Pošlmata plačana T gotovriui LETO I!.. ŠTEV 39 patek 25. ssptembra 1953 36 EiiCei 0 0 0 Bogato ljudsko izročilo je v pesmih našlo najprimernejšo obliko, da gre iz roda v rod. O jesenskem časn imamo veliko izbiro pesmi, rekov in zgodb. Že samo to dejstvo nam priča, kako so naši ljudje najbolj občutili, gmotno seveda, prav jesenski č'as. Kako ga ne bi bili, saj ta letna doba poplača bogat trud našemu kmetu, ki se je znojil od rane pomladi in skrbno obdeloval svoje polje in svoj vinograd. Bliža se za naše vinorodne kraje najprijetnejši čas. Kmetje se nanj pripravljajo več tednov skoro bi rekli s svečanostjo, z upom in stra-hum v srcih. Bo dozorelo, bo vreme prizaneslo, bo cena ugodna. Obenem pripravljajo že tudi načrte 22 nakupe in računajo, kaj vse morajo opraviti z denarjem, ki ga bodo dobili za žlahtno kapljico. Res je ta jesenski čas nekaj posebnega in nekaj prijetnega. Posebno letos je za našega kmeta čas o-bilnega plačila. Pomladanska neurja in toča je sicer oškodovala marsikateri naš predel. Tako je toča vzela vinski pridelek v občini Dekani, deloma v sosednjih vaseh, posebno je prizadela naše Kraševce, ki nam pridelujejo svetovnoznani teran, vendar pa .so imeli tudi ti kraji srečo z drugimi pridelki. Znan pregovor pravi, naj kmet v mokrem letu pripravi dve kašči. Važno pa je, da že sedaj premislimo, kako bomo prodali grozdje in kako ga bomo predelali v vino. Znano je, da so proizvodni stroški za vino pri nas še vedno zelo visoko nad povprečjem glede na svetovno merilo. To pomeni, da pri nas stane liter vina mnogo več, kakor stane v naprednejših krajih. Naše vino pa cenijo v svetu ter ima sorazmerno visoko ceno. Biti pa mora kvalitetno in sortirano. Takega vina pa ne more pripraviti posamezen vinogradnik, pač pa samo vinske kleti, kjer imajo za to potrebne priprave in posodo. Iz teh razlogov je nujno, da grozdje pravilno sortiramo in ga takoj oddamo v vinske kleti, kjer ga bodo strokovno pripravili In prekuhali v kvalitetno vino ter tudi najlaže oddali na tuja tržišča. Morda so naši vinogradniki nekoliko nezaupni do takega odkupa, če pomislimo, da je lansko leto cena vU nu poskočila, ko so že prodali grozdje po nižjih cenah. Marsikdo je tudi godrnjal, ni pa pomislil, da si podjetje ni kovalo nikakega kapitala iz višjih cen, pač pa je dobiček le prišel njemu posredno, to je v drugih oblikah. Letos pa ni najmanjšega suma, da bi se cene dvignile, ker tudi cene industrijskemu blagu padajo, prav tako bodo padale cene kmetijskim pridelkom. Lanskoletni nenormalni pojav v naši trgovini so povzročili razni činitclji, med njimi velika suša; nemajhno vlogo je igralo tudi dejstvo, da je naš nov način trgovanja bil šele v razvoju. Letošnje cehe grozdju so določene po obširnih posvetovanjih naših trgovinskih zbornic in zadružnih forumov. Cene veljajo ¿a zelo široko področje naših vinorodnih krajev in so dokončne. Zasedanje plenttma SZDL Jugoslavije VSi ¡MAŠI SPOSOBNI KADRI Prejšnji leden je bil v Beogradu ¡pod predsedstvom tovariša M oš a Pi-jade plcnmn zveznega odbora Socialistične zve»; delovnega ljudstva Jugoslavije, na katerem je govoril o pomenu volitev in značaju nove Ljudske skupšiKne tovariš Edvard Kardelj. Razen tega so bili na sporedu referati Milenitije Popovien o rezultaitih in perspektivah našega gospodarskega sistema, Vel ji a Via-hoviča o volilnem razglasu in Vladimira Dedijera o sedanjih problemih našega sodelovanja z mednarodnimi socialističnimi gibanji. V začetku svojega referata je tovariš Kardelj poudaril, da ho imela v prihodnje Ljudska skupščina važno delo za nadaljnji socialistični razvoj družbenih in političnih odnosov v naš; državi. Stvarno bomo lahko šele z novo Ljudsko skupščino realizirali smer, ki jo napoveduje ustavni zakon. Glede na spremembe, ki jih je prinesel ustavni zakon in ki so postale solidna zapreka proti vsem mogočim birokratskim tendencam, je napravil Edvard Kardelj naslednji zaključek: 1. Smer notranjega razvoja, ki smo jo formulirali v ustavnem zakonu, je uspešna. 2. Birokra-tizem je zelo uporen pojav, izkorišča slabosti in praznine v našem ai-Sicmau da bi se ponovno utrdil na teh ali onih pozicijah. Menja svoje oblike in išče vedno ono zatočišče, ki je najmanj pod kontrolo zavednih socialističnih sli. Zato je proti takim pojavom potrebna ne samo vsakodnevna borba s političnimi sredstvi, temveč tudi pravni ustroj, ki bo vse bolj zmanjševal možnosti za afirmacijo lakih pojavov. 3. Pokazalo se je, da lahko gremo hitreje v razvijanju smeri, ki je odrejena v ustavnem zakonu, kot smo to v začetku mislili. Tovariš Kardelj je zatem govoril o nekaterih .aktualnih nalogah. V prvi vrsti je poudaril, pomen nadaljnjega razvijanja našega gospodarskega sistema. Nova Ljudska skupščina bo morala prevzeti nalogo, da pripravi na podlagi izkušenj v uiporabi novih uredb prihodnje •leto kodeks predpisov s področja ekonomskih odnosov, ki bo obsegal celotno snov sedanjih uredb. Nas gospodarski kodeks bo prvi socialistični dokument te vrste v zgodovini človeštva. Druga velika naloga bo ekonomsko. politično in pravno izoblikovanje komune kot osnovne celice socialistične družbe. Socialistična komuna predpostavlja ukinitev vseh ostankov razrednih antagonlzmov. Ti ostanki so pri nas še pomembni, zlasti na vasi. Glede naših .ljudskih odborov je dejal, da so obremenjeni še z močnimi ostanki birokratiz-ma. Delno je to posledica, ker ie billa samostojnost ljudskih odborov v borbi za razvoj proizvajalnih sil na njihovem področju omejena, po drugi strani pa smo se premalo trudili, da bi naši kadri v okrajih doumeli jedro sprememb, ki so nastale v naši državi. Ker je bilo tega della premalo, so mnogi naša kadri v okrajih zaostajali za politiko, ki se je vodilai v središču, in so se mnogokrat pokazali kot zavora v izvajanju te politike na terenu. Tretja važna naloga je, da začnemo sistematično razvijati razne oblike družbenega samoupravljanja na področju prosvete, zdravstva itd. Četrta naloga pa bo v tem, da se točneje določi status gospodarskih podjetij in njihovih samoupravnih vodilnih organov, da bi se najbolj preprečilo pojavljanje birokratskih teženj. Doseči moramo, da bodo naši. delovni ljudje lahko vsak dan spremljali vse probleme družbenega upravljanja s pomočjo tistih organov, ki so jim najbližji — to je s pomočjo delavskih svetov, družbenih organizacij, občinskih odborov, zlasti pa s pomočjo' organizacij SZDL. Tovariš Kardelj je zatem govoril o prihodnjih nalogah Ljudske skupščine, ki mora postati inielator dro-žbene^a razvoja. Ljudska skupščina Ivo morala stalno delati kot pllenum s pomočjo svoj/ih odborov. Postati mora pobudnik družbenega razvoja in šola socialistične zavesti za delovne množice. Njena dolžnost ne bo samo sprejemanje sklepov, temveč bo tudi s pomočjo svojih odborov te sklepe pripravljala. Skupščina ho morala poslušali poročila poslancev s posame-snih ljudskih odborov, opravljati ankete na terenu in dajati iniciativo za reševanje ■ odprtih vprašanj. Za izpolnjevanje teh nalog je treba zagotoviti tudi pogoje. Ljudski poslanci bodo morali biti v prihod-* raje po pravilu samo ljudski poslanci in kot takšni aktivni delavni v ■vseli organih ljudske oblasti. Delali bodo hkrati tudi v ljudskih odborih okrajev, kjer so izvoljeni. Po zakonu so zavezani predlagati okrajem poročila o svojem d din v skupščini, prav tako pa bodo morali v ljudski skupščini oziroma v njenih odborih predlagati poročila o delu ljudskih odborov. Razume se, da bodo poslanci s tem delom tako zaposleni, da ne bodo mogli opravljati dnurih poslov. V skupščinskih odborih h odo morali biti sposobni ljudje, ki hodo znali organizirati delo teh oirganov in jim dati potrebno avtoriteto. Iz navedenih razlogov bo potrebno večji del vodilnih političnih kadrov angažirati predvsem v delu ljudskih skupščin in ne samo v izvršnih svetih. Tovariš Kardelj je oh zaključku govoril še o predvolilni kampanji in poudaril, da je treba pojasniti našim delovnim ljudem, naj postavljajo in volijo takšne kandidate, ki bodo sposobni, opravljati svojo funkcijo v ljudski skupščini v smislu že navedenih nalog. V kandidacijski kampanji moramo priti do takšnih kandidatov, ki bodo uživala zaupanje delovnih ljudi in imeli pošten odnos do stvari socializma. Vodilna kampanja mora biti široka in sistematična akcija za pojasnjevanje aktualne družbene problematike, rezultatov dosedanje borbe pni graditvi socializma in pogojev ter perspektiv nadaljnjega razvoja. Ta kampanja mora torej pomagati našim delovnim ljudem, da se znajdejo ne le v poirledu izbire ljudi, ki jih bodo volili, temveč tudi glede najvažnejših nalog, ki jih bodo morali ti ljudje v njihovem imenu reševati. V tej akciji morajo sodelovati vsi naši sposobni kadri, ne glede na to. ali kandidirajo ali ne. Ta kampanja tudi ne sme biti preveč povezana samo s problematiko posameznih okrajev, marveč mora biti takšna, da ho dala našim delovnim ljudem vpogled v probleme in na-lose vse naše državne skupnosti. Zatem ie govoril tov. Milcntije Pop o vi i o rezultatih in perspektivah razvoja našega gospodarskega sistema. V začetku je ugotovil, da produktivnost dela v industriji neprenehoma raste in da je svobodno^ in stabilno tržišče eden najvažnejših ■uspehov našega gospodarskega sistema. Zlasti se je zadržal na naši ko-munaJm skupnosti ter poudaril, da bomo še naprej razvijali soeialistic-.ne ekonomske sile. Organi samoupravljanja morajo skrbeti in odgovarjati za celotno sociaOiistično ekonomiko v sodelovanju z organi komunalnih skupnosti in z vsemi drugimi organi. Vladimir Dedlijer je v svojem referatu konslatiratt, da so se v zadnjih šestih mesecih zveze SZ.DL z mednarodnim delavskim ribanjem še nadalje razvile in poglobile. Ob koncu ie govoril o volilnem raz.5il.3su Veliko Vlaliovič, ki je med drugim dejal, da je dobila komisija nekaj pripomb, ki jih je delno tudi upoštevala. ZASEDANJE PLENOMA GLAVNEGA ODBORA SZDL SLOVENIJE Pod predsedstvom Mihe Marinka je bil le dni tudi plenurn glavneca odbora SZDL Slovenije. Referent M. Marinko je govoril o nekaterih pomanjkljivosti dela organizacij SZDL, ki jih je treba v predvolnlni kampanji odpraviti. Povedal je, da morajo priprave za volitve obsegati prikazovanje prave vsebine naše stvarnosti na sedanji razvojni stopnji. Ponekod se opaža tudi premajhna skrb za probleme zhornv proizvajalcev po okrajih. Naglasi! je tudi, da se po terenu premalo pojasnjujejo spremembe, ki bodo nastale v našem predstavniškem organu, v Ljudski skupščina. . . . GLAVNA SKUPŠČINA ZDRUŽENIH NARODOV Pod predsedstvom gospe Pandit Nelirujeve se la je ta teden, nadaljevalo zasedanje glavne skupščine Združenih narodov. Razpravljali! so o splošnem položaju v svetu. Glavna govornika sta bila ameriški zunanji minister Dul.Ies in sovjetski predstavnik Višinski. Dulles je pozval Sovjete, naj z dejanji dokažejo svoje toliko propagirane »dobre namene«, kajlti samo tako ho mogoče odstraniti napetost, ki vlada danes v svetu. Kot žarišča le napetosti pa je omenil Nemčijo, Avstrijo. Korejo, Indokino in vprašanje oboroževanja. Višinski pa je s svoje strani obtoževal A.inerikanec. Zahteval je. naj se na dnevni red zasedanja vpiše točka pod naslovom ' »ukrepi za omilitev mednarodne napetosti in zagotovitev varnosti v svetu ter za splošno razorožitev za eno tretjino«. SodJijo, da hodo predlog o razpravi glede mednarodne napetosti sprejeli. Prav gotovo pa bo glavna skupščina za,vrnila sovjetski predlog o znižanju razorožitve za eno tretjino, kajti v tem primeru bi bili na koristi še vedno le Sovjeti, ki imajo pod orožjem ogromno število Ijuidi. . . . ZDRUŽENI NARODI EN1 KO-REJSKO VPRAŠANJE V glavni skupščini je biila tudi razprava o korejskem vprašanju. Gre za to, kdo naj prisostvuje politični konferenci za zedinjenje Koreje. Skupščina je že zavrnila kitajski predlog, po katerem naj bi na tej konferenci prisostvovali tudi Se-vernokorejci in Kitajci. Višinski pa je zahteval, da pride korejsko vprašanje še Tmkrat na dnevni red ter da se problem sestave politične konference reši v smiilu kitajskih zahtev. Glavna skupščina je tudi ta sovjetski predlog zavrnila. Pač pa jc ameriški delegat Lodgc izjavil, da je ameriška vlada pripravljena poslati svojega opolnomočenea, ki bi se v San Franeiscu, Honolnluju aH v Ženevi sestal s kitajskimi in severnokorejskimi zastopniki na raz-govoTe o Koreji- Lodigojev predlog imajo na Za,padu za znak delnega popuščanja ZDA v tem vprašanju. . . . VPRAŠANJE' AVSTRIJSKE DRŽAVNE POGODBE Avstrijska vlada je odobrila odgovor na sovjetsko noto z dne 21. avgusta, v kateri je Moskva zahtevala pojasnila, ali se Avstrija odreka razpravi o skorajšne.m osnulku mirovne pogodbe. Avstrija ne bo več vztrajala na talko imenovani skrajšani mirovni pogodbi, ki so jo za-padne velesile predlagale marca leta 1952. Verjetno bo Avstrija tudi zahtevala. naj jo Sovjetska zveza oprosti izplačila 150 milijonov dolarjev odškodnine za predvideno vračanje tako imenovane nemške imovine v Avstriji. Sovjetska zveza je namreč z izkoriščanjem zaplenjenih gospodarskih objektov že zdavnaj prekoračila to vsoto. . . . V KRATKEM JUGOSLOVANSKI ODGOVOR NA ITALIJANSKO NOTO GLEDE TRSTA Jugoslavija bo te dni odgovorila na italijansko noto za petstransko konferenco glede Trsta. Iz beograjskih obveščenih krogov poročajo, da ni nobenih izgledov, tla bi Jugoslavija pod sedanjimi okolnostmi pristala na to konferenco. Zelo malo verjetno je, da hi Jngoslarija predlagala neposredne razgovore. Šovinistični izpadi, provotkaciie tia ita-liijansko-jugo^kuvanski meji, ponavljanje iredentastičuiih zahtev, vztrajanje Italije na nemogočih pogojih, vse lo ne daje nobenega upanja na uspeh lakih razgovorov. . . . V ITALIJI JE VČERAJ STAV-KALO PET MILIJONOV DELAVCEV Pet milijon««' italijanskih delavcev je stopilo pred dnevi v 2-1 -urno splošno stavko za izboljšanje svojih življenjskih pogojev. Vse delo v državi je bilo popolnoma paralizirano. Gospodarski položaj v Italiji .postaja vsak dan bolj kritičen. Medtem ko se na en-i strani množijo prožiti jndustrijcc-v, pa po drugi življenjski standard vedno bolj pada. Včerajšnja stavka je tudi dokaz, da italijanskemu ljudstvu ni prav nič do imperialističnih pretenzij svojih voditeljev, ki bi ga hoteli na ta način odvrnit; od svojih ležkih vsakdanjih skrbi. . . . EGIPTSKO REVOLUCIONARNO SODIŠČE Jutri bo začelo delovati egiptsko revolucionarno sodišče, ki bo sodilo pro [¿državne elemente. Sodišče sestavljajo trije višji ofioiirji, ki imajo pri svojem delu popolna pooblastila. Proti obsodbam ne bo prizLva. Kot prvi bo prišel pred to sodišče Bivši min. predsednik Abdulagi Po shojeni pot! Ponovno je pred nekaj ledni odprl preobtežene ventile italijanskega imperializma sam gospod Pella in dal tako znak za nov izbruh. Od takrat bruhajo in bruhajo, grozijo, rožlja-jo z orožjem, se jočejo in moledujejo pri zapadnih zaveznikih, jim grozijo, zavijajo pri Rusih, blatijo nas in gobezdajo po časopisih in po radiu. Res lepa pustna prireditev. ki. ji hočejo dati videz najrevnejšega boja za pravice. Ves svet se jim že smeje. Na tisoče ton papirja so v Italiji potrosili, da bi iz tržaškega vprašanja naredili, nacionalno vprašanje in omamili italijansko ljudstvo ter ga tako odvrnili od svojih vsakdanjih ¡skrbi. Radio laja in laja. »ilalianissimu Trstu«, ki ga predstavlja tržaški župan Bartoli in še nekateri uvoženci. iz bivše HIiis-solinijeve Italije, pošiljajo brzojavke, fašistični pisuni izlivajo svoj gnoj na Jugoslavijo in na jugoslovanske narode. To so sicer stvari., o katerih se nam že gabi pisati. Ko ie Pella pitisnil na gumb, so tudi razni »pelovčki« začeli ponovno bre\nkati na lastne strune. Tako je trojic't v Trstu: Bartoli. Santin in V ¡dali no svoje, ,razni Lonzs spet po svoje, «odkriti. (fašisti tipa Gra-relli in njegovi «Fasci ti' annunzia-ni« spet po svoje. Ti in še drugi so začeli, vsak po svoji liniji, vsi skupaj pa imajo isti cilj. ker različnega tudi ne morejo imeti. Trst obiskujejo v teh dneh tudi italijanski ministri, razne delegacije ,»italianissi-mili« Sicilijancev in. še drugi. Do tu je vse v najlepšem redu. Vendar ... Pella predlaga plebiscit za Trst — Tirolci ga zahtevajo zase. Marras rožlja z orožjem na goriški meji — svet se sprašuje, čemu. Italijanska propaganda govori, in piše o preganjanju Italijanov v Jugoslaviji ■— optanti bežijo iz Italije na svoje domove v Istro, ostali prosijo za jugoslovansko državljanstvo. Očitajo nam, da preganjamo Italijane, sami pa najbrutalneje zatirajo Slovence. Po njihovem, jih seveda ne morejo preganjati, ker jih sploh tajijo. Italijanski tisk gnusno napada NOB — stotisoči mrtvih obtožujejo. Santin napada versko svobodo v coni B — slovenski verniki zahtevajo slovensko bogoslužje, jim ga pa odreka. In tako naprej brez konca in kraja. Vedno ista jpekem\. Končno l>i si že lahko kaj novega izmislilif Italijanski politikami se petelini-jo že nekaj časa, a vsako petelinje-nje ima svoj konec, če ne bi bilo nič hujšega. Je pa tu vmes že višek podlosti, kar jo premore človeško bitje. In pri tem so vsi enaki: Pella in Marras, Nenni in Videli, škof Santin in Bartoli, da ne omenjamo ostalih gnusnejših imen. Kaže, da se s takimi ljudmi sploh nc. bo dalo govoriti. To hodo izkusili tiuli zapadnjaki, ki so jim doslej dajali, potuho. Eno na ostane pribito: naši narodi jih predobro poznajo, jih tudi. pravilno cenijo, zato naj ne pričakujejo, da bi kar-koli zmešetarili ali karkoli dosegli? da ne bi imeli opravka z nami. Po 35 letih zatiranih — Plebiscit sNo, zdaj pa naj se sam demokratično odloči, kam že",i Bivši optanti iz Istre in Reke nočejo v Italijo Okrog 700 bivših optantov iz Isrtre in Reke je te dni sklenilo, da ne gredo v Italijo. Hkrati so zaprosili za jugoslovansko državljanstvo. Samo v Roviinju in okoliških vaseh je okrog 240 rodbin (v glavnem italijanskih) že sprejelo jugoslovansko državljanstvo. V Galežanu in Vod-njanu je doslej sprejelo jugoslovansko državljanstvo 100 rodb n, v Pu-Iju 108, na Reki okrog 200 itd. Ljudske oblasti v številnih istrskih krajih še nadalje dobivajo prošnje od bivših optantov, ki šs raso dobili jugoslovanskega državljanstva. * V zadnjih tednih se je vrnilo v Jugoslavijo večje število optantov, ki so optirali za Italijo pred nekaj leti. Na Reko je nedavno prispelo 8 optantov, v Rovinj pa štirje. Ker so jim italijanske oblasti delale 0-vire pri izdajanju vizuma, so prešli mejo ilegalno. Po njihovih izjavah bi se vrnili v Jugoslavijo vsi italijanski optanti, v kolikor bi jim italijanske oblasti to dovolile. Optanti so izjavili, da jim je žal, ker so pred nekoliko leti nasedli lažnivi i-talijanski propagandi in odšli v I-talijo. Namesto prijetnega življenja, so jih čakala taborišča, lakota '11 razne bolezni. Večina optantov v Italiji je brez zaposlitve. Plača zaposlenih pa je tako bedna, da jim komaj zadostuje za obrok hrane. Po pripovedovanju optantov se življenje v italijanskih taboriščih prav nič ne razlikuje od življenja v nerrtškh taboriščih med vojno. V taboriščih so redni pojavi gladovnih stavk v znak protesta, bilo pa je tudi več primerov samomorov. Najslabši življenjski pogoji so v taboriščih med R- mom in N?.poh-jem, kjer razsaja razen lakote tudi malarija. Karabinjerji, ki stražijo ta taborišča, dobivajo razen plače še poseben dodatek 8.000 lir »za naporno službo«. Vsi ti dogodki ne dokazujejo samo, kakšno je dejansko stanje v I-taliji, ampak tudi ponovno razkrin-kavajo podlost italijanske propagande, ki se ne sramuje nobenih sredstev za dosego svojih umazanih političnih mahinacij. Najbolj nesramno pri vsem tem pa je to, da italijanska propaganda govori o bedi in pomanjkanju v Jugoslaviji. Mogoče jih bodo izjave vrnjenih optantov le prepričale,' da ima laž kratke noge in da se z njo težko pride delj kot do italijanskih meja. ET0 Zveze komunistov V soboto zjutraj je bilo v mali dvorani Ljudskega gledališča v Kopru okrajno posvetovanje članov ZK. ki so se ga udeležili kol goslje tudi komandant VUJLA polkovnik Miloš Stjunaitorič, člani CK ZKS tovariš Jože Boršlnar in številni zastopniki JLA. Posvetovanje je začel tovariš Čo-laT Albin, ki je po pozdravu gostov in članov dal bese do tov. Juliju Bcl-tramu. sekretarju OK ZK. Tovariš Beltram je v svojem govoru obravnaval nekatera vprašanj«, ki ?e nanašajo na aktivnost organizacij v zvezi s pismom CK osnovnim organizacijam. Predvsem je poudaril, da je Zveza komunistov posvetila veliko skrb, kako bi odpravila pojave narodnostne nestrpnosti, ki je posledica raznarodovalne politike ita-ilijanskiih imporialistov, ter se še tu in tam pojavljajo posledice tega raznarodovanja. Tovariš Beltram je poudaril, da so ti pojavi šovinizma rezultat razdiralnega dela sovražnikov socializma. Prav temu bi morali člani ZK posvetiti največjo pozornost in dosledno reagirati. Zatem je govornik prešel na vprašanje kulturnega dviga prebivalstva. Zaradi zaostalosti, ki je posledica preteklih let, številne osebe danes me razumejo ukrepov, ki so bili pod-vzeti za izboljšanje in utrditev našega gospodarstva in za dvig ziv-Ijenjitke ravni. Tovariš Beltram je v tem pogledu naštel nekatere primere ter poudaril, da so na tem področju nekateri člani ZK zanemarili svoje dolžnosti. Nadalje je. govoril o vlogi komunistov v gospodarskih podjetjih, v družbenih in političnih organizacijah. Po govoru tovariša Beltrama še je razvila živahna diskusija, v katero so živo posegali "lani ZK. Be-gedo je povzel tovariš Kralj Fraile-Petek, predsednik OLO Koper, ki }e sovoriil. o. pojavih narodnostne nestrpnosti, ki jo podpihujejo jreden-tistieni krogi in agenti GLN iz Trsta. Tovarišica Lojzka Plesniear je obravnavala vprašanje ženske organizacije ter kritizirala nekatere člane ZK, ki imajo zgrešene pojme o odnosih enakopravnosti med ženo in možem, ker se čostokrait dogaja, da možje ovirajo svoje žene in jim ne dovolijo, da bi se udeleževale sestankov ter da bi se udejstivovale tako v ženskih organizacij ah kakor Začeli so se manevri JLA tudi v organizaciji ZK. Tovariš To-masin Plinio je obširno govoril o delovanju članov ZK v Piranu ter je kritizirali oporl.unizeni nekaterih članov, ki ne reagirajo na šovinistične manifestacije, ki se tu pa tam pojavljajo. Diskusijo sla zaključila tovariš Julij Boitram in delegat CK ZKS tovariš Jože Boršlnar, ki sta povabila vse člane, naj se udejslvujc-jo v diuhu pisma CK v osnovnih organizacijah. tako da bi se čimprej odstranili negativni pojavi, do katerih je prišlo v koprskem okraju. Doslej največji manevri JLA so se začeli pretekli teden. »Modri« napadajo, »rdeči« pa se hranijo. Sodelujejo vsi rodovi vojske, tako da je zelo živahno. Po cestali manevrske-ga' prostora hite kurirji, neprsueho-ma je v delu radijska služba, telefoni in telegrafi. Manevri bodo pokazali, kolikšna je pripravljenost poveljujočega kadra ter kolikšna je vzdržljivost in borbenost naših vojakov. Pokazalo se bo tudi, kakšni sla oprema in oborožitev, kako so izvežbane čete in posamezniki. Na manevrskem prostoru so č-He razdeljene v dve vojni formaciji: v »modre« in »rdeče«. Ne moremo -;e reči. kdo se ho bolj izkazal, kdo bo zmajal. Manevre spremlja večje število ^tujih vojaških delegacij, med njimi 'delegacije turške in grške vojske, ZDA. Velike Britanije in Francije. Delegacije se bodo lahko prepričale o pripravljenosti naše armade, da v primeru napada brani našo zemljo in da budno pazi na mir v svetu. Na manevrskem prostoru je okoli 20 naših in več tujih novinarjev in fotoreporterjev, ki vsak dan poročajo o poteku manevrov. Obširneje bomo poročali o manevrih drugi teden- Kot gost maršala Tita si jc ogledal naše manevre tudi feldmaršal. Monl6gomery, Manevrom je prisostvoval na čelu britanske vojaške delegacije tudi feldmaršal sir J. Har-ding. _ Po sklopu zveznega Izvršnega sveta imajo učenci, ki so končali srednje strokovne šole, pravico vpisa na sorodne fakultete, če so po končanih šolah dve leti delali v svoji praksi. .Po tem sklepu se je povečal dotok študentov na vseh fakultetah v državi. Sedaj je v teku akcija, da bi določili enoten kriterij za sprejem na fakultete vseh univerz. Jutri, v soboto 26. t. m., bodo odprli v Ljubljani prvo razstavo embalaže. PriTeditelljica razstave je republiška Trgovinska zbornica za Slovenijo. Razstavljala pa bodo tudi številna podjetja iz vseh krajev Jugoslavije. Zanimanje za to razstavo je med proizvajalnimi podjetji zelo veliko in prireditveni odboir mora že zaradi omejenega prostora zavračati nove prosilce. Vzpodbudo za razstavo so dali inaši delegati, ki obiskujejo inozemska tržišča, kjer večkrat slišijo pritožbe, da posvečamo vse premalo skrbi dobri embalaži. Prav embalaža je lulli vzrok, da naše kvalitetno blago ne dosega na svetovnem tržišču primerne cene. XXX V tovarni »Aleksander Ra-nkovič« na Reki so začeli serijsko izdelovati •Dieslovc motorje 120 konjskih sil. Ti motonji bodo služiili v glavnem za namakanje poli j v vseli naših ljudskih republikah. Da bi izpolnili načrte za desetletni razvoj našega kmetijstva, nameravajo izdelati v tej tovarni deset llsoč takih motorjev. XXX Ker so prekmurski gozdovi v zelo slabem stanju, so naredili načrt, po katerem bodo v desetih letih v Prek-nimrju pogozdili 180 ha površine. Sedaj delujeta dve večji drevesnici, ki dajeta na letino en milijon sadik. Oplojevailno pogozdovanje bodo izvršili na 300 ha površine. Gozdni sklad ho imel na leto na razpolago do 9 milijonov dinarjev. Slabemu stanju pre'dkmurskih gozdov je krivo nepravilno izkoriščanje. XXX Kakor poroča koordinacijski odbor jugoslovanskih izvoznikov, je letos zelo dobra letina sliv in jih bodo lahko veliko izvozili. Posebno pozornost, bodo posvetili pakiranju in asortimanu. Čeprav je izvoz suhih sliv manjši kot pred vojno, kljub temu je Jugoslavija med .največjimi proizvajalci "ega artikla na svetili, pravzaprav na diugcm mestu, takoj za ZDA. Na Jugoslavijo odpade 20 odstotkov vse svetovne proizvodnje, na ZDA 75 in na Francijo 5 odstotkov. Strjkovnja. ki smatrajo, da ho letošnja kampanja enaka tisaj iz leta 19:51, ko je 57 milijrriov rodovitnih debel. da'o 23.2 milijona kg suhih sliv. XXX Za izgradnjo železniških proz je predvideno v tem letu po zveznem planu dvanajst milijard dinarjev. V prvem polletju so porabili 4 milijarde ali 30 % planirane vsote. iProteferiii lm EP©ir©wieii PRISRČEN SPREJEM PRIMORSKE NAŠIM NAJBOLJŠIM KOLESARJEM PETROVIČ PRVI V POSTOJNI IN SEŽANI, DELLASANTA V PORTOROŽU V soboto zjutraj je v Bovcu močno deževalo. To pa ni prav inič motilo domačinov, ki so v velikemu številu prišli na glavni trg, da od blizu pozdravijo najboljše jugoslovanske kolesarje, ki so se tam zbrali na startu, da si najboljši med njimi izbojuje do Postojne naslov dr- ka-la ogromna množiica ljudi, ki ju je toplo in burno pozdravila. Na cilju je zmagal Petrovič, katerega so, čim je prešel cilj, obkolili vsi domačini. Vsak se je boril, da bi novemu in najzaslužnejšemu našemu dirkaču, državnemu prvaku za leto 1953, stisnil roko in čestital. -MtHUBSBj^jp, Odhod kolesarjejv iz Bovca Za prvima dvema je pridrvela še skupina štiriih, ki jih je premagal v šprintu Koprčan Brajnik, ki je, kot Drvič v Beogradu, osvojil tretje mesto. Iz Postojne so se kolesarji začeli poslavljati že ob osmih zjutraj. Cim je tov. Garzarolli, tajnik OLO Postojna, zamahnil z zastavico, se je prvi spustil proti Sežani, kjer je bilj postavljen cilj kronometrske etape. Na dveh vmesnih kontrolnih mestih smo zvedeli, da tudi druga etapa ne bo ušla Petroviču. Naj-resnejši tekmec mu je bil član Pro-leterja Lonzarič, ki je prvih 20 km prevozil v istem času kot on. 5 km pred ciljem mu je pa menjalnik začel nagajati, zaradi česar je izgubil dragocene sekunde. Na cilju smo izvedeli, da je Petrovič zmagal za 48" pred Lonzaričem. Se enkrat je torej mladi Veselin potrdil, da je res naš najboljši kolesar. V tej etapi sta se izkazala tudi Koprčan Del-lasanta in Apallonio, poleg že omel njenega Lonzariča, ki sta zasedla častni mesti. Nič manj prisrčen kot v ostalih krajih ni bil sprejem, ki so ga Sežančahi priredili karcvani. (Nadaljevanje na 4. strani) žavnega prvaka za leto 1953. Vsi so se stisnili okrog kolesarjev in spraševali, kateri, 'izmed njih je Petrovič, Dellasanta, Lonzarič, Vi-dali, Apollonio, Brajnik, Bogovič, najboljša imena našega kolesarstva. Bovški OLO je organizatorjem dal prav lepo nagrado, tov. Taljat je pa v imenu OLO iz Tolmina želel kolesarjem srečno pot in obilo uspeha. Cim je končal pozdravni nagovor, so se vsi kolesarji z naglim tempom spustili proti Kobaridu, kjer je tamkajšnji LO pripravil lepo darilo za prvega. Apollonio si ga je osvojil v Kobaridu in tudi pozneje v Mostu na Soči, medtem ko j e bil v Tolminu prvi mladi Sara-jevčan Ježek. Vsepovsod skozi lepo Soško dolino je naše kolesarje spremljal velik špalir ljudi. Veliko jih je bilo v Kobaridu, Tolminu, Kanalu in Solkanu, kjer so bih vsi favoriti, razen Dellasante, ki je zaostal zaradi okvare na gumi, v čelni skupini.' Do Solkana so kolesarji vozili z hitrim tempom 40 km na uro. To se je marsikomu maščevalo na Vipavskem, kjer so najbolj utrujeni začeli popuščati. Do Vipave je privozi-lo le devet kolesarjev skupaj na vodstvu, toda vzpon proti Razdrtemu jih jih je kmalu razredčil. Prvi je popustil ApollonSo, nato še Zorič, Bogovič, Ozanič in Lonzarič. Do polovice hriba so vodih še Irije: Petrovič, Bat .in Brajnik. Pred koncem je tudi slednji omagal, tako da sta se prva dva sama spustila proti Postojni, kjer jih je ča- V torek so se ljudski odborniki o-krajnega zbora in zbora proizvajalcev OLO Postojna sesfcali na svoje redno zasedanje. Glavni predmet razpravljanja so bila različna tehnična in organizacijska vprašanja v zvezi z volitvami v republiško in zvezno skupščino ter zbora proizvajalcev. Zasedanje je začel predsednik OLO, tovariš Miiro Jelerčič. Nato je tajnik OLO, tovariš Elo Garzarolli, poročal o izvršitvi sklepov, la so jih sprejeli na zadnjem zasedanju. Sledilo je razpravljanje o volitvah v okrajni zbor proizvajalcev. O pomenu zbora proizvajalcev in vlogi poslancev v tem zboru je govoril tovariš Jelerčič. Kritiziral je mlačen odnos posameznih članov in zbora kot celote do posameznih družbenih vprašanj. Zlasti se njihova vloga ne čuti na terenu, kjer delajo in žive. Ne prihajajo na zbore volilcev in se ne zanimajo za problematiko iz vsakdanjega življenja in dela svojih volilcev. Nato so sprejeli sklep, da bo o-krajni zbor proizvajalcev imel skupaj 35 članov, od tega 22 iz prve proizvajalne skupine (industrija, o-brt in trgovina) in 13 iz druge (kmetijstvo.) Sprejeli so tudi sklep, naj bodo volitve v okrajni zbor proizvajalcev letos v novembru. Prva proizvajalna skupina bo volila svoje predstavnike dne 4. novembra, druga pa osmega. Sledila je živahna razprava o o-kraj-niih taksah, ki jih prav zdaj pri nas urejajo. Bilo je vse polno predlogov in popravkov; nekaj postavk niso sprejeli. Tako na primer niso soglašali z davkom na zakol za domačo porabo, z davkom na napisne table in neonske napise. V popoldanskem- delu zasedanja pa se je razvila živa in uporna razprava o tehnično-organizacijskh oblikah volitev v okrajni zbor proizvajalcev. Rastko Bradaškja AH ste naročnik »Slovenskega Jadrana«? ALI STE BILI NA NAŠEM LEPEM SINJEM JADRANU? Uprava »Slovenskega Jadrana« bo izmed svojih novih naročnikov ki plačajo vnaprej celotno naročnino, z žrebom določila tri nagrade: I. nagrada: 14-dnevno Ii. nagrada: 10-dnevno III. nagrada: tf-dnevno brezplačno bivanje ob morju. Pohitite z vplačilom naročnine za naš 'last, ker vam nudi edinstveno priložnost, da brezplačno uživate lepote naše po vsem svetu z-nane jadranske obale. , Za zbiralce naročnikov pa je naša uprava pripravila v naši veliki kampanji za razširitev lista tucii nagrade, in sicer: L celotno brezplačno naročnino za .tistega, ki zbere deset plačanih celoletnih novih naročnin; , 2. polletno brezplačno naročnino za tistega, ki zbere pet plačanih celoletnih novih naročnin, ali deset polletnih; 3. trimesečno brezplačno naročnino za .tistega, ki zbere tri celoletne plačane -nove naročnine ali šest polletnih. Naslov: Slovenski Jadran, Koper, Santorijeva ulica 26, telefon 170, tekoči račun pri NB v -Kopru štev. 657-T-162. »Siovenski Jadran« izhaja v Kopru, enkrat tedensko na l? bogato ilustriranih straneh. ' Svojim bralcem nudi: 1. dopise in članke iz vseh krajev naše ožje domovine, zamejstva in slovenskih naselbin po svetu; 2. poročila in članke iz drugih republiških in gospodarskih centrov naše države; 3. pregled svetovnih dogodkov in komentirane važne zunanje politične akcije; 4. posebna rubrika je posvečena prosveti in kulturi, mladini ženam in ljubiteljem športa; 5. enkrat mesečno ima »Slovenski Jadran« prilogo »Kmetijski vestnik«, kjer najdejo naši kmetovalci veliko praktičnih nasvetov in zanimivosti iz sveta; 6". v podlistkih izdaja »Slovenski Jadran« romane z zanimivo in napeto vsebino; 7. »Slovenski Jadran« priobčuje objave vseh organizacij in ustanov, družinske in osebne vesti. 8. ima vsestransko organizirano oglasno službo, zasotovi interesentom takojšen uspeh v njihovem poslovanju. »Slovenski Jadran« dobite v prodaji v vseh kioskih in trafikah za ceno 10 dinarjev. Na sleherni pošti pa lahko s položnico in vplačilom naročnine postanete naš redni naročnik. Letna naročnina stane 500 dinarjev, polletna 250. Tukaj odrežiitc! M ffBCS Naročam tednik »Slovenski Jadran« na naslov: Ime in priimek ........... ...... ............................................................... Bivališče ......................................„_.......................................... Pošta .......................................... Naročnino bom plačal, ko prejmem vašo položnico! Dne (Lastnoročni podpis) s V petek 18. t. m. je bila v Ljudskem gledališču v Kopru konferenca Mestno mladinske organizacije. Konference se je udeležilo nad 300 mladincev iz Kopra. Govorili so o organizacijskih vprašanjih v zvezi s V. kongresom LMS, ki bo 5. oktobra v Mariboru. Kot delegata za ta kongres so izvolili Emila Hrvatinu. Ob zaključku so razširili sedanji odbor za pet novih članov. XXX Cena mesu se bo v koprskem okraju znižala za 40 do 100 dinarjev. Mesnice bodo meso prodajale po kvaliteti, in sicer bo najboljše meso po 200 do 220 diiu za kg, tretjerazredno meso pa po 160 din. XXX Po vsem koprskem okraju in v drugih delih Istre se vrstijo protestna zborovanja proti italijanskim •imperialističnim izzivanjem. Naše delovno ljudstvo spontano in upravičeno reagira na izsiljevanja in grožnje rimske, vlade. V koprskem okraju je doslej prisostvovalo protestnim zborovanjem nad desettisoč ljudi ter sprejelo resolucije, ki so jih poslali zveznemu Izvršnemu svetu v Beograd. V teh resolucijah so delovni kolektivi, kmetje in ostalo prebivalstvo zalit ovali, naj naša vlada pod vzame odločne ukrepe, d\a preneha nepotrebna gonja izzivanja in sovraštva rimskih impcrialistov. Člani občinskega odbora SZDL v Portorožu so s svojega razširjenega sestanka poslali državnemu tajništvu za zunanje zadeve v Beogradu protestno resolucijo, v kateri poudarjajo, da je prodlog maršala Tita na O kroglici v sedanjih pogojih edino pravičen in d* predstavlja znaten prispevek za ohranitev miru v svetu. Tudi mladinska organizacija v Ankaranu je imela protestno zborovanje, s katerega so poslali resolucijo, ki ostro obsoja imperialistično politiko sedanje rimske vlade. Šolniki osemletke iz Izole so poslali okrajnemu odboru SZDL v Kopru protestno resolucijo. V tej resoluciji obsojajo oboroženo provoka-cijo italijanske vojske na naši meji. »Te zastarele metode«, pravi resolucija, »ogrožajo mir in življenjske interese tržaškega prebivalstva. Zahtevamo, da s takimi provokaeijami takoj nehajo in želimo, naj nas pustijo v miru pri našem resnem delu za izgradnjo socializma.« —' «V^-N»,. mm-. Sola na Kovčicah med gradnjo Sv* Mnton Nismo še pozabili naših padlih junakov, bratov in sestra, ki so darovali svoja življenja za našo o-svoboditev. Zato se pripravljamo na naš občinski praznik, ki bo 2. oktobra. Takrat bo desetletnica masovnega pokola in požiga po naših vaseh. Takrat bomo počastili spo- min ..naših žrtev, saj je samo naša vas darovala za svobodo 55 življenj. Krajevna organizacija SZDL je v ta namen sklicala 17. t. m. sestanek, kjer smo se pogovorili o pripravah za ta naš praznik. Postavili smo petčlanski pripravljalni odbor, ki je sestavil program. Na proslavi bo sodelovala tudi domača godba in pevski zbor. Krajevna organizacija ZK bo darovala venec, prav tako zadruga. Pionirji bodo spletli iz svežih rož svoj venec. Ljudstvo v naši vasi vse premalo sodeluje in odloča pri socialistični izgradnji. Veliko krivdo za to nosi organizacija SZDL, ki ves čas no volitvah ni sklicala masovnega sestanka in ljudje tudi sploh ne vedo, kdo je predsednik te organizacije. Tudi uprava kmetijske zadruge oziroma odbor ni sklical občnega zbora, čeprav bi bila to njegova dolžnost. Občinski ljudski odbor se vse premalo poslužuje masovne pomoči in ljudje nimajo občutka, da lahko prispevajo ali odločajo pri ljudski oblasti tako, kot bi bilo treba. Našo vas je zelo prizadela toča in burja in zato se ljudje zelo razburjajo zaradi nepravilne izterjatve davka na kmečki dohodek. Tudi OLO ni v tem letu poslal kmetom nobenega obvestila, koliko davka, so dolžni plačati za leto 1953. Ljudje so bili pač navajeni, da dobijo položnice z označeno vsoto in se tega tudi še držijo. Zdaj pa je bil edino obvestilo v gostilni obešeni letak, ki ga vsi niso niti videli. Potem pa se je v hiši kar pojavil izterjevalec in zahteval od kmeta, da vsoto davka takoj plača. Tako ljudje godrnjajo in pravijo, da bi bilo treba o tem govoriti na masovnem sestanku. Zanima jih tudi, koliko davka jim bodo odpisali zaradi vremenskih neprilik. Ljudje bi tudi radi vedeli, zakaj še niso dobili davčnih knjižic, kot imajo že kmetje v Marezigah, Pobegih in drugod. Mislim, da naši ljudje ne bi zaostajali s plačilom davka, če bi jim kdo zadevo pravilno raztolmačil. Treba bi bilo samo k zadevi pravilno pristopiti in ljudem pojasniti položaj, v katerem se nahajamo. * Zelo prav nam bo prišla letos graditev nove ceste iz Sv. Antona na Kovaliče, ki se bo začela verjetno 1. oktobra. Ljudje, posebno mladi, bodo imeli priliko za zaslužek, ki so ga potrebni. V. T. člani prosvetnega društva »Domovina« v Ospu se sprašujejo, kaj se je zgodilo s člani njihovega odbora, ki se že dva meseca sestajajo, čas bi že bil, da pripravijo poročilo in skličejo letni občni zbor. Treba je tudi opozoriti odbor, da ne pozabi vnesti v poročilo obračun prosvetne gostilne, ker člani že več let ne vedo, kakšno je stanje. K. K. * * * PREDAVANJE MITJE VOŠNJAKA V KOPRU V sredo zvečer je predavali v Kopru jugoslovanski konzul v Celovcu Mitja Vošmjak. Obravnaval je položaj slovenski- nacionalne manjšine na Koroškem in njihovo dolgoletno borbo za nacionalne in ekonomske pravice. Številni poslušalci so nagradili predavatelja s ploskanjem. Zadružno gibanje v Štanjelu se krepi V nedeljo, 12. septembra, je občni zbor kmetijske zadruge Štanjel soglasno sklenil, da takoj prične z obnovo zadružnega doma. Zadružniki so se postavili na edino pravilno stališče, da morajo najprej oni sami storiti vse, kar je v njih močeh, potem bodo že tu'i'i dragi priskočili na pomoč. Zavedajo se, da je zadružni dom, spričo nalog, potreb in želja, predpogoj zadružnega, gospodarskega in kulturnega napredka v občini Poseben odbor aktivnih in zavednih zadružnikov ho vodil obnovitvena dela. Občni zbor je odpravil tudi zelo nevšečno pomanjkljivost dosedanjega upravnega odbora z imenovanjem novega predsednika, ki je tovariš Rado. Poletna bilanca izkazuje zadovoljiv uspeh. Štanjelskinj zadružnikom želimo obilo uspehov vega truda ne bodo izostali. Popotnik Mova vas pri Uovoferačinah Nekoliko postrani, med Jelšana-mi in Novokračinami, stoji mala vasica Nova vas, ki ni označena na nobenem zemljevidu. Vas ima sedem ali osem hiš, o-krog so vrtovi, sadovnjaki in polja, nato pa gozd. Vasi ne vidiš, dokler nisi že tam in je tudi nikoli ne najdeš brez spremstva domačina. Verjetno je to edina vas v Sloveniji, ki nima poti, ima pa že dve leti elektriko. Prav čudno je slišati v tej samotni vasici, kako iz hiše igra radio. Zato so najboljši kažipot drogovi električne napeljave, toda nekoliko nerodno je pri tem skakati čez ograje in se vzpenjati po rebri. Kadar je lepo vreme, uporabljajo vaščani potok za pot. Prebivalci se ukvarjajo s poljedelstvom in živinorejo, njihov glavni pridelek je krompir. Imajo tudi precej sadnega drevja in gozda, kjer pripravljajo drva in oglje. Največ skrbi jim pač dela pot, ki je nimajo. Zdaj pravijo, da jo bodo začeli v kratkem graditi in da bodo prišli strokovnjaki ter napravili načrte. Vasica je sicer čedna in lepo urejena in bi bila prav primerna za letoviščarje, ki sd želijo popolnega miru in svežega zraka. Tudi za izlete so ti kraji primerni in privlačni in prav td bilo, da bi Planinsko društvo iz Ilirske Bistrice v najkrajšem času postavilo od Jelšan in od Novokračine prav do Nove vasi tablice z napisi za kažipot. Upravi & P Effl Santorijeva 26 - Poštni predal 2 ZBOBOVANJE UČITELJEV IN PROFESORJEV POSTOJNSKEGA OKRAJA t Pred dnevi se je sestalo v prostorih Jamske restavracije nad 150 u-čiteljev in profesorjev postojnskega okraja, ki so razpravljali o svojem dosedanjem delu in prihodnjih nalogah. Konference se je udeležil tudii sekretar OK ZKS Matevž I-Ia-ce, ki je izrazil željo, da bi prosvetni delavci sodelovali tudi izven šole na tistih področjih, za katere se čutijo najbolj sposobne. V diskusiji so obravnavali razne probleme s prosvetnega področja. Govorili so o nujni potrebi kreditov za učila, o sektorskih zdravnikih, ki nočejo opravljati pregledov šolskih otrok brez predhodnega zagotovila o plačilu, ter o strokovnih izpitih in drugih zadevah pouka in vzgoje. Prosvetni delavci so z rrmogo dobre volje stopili v novo šolsko leto. Med njimi je tudi nekaj novincev, ki jim želimo čim več uspehov pri njihovem delu. —boja— za pokal našega Hita (Nadaljevanje s 3. strani) Tov. Grmeli je v imenu Okrajnega odbora SZDL izročil vodstvu dirke prav lepa darila kot priznanje za velike napore, ki jih morajo prenašati gojitelji kolesarskega športa, kar je poudaril pred Startom. PODVIG BONINA IN COLICA Popoldne smo v Sežani zapustili asfaltirano cesto in zavili proti Divači. Tu sta Bonin Viktor iz Solin in Sarajevčan Colič Ahmed, zbežala iz grupe in piva vozila po Vrem-ski dolini. V Ilirski Bistrici, kjer so bili vsi prebivalci na ulici, sta imela že 4' naskoka pred ostalimi, O-kvare so se vrstile za okvarami. Najbolj prizadeti so bili Dellasanta, Brajnik, Vidah in mladi Srb Kre-belj, toda vsem, razen slednjemu, je po dolgi muki le uspelo ujeti skupino najboljših, ki se pa res niso potrudili, da bi jim otežkočali priključek. V Ilirski Bistrici so bili že vsi najboljši skupaj. Pred Jelša-nami je čolič omagal, tako da na je na vodstvu ostal sam Bonin. Ta je začutil domači istrski zrak in si skušal priboriti lep uspeh pred očmi svojih vnščanov. Toda tudi on ni bil kos temu naporu. Po 80 km trajajočem begu ga je skupina najboljših dohitela. Na zmučenem o-brazu smo videli dve solzi. Nič za to, Viktor, solinarji bodo vseeno zvedeli za tvoj podvig in bodo več kot zadovoljni s teboj 1 Novo grobišče tubolarjev je bilo od Kozine do Rižane. V pivih sto metrih je kar pet kolesarjev stopilo s kolesa in začelo popravljati o-kvare. Lonzarič je bil najhitrejši in v nekaj kilometrih je bil zopet v grupi. Se dobro se ni oddahnil, pa je bil zopet .na tleh, tokrat skupaj z Dellasanto in Apollonijem. Taka trojica je pa nevaren tekmec vsakomur. Niso pretekli še treh kilometrov, in že so bih vsi trije v Vodeči skupini. Toda okvar še ni bilo konec. Popravljati sta morala že drugič Apollonio in Dellasanta, ki sta pa z divjim tempom v Bertokih le dohitela grupo, v kateri so bili ša Petrovič, Brajnik, Lonzarič, Bo-govič, Vidah, Fatur in Zorič. Pred njimi so vozili naši odlični prometniki, ki so res vzorno vzdrževali red po cesti. Saj to ni bil lahek posel. Od Rižane do Kopra se je dirki priključilo skoraj 100 najrazličnejših vozil in vse te je bilo treba odstraniti. V Portorožu je kolesarje pričakovala nepregledna množica ljudi. Javili smo jim, da bo devet kolesarjev pridrvelo skupaj na cilj. Toda ušteli smo se, Na zadnjih dveh na Presfiramku Začeli so kopati jarke in pripravljati vodovod iz Korotana za Pre-stranek. To je prva faza. V drugi pa bodo vodovod podaljšali iz Korotana do Postojne in tako ojačili sedanji postojnski vodovod, ki ne zadošča več potrebam tega mesta. vzponih pri Izoli in Portorožu so se najboljši odtrgali in dosegli kakih tri sto metrov prednosti. Iz ovinka pred kopališčem je pridrvelo pet vozačev. Na čelu je bil Brajnik, ki je pomagal Dellasanti v šprintu. Dvesto metrov pred ciljem se je Brajnik umaknil in dal prosto pot Dellasanti. Ta je v zadnjih sto metrih pretekel Vidalija in Bogovi-ča in tako osvojil prvo nagrado v Portorožu. Zvečer so se vsi kolesarji in spremljevalci zbrali v hotelu »Triglav« v Kopru, kjer so jim priredili svečano razdelitev bogatih nagrad. Pred nagrajevanjem sta navzoče pozdravila tov. Julij Beltram, sekretar okrajnega komiteja ZK, in tov. Rafaelovič, sekretar KZJ, ki sta podčrtala pomen te kolesarske dirke, ki povezuje vse Primorce od Triglava do Jadrana z njihovo domovino FLRJ. Tov. Beltram je nato razdelil nagrade in čestital k uspehu Petroviču in ekipi koprskega Proleterja, ki je že drugič osvojila državno prvenstvo. Zmagovalec in ekipa Proleterja sta prejela v dar lepe pokale našega lista. Tov. Rafaelovič se je o dirki laskavo izrazil, ko je podčrtal odlično organizacijo in topel sprejem in želel, da bi ta postala res tradicionalna kolesarska prireditev v naši novi državi socialistični Jugoslaviji- S. Šmarje Kopljejo jarke za vodovod Preteklo soboto je bil v Šmarjah zbor volilcev, na katerem se je zbralo precejšno število ljudi. Obravnavali so razne stvari; predvsem pa predlog obračuna za leto 1954. Navedli so vrsto predlogov, vseh pa seveda ne bo možno sprejeti, ker so možnosti omejene. Volilci so z odobravanjem sprejeli predlog proračuna in se zavezali, da bodo v redu plačevali davke. Na sestanku so med drugim kritizirali krovce, ki so slabo popravili streho šolskega poslopja, tako da jo morajo po nekaj letih ponovno pcpravlj ati. Precej živahna razprava je bila, ko so sprejemali dva odloka občinskega ljudskega odbora. Oba odloka — o popravljanju občinskih cest in o ograj evanju kokoši — so z nekaterimi pripombami sprejeli. Ob zaključku so se pogovorili tudi o najnovejšem izzivanju Italijanov na naših mejah in poslali resolucijo, v kateri so izrazili svojo solidarnost s politiko jugoslovanske vlade, ki se bori za koristi tržaškega ljudstva. V Šmarjah nameravajo poživeti kulturno-prosvetno delo. Ljudje so tu, volja tudi in jesenski čas je za to najbolj primeren. Načrtov je vse polno, če ne bo ostalo samo pri tem, bomo lahko prihodnjič o kul-turno-prosvetnem delu stvarneje govorili. Nogomet se nikamor ne premakne, čeprav so za to ugodni pogoji. Upamo, da bomo lahko o naših nogometaših enkrat tudi kaj dobrega napisali. Prihodnji teden bo zopet začel z rednimi vajami. Partizan. Na tem področju bomo, kakor vse kaže, še največ dosegli. Šestega oktobra bo minulo deset let, odkar so fašisti prvič zažgali Šmarje. Prav ti spomini vplivajo verjetno na gradbeno delavnost, saj' prav te dni hitijo spravljati pod streho nekatere stavbe. V nekaj dneh bodo zgradili mlin, pozneje pa še oljarno, kar bo vsekakor velika gospodarska pridobitev za te kraje. Z. IX. Delo mladine postojnskega okraja pred V. kongresom L M S Od začetka septembra se so skoraj v vseh občinah postojnskega o-kraja vršile mladinske konference. Njihova naloga je bila v prvi vrsti izvolitev delegatov za V. kongTes LMS. Konference so uspele celo tam, kjer so jih letos že večkrat brezuspešno sklicali, da bi izvolili občinsko vodstvo mladine; tako je bilo na Rakeku, v Starem trgu in Ilirski Bistrici. Sedanji uspeh pa lahko pripisujemo dobrim predpripravam, pri katerih je nudila vso pomoč organizacija ZK in člani OK LMS. Konferenca v Ilirski Bistrici je prisostvovalo preko TO delegatov iz Ilirske Bistrice, Jelšan, Jablanice in Prema, živahno so razpravljali o problemih mladinskih organizacij posameznih občin. Za proslavo na Okroglici se je razgibalo življenje zlasti v Novokračinah, medtem ko aktivi v Ilirski Bistrici še vedno le životarijo, z izjemo mladine v Trnovem. Takemu stanju je krivo vodstvo mladine; o sekretarju občinskega komiteja mladine pa je razpravljal celo OK LMS Postojna na zadnjem plenumu v avgustu. Tam so soglasno sprejeli sklep, da Pigelj Emila izključijo iz okrajnega komiteja in razrešijo funkcije sekretarja mladine. Takrat so v Ilirski Bistrici izvolili nov komite mladine, v katerega vsi gledajo z večjim zaupanjem. Ne zdi se mi odveč omeniti, da bi bilo treba še marsikaterega člana komiteja mladine prerešetati, kajti nekateri predstavljajo samo prazne številke, od katerih ni nič pričakovati. Žalostno je, da se vsi mladi komunisti ne zavedajo svoje odgovornosti pred mladino, ki jih je izvalila z zaupanjem. Za svojo nedelavnost najdejo vedno kup izgovorov, v katerih je malo ali pa nič resnice. Zato je na zadnjem plenumu okrajno mladinsko vodstvo skle- V lepih poletnih mescih je veliko ljudi vsake starosti na počitnicah, taborjenju, letovanju po vsej naši domovini. Tudi Svet za zdravstvo in socialno politiko LRS je organiziral v najlepših krajih Slovenije počitn ška letovanja za otroke. Ob Bohinjskem jezeru, v Skofji Loki, na Vranskem, v Logatcu, v Kranju in drugod je bilo v drugi izmeni kakih petnajst letovanj. Da si boste lahko predstavili, kako je na takih letovanjih, bomo preživeli nekaj časa skupaj v eni teh kolonij. Ustavimo se v Logatcu. Danes bo prišla druga izmena — zato v obeh dijaških internatih vrvi kot v panju. Nori otroci so veliko bolj mirni in tihi kot oni iz prve izmene. Z njimi so prišli tudi nova upravnica, pedagoški vodja, vzgojiteljice in vzgojitelji — pet jih je — administratorka in končno tudi sanitetni rc-ierent, ki ga vsi kličejo bolj na kratko »doktor«. Na koncu je treba omeniti še kuharice in snažilke, ki so za urejeno življenje kolonije prav tako potrebne. Z u-pravnikom obeh internatov se bomo dobro razumeli; že sedaj nam svetuje, kako bi se mi in otroci čim udobneje namestili. Kaj pa medtem otroci? Skoro z nezaupanjem ogledujejo obe stavbi. Nič veselega ne vidijo na nj ih; ogleduj ejo okolico in pri tem premišljujejo, kako boelo stanovali. Ko jih razdelimo po sobah, se prvi nemir poleže. Cista in svetla notranjost jih pomiri. Da ne pozab mo, treba je otrokom povedati, da čimprej pospravijo dobrote, ki so jih prinesli s seboj, kajti pri naši hrani bodo nanje pozabil, potem pa se bi jim hrana pokvarila. Tako gre h koncu prvi dan. Nova uprava ima polno skrbi, otroci po so bolj mirni, ker si niso še uredili ne-neskladnostl med dom šljijo in stvarnostjo. nilo, da bodo očistili svoje vrste. Prav bi bilo, da bi o tem vprašanju spregovorila tudi osnovna organizacija ZK, kajti vprašanje vzgoje naše mlade generacije je dovolj važno, da zasluži skrb vse družbe. Tudi mladina na Pivki je na svoji konferenci ugotovila, da je vzrok mrtvilu v mladinski organizaciji prav v njenem vodstvu. Na konferenci so izključili iz vodstva dva člana, med njima predsednika komiteja. Resnici na ljubo je treba priznata, da bi b i lahko mladinski aktiv na Pivki vse drugačen, saj nimamo skoraj nikjer primera, da bi bil občinski komite ZK priprav-ljne nuditi toliko pomoči, kot. je to bil primer prav na Pivki. Te pomoči pa mladinsko vodstvo ni znalo izkoristiti. Pomanjkanje političnega dela med mladino je zlasti pereče v nekaterih vaseh in sploh med kmečko mladino, me1 katero je bilo celo nekaj primerov pobega čez mejo (vas Zagorje). To je eden iz-mtd najbolj boijčih problemov mladine v pivški obilni. Konferenca je dalje razpravljala o vključevanju mladine v društvene organizacije in ugotovila, da mladina noče v društva, ker so nedelavna. Toda to ne more biti o-pravičilo za nobenega člana organizacije, kajti ravno mladina mora biti tista, ki bi s svojo mladostno silo in poletom pripomogla, da se delo spet razgiblje. Zato je treba k mladini samo pravilno pristopiti in jo pritegniti v društva. Na konferenci so tudi sprejeli sklep o razpustitvi mladinske organizacije v tovarni »Javor« ter vključitvijo njenih članov v vaške organizacije. Ta sprememba je bila potrebna, ker ni bilo nikoli mogoče pritegniti vse mladine na sestanke. Delajo namreč v treh izmenah in se bodo veliko lažje udeležili sestankov v domači vasi. Zgodaj zjutraj, ko bi človek pričakoval, da bodo še spali, se začnejo pogovarjati in postajajo nemimi. Tudi pozneje, ko smo čas počitka nekako uzakonili, smo videli, da se ga otroci ne drže zelo natančno, vedno je preteklo nekaj časa, da smo jih pomirili. Glej, tam se joka mala Marija. Padla je in se je malo ranila. Hitro je »doktor« tu, kmalu opravi z ranico, okoli se nabere kak ducat mladih ljudi, — že ima ducat prijateljev! Tudi vzgojiteljice in vzgojitelji so se približali otrokom. Mirko jih bo učil plavanja, Maks odbojke, Zdravka petja itd. Ko so jim razdelili še žoge, kolebnice, šahe, so se razveselili in bilo je vse v redu, postali smo prijatelji. Prav lahko je otroke sedaj zaposliti z igrami in jih navajati na di-soipl no. Naš dnevni red izpopolnimo z kopanjem, (vreme nam ni dasti nagajalo), s sprehodi v bližnje gozdove, z igranjem odbojke in nogometa. Neverjetno, kako so nekateri dobri nogometaši; popoldne pa bomo šli včasih tudi v kino. Napočil jc čas za izlet v Postojnsko jamo. Večina otrok je še ni videla; košček kraške žemljice in del morja — to je bilo vse njihovo obzorje do sedaj; zato si lahko predstavljate, kako mogočno je vplivala ta največja lepota našega Krasa nanje. Otroci so se vrnili nasmejanih lic in zadovoljni. Tudi vnaprej skrbimo, da otroci čim bolj pestro izrabijo čas leto- Postojnska mladina je tudi pregledala svoje dosedanje delo in u-spehe v predkongresnem tekmovanju. Omenim naj le najvažnejše: prvi mladinski teden v juliju, v katerem je sodelovalo okrog 600 mladincev in pionirjev, Izleti mladine v Ptuj, Idrijo in Cerkno, mestna konferenca vajencev in njihov sprejem v organizacijo itd. Živahna diskusija je bila zlasti o kmečki mladini in o oblikah dela na vasi. Važno je predvsem to, da postanejo mladinske organizacije v mestih in na vaseh samostojne in da bodo znale same reševati svoje lastne probleme. Postojnska občina i-ma močan in sposoben komite, toda vztrajati mora na tem, da se usposobijo in vzgojijo tudi posamezni». vodstva aktivov, ki se še niso otresla stare prakse, da čakajo direktiv vodstva 111 ne morejo začeti sestanka brez navzočnosti člana komiteja. Ker se bližajo volitve v zvemo skupščino, bodo mladinski aktivi nudili vso pomoč pri pripravah, o-krasili volišča in se prvi udeležili volitev. Med mladino je vse premalo zanimanja za sestanke SZDL, zbore volilcev, o čemer bi bilo treba spregovoriti zlasti sedaj v predvolilnem času. V tem vprašanju je treba napraviti prelomnico, kajti mladino morajo zanimati tudi vsa politična, gospodarska in kulturna vprašanja, ki jih obravnavajo na teh sestankih. Delegati so obravnavali tudi priprave za občinski zbor brigadirjev, ki so sodelovali pri republiških ali zveznih delovnih akcijah. Zbor bo v dneh pred pričetkom V. kongresa LMS in takrat bodo tudi podelili značke in pohvalne diplome OK LMS. Marija Vogrič i ' m Pri pospravljanju rje vanja. Medtem je prišla k nam e-kipa Radia Koper in posnela na magnetofonski trak nekaj izjav, nekaj pesmic, deklamacij in pozdravov naših otrok. Kako lepo dekla-mirata Bojan in Mirela! Na primer tisto lepo Zupančičevo »Ciciban in čebela«. Najmanjša in najmlajša, Sonjica, zna lepo pesmico o mamici. Fantje raje pojejo, škoda, da niste slišali tiste o mucku. Ponosni smo lahko na te otroke. Vse njihovo znanje je sad slovenske vzgoje doma in v š-oli. Spet se odpravljamo — sedaj na Vrhniko — da pokažemo otrokom, kje se je rodil Slovencem eden najpomembnejših mož. Ni se nam treba bati, da nas otroci ne bi razumeli. Sami so revni, zato dobro poznajo revščino, iz katere je Cankar rasel, in bodo tako laže ocenili veličino njegovega dela. Peljali smo jih tudi k sv. Trojici, da si bodo otipljiveje predstavili zgodbe iz knjige »Na Klancu«. Tako smo na koncu našega letovanja. Pokazati smo hoteli otrokom tudi lepote Cerkniškega jezera, pa se je že osušilo. Sli smo vseeno tja; tisti, ki so dobro hodili, so videli ostanek jezera v Zakraju, ostali pa so bili že utrujeni in so se zadovoljili z sliko izsušenega jezera. Dan pred zaključkom letovanja so nam otroci pripravili nekaj programa za slovo. Približno tak je bil kot takrat pred magnetofonom. Mi smo jim pa postregli z vsemi dobrotami, kar jih je premogla naša Velika gospodarska v Štanjel ski občini Veliko neurje v noči >>d 10. na 11. t, ni. je zajelo ludi področje Štanjela. Posebno -kodo jc utrpelo pod-ročnje Dolnje in Gornje Branice, ker je voda potoka Branlce toliko nara-stla. da jc vse njive poplavila. Voda je izruvala sadno drevje in polomila velik del koruze. V vasi Kodrcti je voda vdrla v hi-o in go.-podarsko poslopje Stem-berger Franca in mu nanesla na dvorišče in v lilev okoli 20 voz cestnega materiala. Žvokelj Albinu je voda vdrla v k'.«-t in mu odnesli nad 500 kg nabranih jabolk. Tudi kmetijska zadruga jc utrpela škodo, voda ji je odnesla več stotov suhe detelje. V vasi Lisjaki so bili ljudje vso noč na nogah; odstranjevali so vodo, ki jc nenehno vdirala v hiše in gospodarska poslopja. V več hišah je bilo na meter visoko vode. Veliko je škode na poljih, kjer je voda nanesla do 10 cm peska in gramoza. V Dolnji Braniei jc voda odnesla tudii tri poljske mostove. Največ škode je utrpel mlinar Lisjak Anton, ker mu jc neurje popolnoma razdejalo mlin; zmočilo mu je 500 kg žita, 200 kg moke in pokvarilo ves notranji inventar ter mlinsko orodje. V hlev je vdrlo toliko vode, dn so le s težavo rešili živino in prašiče, 10 kokoši pa jim je voda odnesla. Po izjavi lastnika ne ho tnlin obratoval skoraj dva meseca. Zaradi velikega deževnega naliva so se na več krajih utrgale zemeljske mase in zasule občinske poti. Cesta Branik—Gornja Branioa je imela za nekaj dni promet zaprt, ker sc jc utrgalo na cesto več k»t 150 kubičnih metrov zemlje. Ljudje te okolice ne pomnijo, da hi kdajkoli zaradi poplave utrpeli toliko škode k'H v preteklem tednu. F. I. Na Krasu nabirajo in sušijo rjo Na Krasu nabirajo in su£'ijo rjo, lci jo odkupujejo kmetijske zadruge. Lepo vreme je bilo za nabiranje in sušenje zelo ugodno, zadnje dni pa nekoliko nagaja dež. Kraško rjo zelo upoštevamo, ker vsebuje mnogo ireslovine (tanina) in jo uporabljajo pri strojenju kož. Kmet jska zadruga v Vojščici je je že nakupila velike količine, pa tudi druge zadruge z odkupom zelo hitijo. Marljivi nabiralci na Krasu si tako zaslužijo lepe denarje. kuhinja, in otroci so v prijetni zabavi preživeli zadnji večer v koloniji. Naslednji dan so odšli. Tisti, ki imajo starše, domov, oni pa, ki jih nimajo več, pa v Dom. Srečni so eni in drugi. Tri tedni sproščenega življenja v koloniji so jih vse zbližali. Samo mali Piet.ro bo ostal tu. Sklenili smo, da se bo tu izučil poklica. Oče in mati, Italijana, sta ga zapustila in pobegnila v Italijo. Piefcru je zelo hudo; joka, revček misli, da bo ostal brez prijateljev. Toda ni še minil dan in že se Pie-tro veselo igra z logaškimi prijatelji, na prejšnje je že pozabil! Tako smo preživeli tri tedne med otroki iz Kopra, Pirana, Izole in okoliških vasi; med otroki, katerih očetje so kot borci Kosovelove, Bazoviške in Vojkove brigade pomagali osvoboditi Slovenijo, med otroki, očetje katerih gradijo socializem, med sirotami, ki so jim italijanski fašisti pobili starše. Priznati moramo, da je bilo vsem zelo lepo. Za to smo se trudili tudi vsi, ki smo bili v koloniji. Največ zahvale pa dolgujemo našemu ljudstvu, ki tako skrbi za lepšo bodočnost svojih otrok! Škocla zaradi neurja Letos je na Krasu tudi mnogo lešnikov in starejši ljudje zaradi tega napovedujejo hudo zimo. Domačini lešnike pridno nabirajo in marš katera družina jih ima tudi do 100 kg. Ni pa znano, da bi že katera zadruga lešnike odkupovala in prav bi bilo da bi se zadruge za to pozanimale. Prav gotovo bi lešnike lahko prodali tudi zn izvoz. Tako bi ljudje prišli do denarja, ki bi ga dobili za rjo in za lešnike, in to bi jim prišlo zelo prav, kajti marsikje ne bo terana niti za domačo potrebo. Herpelje Občinski ljudski odbor Herpelje je imel v počastitev 10-letnice ustanovitve primorskih hrigad in priključitve Primorske k novi Jugoslaviji slavnostno sejo. Seji so prisostvovali predstavniki množičnih organizacij. Tajnik tovariš Mihalič jc na kratko orisal pomen te svečane seje, nakar so sprejeli odlok, da ho 26. maj občinski praznik. Ta datum spominja na požig vasi Be.ka in delno Ociiale od strani naeifaši-itienih požigalecv, dalje odhod naših borcev v partizane in aretacije in ndgon prebivalcev v koncentracijska taborišča. Istočasno jc ta datum povezan z neštevilnimi zločini, ki jih je izvršil okupator nad našim mirnim prebivalstvom. Prepričani smo, da ho prebivalstvo občine Herpelje simbolično praznovalo datum 26. maja 19-t-t in se spominjalo težkih dni pod okupatorjem. R. K. Prebivalstvo občine Herpelje sc je 20. t. m. zbralo na protestno zborovanje, kjer je odločno obsodili) italijanske fašistične borbe, ki ob goriški meji ro varijo z orožjem in tako izzivajo naše mirno ljudstvo. Na zborovanju jc govoril dr. Josip Rapoitce, ki je jasno in odločno prikazal gonjo italijanskega imperializma, ki je v času okupacije du-š" naš živclj in še sedaj hi rad nenasitno grabil po naši zemlji. Poudaril je, da je predlog gospoda Pelle, ki vztraja na tem. da naj hi v Trstu izvedli plebiscit, Primorcem popolnoma tuj, kajti niso še pozabili fašističnega nasilja. Zato odločno zavračajo vsako mešetarjenje na račun na*e zemlje. Tržaško vprašanje je maršal Tito lepo opredelil na Okroglici in v Splitu. Le na tej podlagi se bomo lahko razgovarjali. Pečine na Tolminskem Po izredno lepih sončnih dueh se je v noči od četrtka na petek prejšnji teden pooblačilo. Na zapadli je bilo od morja opaziti težko soparo in vlago. Kazalo je, da se ho vreme nenadoma spremenilo, kar se je tudi zgodilo. Začel je padati močan dež skoraj z nalivom. Saj ga je hilo skoro potreba po 20 dnevih sonca. Sicer nam je lepo vreme zelo prav prišlo, da smo posušili vso otavo, ki je lotos izredno lopa. Tudi na vse ostale jesenske pridelke, kot ajdo. koruzo, krompir in fižol, je lepo vreme zelo usodno vplivalo. Kot vedno pa taki nenadni vremenski preobrati prinesejo s sabo ludi nesreče. Tokrat jo silo narave občuti), posestnik Likar Ludvik iz Pečin št. 8. Med nalivom je ponoči udarila štela v hišo in lilev. V hiši je snela vrata z okvirjem vred, švignila v lilev, kjer je ubila 1 glave živine, in sicer: 1 vola, 1 kravo, I juuico. 1 prašiča, in dve ovci. K sreči niso utrpeli pri tem ljudje v hiši nobene poškodbe, le trenutno jc rračini .pritisk omamil tri člane dmtijiu'. PoseitnJ.k Likar imu veliko gospodarsko škodo. P. A. Odlomki iz življenja počitniške kolonije v Logatcu SKOZI PAVILJONE ZAGREBŠKEGA VELESEJMA .X. VEL NA 26.000 K^ÂDRÂÏ&g Nedeljsko jutro na zagrebškem kolodvoru. Z v-eh strani prihajajo nabito polni vlaki. 1/stopajo delovni koleklfivt tovarn, podjetij in ustanov, šole in posnmcaiiki. Reka ljudi m- lilije po ulicah in hiti pro-ti razstavnemu prostoru. Skupaj z njimi se borim pred blagajnami za vstopnico in za prostorček v dolgi verigi, ki -e pomika -kozi paviljone. \ sedinih dneh je obiskalo vele-sejem nad 100.000 ljudi, nedeljski obiskovalci pa so to število povečali na 160.000. V propagandnem oddelku so mi povedali, da je število ol>i-skovalccv v prvih osmih dneh za 10.000 večje od lani. Povečano zanimanje za to veličastno gospodarsko razstavo ni naključje. Zagrebški v< ločjem >e je v osmih letin znatno razširil. Iz leta v leto jo raz-tavljalo na njem več domačih in tujih razstavljnlcev, bil je zrcalo napredka našega mladega gospodarstva in postal najpomembnejša vez med domačo in zunanjo trgovino. dijo. da ne bi bili prekasni. Letošnji velesejem je dosegel svoj glavni namen ■ razstavili »o ti*to, kar tržišče najbolj zahteva. D KI XI NA POLJU RO VEDNO LAŽJE Okrog paviljona kmetijskih strojev je vedno vse polno gledalcev. Ves dan brne motorji in posamezne inozemske tvrdke ne stedijo z eksperimenti — v kolikor jim pač dovoljuje omejeni prostor. Mnogi obiskovalci opazujejo stroje le s površno radovednostjo, zato pa je v skupinah, ki prihajajo z našega podeželja tem bolj živahno. Razstavljale! so letos mnogo manj gledali na dekoracijo svojih izdelkov in so posvetili vso pozornost praktični .strani to jo seveda povsem razumljivo za trgovski značaj velesej-ma. Naša domača industrija kmetijskih strojev je letos razstavila več novih strojev, a na starih modelih f Izdelki naše težke industrije NEKAJ ZANIMIVIH ŠTEVILK Prostor prvega povojnega zagrebškega velesejma je meril komaj okrog 7800 kvadratnih metrov. Letošnji je skoraj štirikrat večji. Povečalo se je tudi število razstavljal-cev. Na prvem povojnem vel esej mu je bilo 783 razstavljavcev. lani 1100. letos pa razstavlja nad 1200 domačih in tujih raz-tavljaleev. Poseben pečat daje velesejmu nad 700 tujih raz-tavljalccv, ki zastopajo 16 različnih držav. To pomeni, da se bo do naše trgovske zveze z inozemstvom zelo okrepile ltkraL pa bo00 km, najmanjša dovoljena brzina pa je 62 knu I.etalo je težko 371 kg. V tej tovarni izdelujejo tudi šolska, turistična, borbena ter transportna letala domače konMruk-eije. Na velesejmu razstavlja tudi tovarna Utva i z Pančeva. Tudi v tej tovarni izdelujejo jadralna letala vseh vrst in konstruoij ter šolska in , turistična letala. Podjetje »21. maj« pa izdeluje batne in reaktivne motorje majhne in srednje kapacitete, /.vedeli smo, da v tej tovarni izdelujejo prototipe več novih letal, ki po jih prav tako izdelali naši domači inženirji. C,cz leto dni si jih bomo žc lahko ogledali na tem prostoru. »LE TAKO NAPREJ« Ko smo prehodili številne paviljone. v katerih so razstavili proizvode naše strojne in druge in-(hi-trije in primerjali te proizvode v. lanskoletnimi, smo ugotovili, da jc napredek nadvse zadovoljiv. Izbira se jc povečala in Í7.delava je p reci 7ni ejša. Ogledal sem si nekoliko knjige vtisov in povsod sem naletel? na i-tn mnenje. Neki delavec jc na-I i-al v knjigo vtisov tovarne Ivo Lola - Biliar in Aleksander Rankovič »Proizvodi vaše tovarne mi zelo ugajajo. Prepričan sem, da je tudi kvaliteta na višini. Tovariši, le tako naprej!« Industrija strojev zavzema okrog 3.300 kvadratnih metrov in je odločno na prvem mestu. Predvsem so (pazili izdelki težke industrije to-vara Litostroj, Rade Končar, Ivo Lola Ribar in Aleksander Rankovič z Reke. Vendar pa so tudi druga podjetja razstavila vrsto zanimivih novosti. Naj otucnimo samo -troj za izdelavo lesa zagrebške tovarne Bratstvo, ki predeluje les na pet različnih načinov, univerzalni stroj tovarne Zagreb, ki ga lahko uporabljajo v kmetijstvu, gradbia-tvu in gozdarstvu itd. Tudi tovarna I-kra iz Kranja se je postavila z novim izdelkom — avtomatsko telefonsko centralo, ki omogoča priključek 30 aparatov in 1 zveze z lokalno mestno centralo. Po številu proizvodov so 11:1 prvem mestu rudarstvo ter ekstrak-tivne in kovinske industrije. Glede na prostor bi dali drugo mesto živilski industriji , Irctje lesni, ce- Paviljon Litostroja /1« Tržaškem velesejmu trto tekstilni itd. Močno so zastopane tudi kemijska, farmacevtska in kozmetična industrija. Podrobneje opisovanje vseh razstavljenih predmetov navedenih industrij bi zavzelo preveč prostora. Naj omenimo samo to, da jc predvsem razstava najmodernejšega in hkrati najbolj praktičnega pohištva vredne vse pozornosti. T11 lahko mirno konkuriramo s katerokoli državo na svetovnem tržišču. SPREHOD PO INOZEMSKIH PAVILJONIH 16 tujih držav razstavlja na zagrebškimi vele-ejmu vendar ta štivilka še ne pove vsega zanimanja tujcev za velesejem. Mnoge države namreč niso mogle razstaviti iz enostavnega razlei^a, ker ni bilo prostora. Zagrebški velesejem je bil torej kljub razširitvi premajhen. \ en-dar moramo poudariti, da prireditelji žc mislijo na nov prostor, ki bo znatno večji od dosedanjega in tucji majmoderneje urejen. Če bo šlo vse po sreči, bodo z deli kmalu začeili. Stavilo inazomf-tkih razstavljialeev jc za 35% večje od lanskega leta. Najmočneje jc zastopana Nemčija s 166 podjetij, najmanj pa Indija in Izrael z eniin podjetjem. Med najmočnejše razštavljalcc lahko štejemo tudi Anglijo, Avstrijo, Italijo in Grčijo. Inozemske tvrdke so razstavile nad 1800 različnih artiklov (približno toliko kot jugoslovanska podjetja). Tujci so prišli na zagrebški velesejem predvsem s proizvodi. ki se pri nas ne izdelujejo. \ angleškem paviljonu prevladuje predvsem orodje za precizno mehaniko ter laboratorijski inštrumenti in aparati, Nemci in Avstrijci pa so v glavnem razstavili stroje. Zelo velik je delež italijanskih tvrdk, ki so prikazale moderne kmetijske stroje in stroje za živilsko industrijo. Italija je razstavila tudi kompletno tovarno za izdelavo testenin. Lepa paša za oči je tudi avtomo-Uii'iika razstava. Razen praktičnih tovornih, poltovornih in drugih avtomobilov smo si lahko ogledali tudi luksuzne osebne avtomobile najmodernejših modelov. Med njimi se je skromno vsidrala tudi naša domača tovarna avtomobilov TAM iz Maribora. Človek hi na pni pogled dvomil v u spili konkurence, toda predstavnik podjetja nam je vsak dvom razpršil. Že v prvih petih dneh so namreč prodali okrog 200 kamionov, 200 novih prikolic in 50 avtobusov. Če upoštevamo, da ta tovarna izdeluje tudi vse rezervne dele za naše avtomobile, potem se ne smemo čuditi, da je sklenila v prvih osmih dneh že za blizu milijardo din trgovskih pogodb. In dnii'c države? Mnogo lepega in zanimivega so razstavile. Indija razstavlja letos prvič na velesejmu. Po-ilovnj ljudje so ji posvetili mnogo manj pozornosti kakor priložnostni obiskovalci. Tu ni vzrok samo radovednost nad daljnim svetom. temveč tudi kvalitetni izdelki. Živobarvani slamniki, tenčice, miniature ¡7. srebra in si on ovc kosti ter najrazličnejši drugi izdelki domače obrti so našli svoje občudovalce v prvi vrsti v ženskem svetu. Potem je I11 še Grčija s svojimi izdelki d<>-mače obrti, llolandija z maketam.. Francija z laboratorijskimi aparati, s svilo in tako dalje. ŠE NEKAJ ZANIMIVOSTI V razgovoru s posameznimi domačimi in tujimi zastopniki podjetij zve človek marsikaj, kar mu bežen pogled na proizvode ne more povedati. Tujci so zelo ealdovoljni z ve-lesejmom, čeprav pade sem pa tja tud| kakšna kritična pripomba. Govori- o velesejmu, pa tudi o tem, kar vidijo izven razstavnega prosto- ra. Navdušeni so nad lepotami naše domovine in obžalujejo, da ne znamo bolje organizirati propagande. Neki Anglež mi je dejali, da pri njih kar mrgoli inozemskih turističnih letakov in brošur, jugoslovanskih pa je kaj malo opaziti. Všeč so mu bili naši kraji in bo o tem tudi doma povedal. Njemu pa tudi mnogim drugim tujcem se je zlasti razvezal jezik v paviljonih s pijačo, kjer si lahko nekajkrat slišal besede: »Very good brandy«. Med podjetji, ki so zlasti laliko zadovoljna z dosedanjim prometom, je tudi tovarna čokolade in keksov Josip Kraš. Zanimanje je veliko, saj prodajo dnevno po 20 tou čokolade in keksov. ... Da ne pozabimo omeniti šc proizvodov Jugovinila. Neverjetno, kako je v teh nekaj letih napredovala naša industrija plastičnih mas. Vse mogoče izdelke so razstavili, od torbic, denarnic in perila do otroških i «Tac hi kovčkov. Tudi za te proizvode je med tujci precejšnje zanimanje. _ . Ob koncu še nekaj statistike. Največ domačih podjetij na velesejmu je iz Hrvatske (82), nh drugem mestu ji' Slovenija s 64 podjetji, na tretjein pa Srbija. Najšibkeje jc zastopala črna gora s 3 podjetji. Po števili» podjetij glavnih mest je seveda povsem razumljivo Zagreb na prvem mestu s 93 podjetji, na drugem .ie Beograd s 65 in na tretjem Ljubljana s 23 podjetji. Iz jugoslovanske cf>ne STO razstavljajo štiri podjetja- _ ' SLOVENSKA PRAVLJICA V AMERIŠKI MLADINSKI KNJIGI Sredi avgusta je izšla v ameriški založbi Bobbs-Merrill nova zbirka. r.aroditib pravljic Natalije Belting z naslovom »Three Apples Fell from Heaven« — Tri jabolka iz nebes«, V kateri je med mnogima narodnimi pravljicami/ legendami o drevesih, vnetih iz ruske, indijske, grške, italijanske, škotske, judovske, arable, ¡rske, nemške, filipinske in skandinavske folklore tudi neka ;slo-vensj{^/pravljica. Natalie Belting je že pr£j izdala podobno knjigo narodni!1 pravljic z naslovom »The Moon is a. Crystall Bali« — »Mesec je kri?talna žoga«- L 1 »Od Uuačai/a Organizatorji kolesarske dike Od Triglava do Jadrana so me povabili, naj spremljam dirkače na njihovi poti. Rad sem se odzval in ni mi bilo žal. Oh enih popoldne je karavana kolesarjev in spremljevalcev odbrzela iz Bovca po dolini So&s navzdol. Dež nas je oropal razgleda po gorski okolici in šele v Kobaridu je počasi pojenjcval. Ljudje, ki so stali v špalirju, so nas veselo pozdravljali. Spomnil sem so starejšega moškega, ki smo ga srečali, ko smo dopoldne potovali v Bovec in smo so za hip ustavili v gostilni v Kobaridu. V Dantejevem jeziku se nam jc vsiljeval ter končno poskušali še z Goethejevim narečjem, vendar Gregorčičeve govorice ni spravil iz sebe ter pridno srkal vipavsko vino. Pač pretresljiv ostanek Caporetta ... Deževalo ni več in hitreje smo krenili skozi Tolmin in dalje ob Soči mimo elektrarn in cementarne do Nove Gorice. Pogledovali smo čez umetno potegnjeno mejo, kjer bi hoteli rožljati z orožjem in zopet prinašati njihovo kulturo v naše kraje. Naj se brigajo zase in naj tam dajo ljudem kruha — sem si mislil in že smo hiteli proti Šempasu. Povsod smo še videli sledove Okroglice. Neprijetne misli od vožnje-ob meji so ' takoj minile. Ozrl sem se proti prostoru. kjer je naš narod skozi Titova usta povedal vsemu svetu, kaj smo in kaj hočemo. Z leve nas pozdravljajo Čavcn, Ot-lica, Predmeja — nekdanji braniki osvobojenega ozemlja. Tudi Ajdovščina, kjer se je formirala prva slovenska vlada v svobodi, je kmalu za nami. Spominska plošča v Podnano-su nam je priklicala v spomin heroja Janka Premrla - Vojka. Proti Nanosu srno se vzpenjali preko sledov na cesti, ki še kažejo, kje so partizanski minerji preprečevali dohod Nemcev v Vipavsko dolino. Se kar hitro smo prispeli v Postojno, kjer je bil naš pnvi cilj, in tam prenočili. Spočiti smo naslednji dan zjutraj HiitîÉi!! M lililí Milil if ps nuil Pogled na glavni razstavni p rnstor Zagrebškega velesejma Megla se je okoli poldne dvigni-ga ; bil je lep jesenski popoldan. Po dvcurncm počitku so sledile vojaške, politično in kulturne ure in kaj hitro se je pričelo mračiti. Zahvaljujoč se dobri terenski situaciji so nam s pomočjo bataljonskih intendant ov pri pravili kuharji tudi tretji dnevni obrok hrane — večerjo. Bila je ura 5 popoldne, v !age.r je legla že tema. Zdaj pa zdaj se ja iz kuhinje posvetilo. Kuharji so potikali ognje in mešali po kotlih. Na za pa dnem delu lagerja, kjer sta taborili III. in IV. četa, je bataljonski perovodja tovariš Vrabec pridno vadil svoj zbor. Polglasno so prepevali partizanske in druge »loven, ske pesmi. To je bilo njegovo največje veselje. S tovarišem Jurkom sva sedela pred šotorom in se pogovarjala. Borci so se pogovarjali in obujali spomine s polglasnimi nasmehi in rahlim petjem. Nekdo se jo nama približa'- Ko jc bil v neposredni bližini. je vprašal, če je morda z nami tu komandir I. čete. Tovariš Jurko mu odgovori pritrdilno. Bil je kurir štaba bataljona, ki jc imel naročilo, da naj se takoj po večerji javimo r štabu vsi četni starešine —• funkcionarji. Z Jurkom sva se spogledala. Jurko jc dejal: »Aha. da. lies je bilo splošno čiščenje orožja.« Bilo nam je takoj jasno, da najkasneje prihodnje jutro gremo y akcijo. Pričela sva ugibati, kam bomo Šli, kje zaropotali in kaj se pravzaprav pripravlja, vendar je ves najin trud bil zaman, do zaključka nisva mogli priti. Vsi četni starešine ¡11 funkcionarji smo se zbrali pred šotorom štaba bataljona. Nestrpno smo čakal; komandan-love razlage. Vedeli smo namreč, da vse čete ne bodo šle r akcijo in je zaradi tega vladala še večja nestrpnost. Se vedno smo ugibali, kdo bo ostal v lagerju. Preden je pričel komandant govorili o akciji in preden je sploh povedal, zakaj nas je pokKe.ll, nas je opozarjal, naj ne bo med nami nezadovoljstva in pripomb zaradi tistih, ki bodo morali patati v lager- ju. Qb koncu je dejal: »Vsi pridete na y/sto.« _ ^ Sledila je odločitev: »Za akcijo sta določeni ll-i t0 jc naša. in IV. četa.« Glavi'a naloga je bila, zasesti polo. ,jaj(. in postaviti zasede ob robu goz-da y bližini vasi Sajevče, od koder so ¡tjieli priti Svabi. D0 tedaj nas Svabi niso obiskovali v Loži, čeprav smo jih vsak dan nadlegovali na cesti Trst—Postojna iji okrog postojank, kot n. pr. v Razdrtem, Hruševju, Senožečah in drfSje. Ko je komandant Stanko obrazložil (ielotni plan dela za naslednji dan, le naročil vsem, onim, ki so bili predvideni za akcijo, in onim, ki so bili določeni za zavarovanje Lože, da morajo biti čete pripravljene ob 3. uri naslednjega dne. Ker nam je bila zadeva vsem jasna in ker ju imel nobeden nobenih pripomb, nam je dal komandant »voljno.« ¿>dš!i smo vsak v svojo četo in obrazložen radovednim borcem celotni razpored. Našim sem seveda sporočil, da smo odrejeni za akcijo. Borci so radovedno povpraševali, kam bomo šli v akcijo in kdaj. Povedal sem jim letoliko, dane gremo daleč, točnega časa pa da še ne vemo. "fo pa je še bolj poglobilo razpravi i^je in radovednost. V j.agerju je nastalo veselo razpoloženje. Čeprav je bilo vse temno, se1 je opazilo skakanje po lagerju in pogovori med onimi, ki so bili določeni za akcijo, in onimi, ki bodo branili dom. Koinandir čete tov. Mirko je sklical posebni sestanek vsega koman-dnegai kadra naše čete z desetarji vred. Minilo je nekoliko časa in zbrali smo se pri tov. Mirku, ki je odredil vsakemu svojo nalogo in napovedal ča.s vstajanja, količino in kakšrto orožje. Odločil je tudi, kdo izmed botreev bo ostal v lagerju poleg nezmožnih. Sestanek je trajal kake pol ure, nato smo šli spat. Zjasnilo se je in prikazale so se zvezd«. Noč je bila precej hladna, zato ¿sem se še bolj stisnil k svojima sostanovalcema tov. Orlu in Jurku ter Ban del ju. Po kratkem razgovoru sem se izgubil v snu. Kar naenkrat, vsaj nam se je tako zdelo, je nekdo stresel šotor. Tov. Jurko je vprašal: »Kdo je?« V odgovor je dobil naročilo, naj vsak iz II. in IV. čete vstane, ker bo kmalu zbor za odhod. Jurko ni mogel verjeti, da je že čas. Buljil sem z očmi, vendar zaradi teme nisem mogel ugotoviti, koliko kažejo kazalci. Jurko je hitro poiskal žepno svetilko in ugotovili smo, da šele 2.30 zjutraj. Dežurni je, da bi ne zamudil od komandirja določene u-re za zbor, čas za počitek skrajšal. ('Nadaljevanje sledi) odhiteli v Sežano. V eni uri smo prispeli tja. Tam na3 je čakala zadnja etapa, ki je bila za kolesarje najtežja. Popoldne smo se spet premaknili. Divača, Vremski Britof — kdo ve, če nas ni mogoče ob poti Magajnov France pozdravljal —, U. Bistrica so bili naši prvi cilji. Naš na Hrvatsko pri Rupi ter se takoj obrnili proti Kozini. Obdajali so na.s čičarija in Brkini; spomnil sem aa pastirjev iz Goloa in sadjarjev iz Pregarij ter opazoval, kako hitro menjava zemlja svojo površino: kamen, grmovje, pa zopet njivice ter gozdiči in že smo krenili proti morju. Hitreje je šlo, ko smo na odcepu ceste proti Podgorju zagledali morje s Koprom. Trst! Kdaj se boš znašel tam, kamoi" spadaš! Obkrožimo ga in drvimo nizdol proti Riža-ni. Oddahnemo se na novi cesti in sedaj nas vodi pot ob našem morju do cilja. 1 y '„' ■ '-''■L1-1-.-*— .vsj1.. Prizor s kolesarske dirke y>Od Triglava do Jadrana« avto je malo zaostal in laliko smo opazovali ljudi, ki so držali v rokah tednik Slovenski Jadran in ga z zanimanjem prebirali: pTed nami so ga namreč podajali ljudem iz avtomobila. Nato smo za hip pokukali . Portorož nas jc pozorno dočakal. Tekmovalci so prejeli zaslužene nagrade, mi pa smo se poslovili od •njih. V zavesti pa nam je ostala krasna vožnja z vsemi spomini od Trislava do Jadrana. PIK. FRANCE MAGAJNA: Samo za objokane ljudi Intendant I. bataljona Kosovelovo brigade tovariš Bande tj V današnjih modernih časih se gojenci na oficirskih šolah učijo nezaslišano težavne reči. Poleg običajnih vojaških umetnosti se morajo učiti tudi kemije in fizike. Kako naj drugače razumejo delovanje raznih eksplozivov, skrivnosti atomske bombe itd. Inštruktor, ki je razlagal vse te stvari, je narisal na tablo neumilji-ve formule z raznimi trikotniki, kvadrati in šesterokotniki. dIz tega obrazca vidite,« je rekel strogo, »da manjkajo tukaj nekateri elektroni. Kje so zdaj ti elektroni? To moramo takoj vedeti. Vprašam vas, tovariši gojenci, da mi brez predolgega razmišljanja poveste, kje so manjkajoči elektroni. No, ali bo kaj ?« Takrat se. v ozadju sobe oglasi starejši vodnik, ki je po naključju tam bil: »Takoj z elektroni na dan! Dokler jih ne najdemo, ne bo nihče zapustil sobe!« —o— Neki mlad poet je zložil dolgo pesnitev, ki ji je dal naslov i>Zakaj smo danes še živi«. Odposlal jo jo UTcdništv-u neke revije in potrpežljivo čakal. Čez osem dni je prejel odgovor, ki se je glasil: »Zato ste danes še živi, ker ste poslali pesnitev po pošti!« -—o— V tistem času, ko so bili klobuki v ljubljanskih trgovinah še zelo poceni, si je glavni urednik »Dnevnega zrcala« kupil enega najlepših. Lepe oblike je bil in na notranjem traku je imel celo vtisnjen zlat mo-nogram. Ko je naslednji dan prišel v uredništvo, je novi klobuk obesil pa obešalnik v kotu predsobe ter odšel v svojo delovno sobo. Glavni šaljivec uredniškega štaba je kmalu zapazil, da je šefov klobuk nov. Ogledal si ga je od blizu. Mahoma se mu je razširil obraz v hudomušen nasmeh. Brez oklevanja je šinil po stopnicah navzdol in potem naravnost v klobučarno. Tam si je izbral natančno tak klobuk z enakim monogramom, le da je ta bil za tri številke večji. Tega je potem o-besil na klin obešalnika, pravega u-rednikovega je pa skril v omaro. V popoldanskih urah, ko se u-redrtlško delo navadno konča, priko-koraka »glavni« iz svoje sobe, vzame klobuk in s» pokrije. Preveliki klobuk mu je takoj zlezel čez ušesa. Malce presenečen se je brž odkril in ogledoval nagajivi klobuk. Pomota je bila izključena: barva, oblika in celo monograin na notranjem traku, vse je bilo v redu. Le kaliber se mu je po nekem čudežu povečal. No, dolgo ni pomišljal, privzdignil je rameni se pokril in odšel. Drugo jutro se je vrnil v istem klobuku, ki je pa zdaj kazal, da mu dobro pristoji. Obesil ga je spet na klin in se zaprl v svojo sobo, Saljivec, ki je tega komaj čakal, je bil takoj pri klobuku in ga pregledal. Odkril je, da si je »glavni« na-tlačil mehkega papirja za notranji trak in tako zmanjšal pokrivalu obseg. Zdaj je burkež pobral ta mehki papir izza traka in ga zatlačil na enak način za trak onemu prvemu klobuku, ki ga je imel skritega v omari. Tega je potem obesil na klin obešalnika, prevelikega je pa skril v omaro. Popoldne prikoraka »glavni«, da bi šel domov. Sname klobuk s klina in se pokrije. Ves presenečen obstane, kakor da bi nekaj treščilo vanj. Klobuk mu je namreč smešno čepel na vrhu temena in mu je bil odločno premajhen. Zopet ga vzame v roke in pazljivo ogleduje, tudi svoj monogram znotraj pazljivo pregleda. Globoko zamišljen miruje nekaj minut, nato pa stisns klobuk pod pazduho in zdirja po stopnicah navzdol. Na ulici skoči na tramvaj, ki je vozil proti kolodvoru. Tam je izstopil in ujel v zadnjem hipu avtobus Ljubljana— Polje. V umobolnici na Studencu je poprosil' psihiatra dr. Magajno, naj mu brž pregleda in premeri lobanjo, ker da mu zadnje čase neumljivo narašča, nato pa pod normalno mero spet upada. Kapitan prekooceanskega parnika je neki dan zapisal v dnevno knjigo: »Danes je bil podkapitan N. N. pijan.« Ko se je podkapitan pozneje streznil in bral beležko v dnevniku, je bil do smrti užaljen. Rekel je kapitanu, da ni .bil pijan še nikoli in da tudi nikoli več ne bo in da naj mu zato ta prestopek spregleda in prečrta tisti obtežilni stavek. Toda neizprosni kapitan je rekel: »V dnevni knjigi je zapisana sama resnica in bo zato ostalo, kar je zar pisano.« Naslednji teden je podkapitan vodil dnevno knjigo in prva stavek, ki ga je zvečer zapisal vanjo, je bil: »Danes je bil kapitan trezen!« ŠTEFAN ŽEROM3KI Karkoli se zgodi naj mene zadene Na postelji, označeni s številko 24, v najtemnejšem kotu dvorane je že nekaj mesecev ležal hlapec, stŠr kakih trideset let. Nad vzglavjem se je po vsaki bolnikovi kretnji zazibala črna ploščica z napisom: caries tuberculosa. Revežu so, zaradi gnitja kosti, nad kolenom odrezali nogo. Bil je kmet brez zemlje, to se pravi najemnik. Služil je na plemiškem dvorcu, se pred tremi leti oženil in imel otroka — ko je nenadoma začutil bolečine v kolenu in opazil majhne ranice. Neki dobri človek je vzel siromaka na voz in ga odpeljal v bolnico na občinske stroške. Dobro se je spominjal jesenskega večera, ko se je z ženo vozil v paradnem vozu, kako sta oba jokala od strahu in žalosti. Ko sta se zjokala, sta pojedla trdo kuhano jajce, nato sta čutila samo še neko brezmejno sivino, bila kakor megla ali kaj. Dnevi v bolnišnioi so bili brez sprememb in razlik, vsaj tako se mu je dozdevalo. Izgubili so se mu iz spomina in so bili podobni brezdanji globeli v njegovem življenju. Neminljiva žalost ga je mesece in mesece tiščala, kakor kameniti okvir na grobu. Skozi to meglo se je spominjal nenavadnih čudes, ki so jih počenjali z njim: kopanje, gladovanje, ubadanje igel v rano prav do kosti — nato operacija, nosijo ga v dvorano med gospode v predpasnikih, umazanih od krvi — in spominja se tistega čudnega neustrašenega poguma, ki ga je ohrabril kakor usmiljena roka. Pred operacijo, ko je gledal v nekaj, kar mu je izzvalo stud, je predel v globini svoje preproste duše misli, ki jih navadno predejo bolniki v bolniški sobi. Po operaciji je vse prepregla brezmejna utrujenost in nezadovoljnost. Neprestano ga je zeblo, okrog poldne in zvečer pa je čutil v lobanji pritisk, kakor bi ga tiščala kamnita krogla, v nego pa kot da mu lijejo curki mraza. Od prstov zdrave noge so mu v glavo prihajali valovi sanjske topline. Misli so mu kakor kapljice živega srebra padale v del možganov in ko je ležal skrčen v luži svojega znoja, so se mu v polsnu rojevali čudni prividi. Vse je izginjalo, ostal je samo sivi, neuniciljivi duh kloroforma, nalahno osvetljen z neznatno in razpršeno svetlobo, podoben notranjosti stožca, ki je imel tam daleč, v neznanski višini, kjer se zožuje v vrh, belo, svetlo pegico: tam je bil izhod. . . . Sel je proti tej odprtini, dan in noč je hodil po tej spirali, ki je ovijala notranjost stožca, šel je s težkim korakom, se napregal in lezel kot polž... Ve, kaj se vidi iz odprtine. Poleg gozda, kjer je njegova njiva s krompirjem, je meja. Sanja medtem, ko brez uspeha hodi po svoji praznini, da je čas za kopanje. Tam poleg gozda je mir, prozoren jesenski zrak približuje predmete iz daljave, da jih je jasno videti. Z ženo kopljeta krompir, ki je velik kakor mačje glave. Na hribčku so se zbrali pastirji, se zavili v vreče, spodvili bose noge, nanosili suhih borovih vej, zanetila ogenj in s palicami mečejo iz pepela pečene krompirje. V zraku je dim, ki diši po boru. Ko je nekoliko okreval in ga ni tako neznansko mučila mrzlica, ga je popadel strah, grozna bojazen, da bo zmečkan ali da bo trpel. Pod pritiskom tega strahu je postal majhen kot glava bucike in, gnan od predsodkov, je letal skozi nek ropot in se razbijal od robovih brezdajhe praznine. Ko se je začela rana na nogi celiti, je mrzlica popustila. Siromakova duša se je vrnila v prvotno stanje, kakor bi prišla z drugega sveta in razmišljal je o svojih prividih. Jedro njegovih misli se je spremenilo. Zgrabil ga je bes na tiste, ki so ga pohabili, še več, v njegovem srcu se je pojavilo nekaj, cviljenju podobnega. To stanje uničenja samega sebe je trajalo dolgo in mu še bolj razdražilo dušo. Tedaj je ob neki priliki opazil, da mu zdrava noga pri gležnju oteka. Ko je prišel v sobo kirurg, ki je vršil vsakodnevni pregled, mu je zaupal bojazen. Zdravnik .je preiskal njegovo omršavelo in uvelo telo, prereza! oteklino, opazil, da seže urez do kosti, počil s prsti in pogledal hlapca z žalostnim in zagonetnim poglede m. »Slabo je s teboj, bratec! Morali bomo tudi drugo nogo... veš... prav tako. Slabo je s teboj. Bolje je, da ležiš tukaj; tu ti bo bolje kakor doma. Imel boš vsaj hrano ...« In v spremstvu asistenta je odšel. A še isti trenutek se je vrnil, se od vrat nagnil k bolniku in ga, tako da ga ni nihče videl, pobožal po glavi. Bolniku se je zmračilo pred očmi, kakor da bi ga kdo s kladivom udaril po temenu, zaprl je oči in dolgo ležal — v njem se je pojavila čudna in neznana tišina. V človeški nesreči je začaran kraj, zapit s sedmimi zapahi, in ne odpira ga nihče, razen maščevalne nesreče. Mirno je ležal kmet na svojem ležišču in odslej je skozi dolge noči in skozi enolične dneve gledal na vse iz neizmerne daljave, z mesta, kjer je bilo tiho in neizmerno dobro, od kjer se zdi vse malenkostno, smešno in neumno, toda vredno- ljubezni. »Pa naj, naj«, si je prišepetaval. »Ničesar se ne bojim ... dobro mi je...« ob izidu njego¥e Pri Primorski založbi v Kopru je pravkar izšla Magajnova knjiga štirinajstih novel »Odmev korakov.« Sodelavec našega lista se je ob tej priliki oglasil pri pisatelju in ga naprosil, naj bi povedal nekaj o svojem življenju, 'literarnem delu, o njegovem odnosu do primorske zemlje, o svojih načrtih. Bogomir Magajna je brat Franceta Magaj-ne, ki je bralcem našega lista dobro poznan. Doma sta oba iz Gornjih Vrem. Medtem ko France doma kmetuje, je Bogomir zdravnik specialist v bolnišnici za duševne bolezni v Polju pri Lljubljani. Doslej je napisal dolgo vrsto novel, črtic, pravljic, člankov, razmišljanj po najrazličnejših revijah in časopisih, Mnogo izmed teh del je zbral v knjigah: »Primorske novele«, »Brat-tje in sestre« (novele), »Zaznamovani« (novele), »Oživeli obrazi« (legende in pesmi v prozi), »Gornje mesto« (roman iz zagrebškega življenja), »Graničarji« (povest iz časov streljanja Bidovca in njegove skupine), »Račko in Lija« (mladinske zgodbe in pravljice), »V deželi pravljic in sanj,« (pravljice). Vse te knjige so bile kmalu razprodane in jih ni več dobiti po knjigarnah. Slovenski 'knjižni zavod misli prihodnje leto za pisateljevo 50-letnico izdati knjigo izbranih novel, Mladinska založba pa izdajo »Račka in Lije.« Vrsto črtic in novel ter pravljico »Brkonja Čeljustni k« so prevedli tudi na druge jezike. »Tovariš Magajna, kaj te je nag. nilo k pisateljevanju?« »2iva, lirična fantazija matere in epična zgovornost očeta, ki je vedel povedati zlasti ob kozarcu vina sto različnih stvari, pripovedovanja vremskih starin ob ognjiščih, knjige, ki jih je bilo v hiši zlasti po bratovi zaslugi kar precej, svetel sij primorskega sonca in divje pesmi kraške burje v zimskih nočeh. Pisati sem začel že kot pastirček na gmajni. Danes 'bi dosti dal za tiste stvari, čeprav so bile nebogljene. Kot otrok sem hudo zavidal bratu, ki je znail pisati pesmi. Takrat sem poizkušal spremeniti celo poglavje iz knjige »Pod svobodnim soncem« v epično pesem. Sestra mi je rekla, da je zanič in nisem zaradi tega celo noč zatisnil očesa. V prvem razredu gimnazije sem »ustanovil in .urejeval« Est »Gaj«, dokler se nisem spri z vsemi »sotrudniki.« »V mnogih tvojih delih se zrcali velika ljubezen do primorske zemlje in primorskega ljudstva ter mržnja do fašistov — ali bi hotel o tem kaj povedati?« »Ob razpadu stare Avstrije je hotela mati z menoj posebno slovesno praznovati ta razpad in sva šla zato v njeno rojstno vas Barko, visoko na Brkine. Dan je bil tako lep, da se je dobro videla skoraj vsa primorska zemlja. Julijske Alpe so bile obrobljene zvečer s širokim, zlatim pasom. Kaka žalost za dečka, prežetega z ljubeznijo do svoje domovine, nekaj dni potem, ko je italijanska vojska okupirala slovensko zemljo! Ob nesrečni rapalski pogodbi sem prejokal dneve in noči in se zaklel, da bom posvetil svoje življenje predvsem delu za osvoboditev te zemlje. Bilo je potem dosti dela, predavanj, prireditev, demonstracij, društev na obeh straneh meje, pisanja, delo pri agenciji lista »Istra« v Zagrebu, tudi v stairi Jugoslaviji ilegalnega dela. Orjuna in Narodna obrana pa sta me zasledovali. Nisem j:h maral, ker sta • krenili na pot fašizma in začeli v domači državi s terorjem. 4 leta sem še čakal na službo, ko sem odslužil staro jugoslovansko vojsko. Ne bi je dobil, če bi ne zahteval profesor šerko izrecno mene za svojega pomočnika. V začetku sem bil pristaš leve smeri klerikalne stranke, Krekov učenec. Ko sem videl, da se ta stranka nagiba vedno bolj na pot reakcije, sem zamrzil tudi to in postal že kot dijak simpatizer komunistov, pozneje njihov član, ker sem spoznal, da je le ob njihovem vodstvu pričakovati osvobodi-, tev Primorja pa tudi rojstvo demokracije v naši državi sami. Zato sem se takoj v začetku OF pridružil kot vodja skupine osvobodilne- mo pokretu. Pozneje sem kot italijanski dezerter-kaznjenec v specialnih kompanijah po Italiji marljivo pomagal organizirata skupine aktivistov. Bila je to permanentna smrtna nevarnost., a tudi po ulicah Florence in drugih italijanskih mestih so se vsepovsod širili napisi: »Dol z Dučejem! Kruh in mir!« itd. Stotine prijateljev, naših fantov, bi vedelo marsikaj povedati o tem. Prej ali slej mislim o tem napisati knjigo: »305.« Skupina specialne kompanije te številke je odšla 500 km daleč skozi nemške vrste k partizanom. Med njenimi člani je še danes mnogo vrlih aktivistov. Nekateri so se povzpeli do kapeta-nov in majorjev, čeprav so imeli poprej samo nekaj razredov poitali-jančene osnovne šole; pozneje so končali maturo, eden obiskuje celo univerzo. Dosti raje bi v tem razgovoru pisal samo o njih, ne o sebi, toda saj bom še pisal dosti o njih, predvsem pa o tistih, ki so padli — «lili Bogomir Magajna ko študent na kraški gmajni o Stevu, o Viliju, Janku in drugih. »Kako je bilo potem tvoje življenje pri partizanih?« »To skušaj razbrati iz knjige »Odmev korakov«, čeprav so v njej opisane predvsem usode 'tovarišev.« »Kak je danes tvoj odnos do italijanskega ljudstva?« »Kljub neizmerni mržnji do fašizma nisem zapadel v šovinizem. 2e kot maturant gimnazije sem vedel več kot kak italijanski mat-u-Tant o italijanski umetnosti, zlasti o slikarstvu in kiparstvu, precej tudi o literaturi in glasbi. Literarna dela sem bral takrat v originalu. Vedel sem pa tudi, kar italijanski maturant še danes ne ve, da so italijansko ljudstvo njegovi mogotci strašno zatirali skozi vso zgodovino in da ga danes zatirajo nič manj kot v prejšnjih dobah, čeprav se po večdrii itega še ne zaveda. Le beri v knjigi »Odmev korakov« zgodbo »Kdor si bodi«! Mnogo primorskih fantov je gledalo tiste kraje in se bo spomnilo, kako zelo so resnične besede v tisti noveli, Eden izmed najsrečnejših dni v mojem življenju je bil zadnjič dan na O-krogliči, ko sem Videl več stotisoč-glavo množico naših ljudi zbranih v srcu Primorske in poslušal našega Predsednika, ki je velikan ne samo po pogumu, ampak tudi po razumu in srcu. Veselje je kalila samo bolečina, da je tam onkraj meje še mnogo naših ljudi, ki še vedno trpe težko preganjanje in zasledovanje. Ln blaznim šovinistom Italije ni dovolj, da imajo nekaj tisoč kilometrov svoje obale, ampak bi radii potujčili še tisti košček obale, ki jo imamo Slovenci. Zato ne more b't r Is. > 1 , X » \ l ' 1 5 L X 0 "z sobe, če obesimo v njej čez noč mokro gobo. Goba mora ostali vlažna, dokler tobačni duh popopolnoina ne izgine. OBNOVA KORE.IE: Sedaj obnavljajo Južno Korejo po dolgoročnem načrtu. Poleg tega so takoj po premirju s sredstvi, ki so bili prvotno namenjena ameriški vojski, kupili za 200 milijonov dolarjev živil, m jih nosial¡ pogumnemu in zaradi v njne izmučenemu prebivalstvu Ko-raje' Na sliki vidimo mater z otrokom, ko dobiva riž in kpnserve RADIO - OGLASI OBlkW t L m t NAJVAŽNEJŠI PROGRAMI: PETEK, 25. IX.: 13.30 Poročila: 13.45 Lahka glasba in objave; 14.30 Obzornik; 14.40 Sopranistka Van- „Od Hiiqlava da fadmna' I. etapa: Bovec—Postojna, km 141: 1) Petrovič Veselim, Partizan Beograd, 4 ure 09" 45", ki si je osvojil naslov državnega prvaka za 1. 1953 2) Bat Branko, Lokomotiva Zagreb, tz istim časom; 3) Brajnik Orestc. Proleter Koper, 30" za prvim: 4) Zorič Aleksander, BSK Beograd: 5) (Rogovič Branko, Jcdinstvo Zagreb: 6) Ozanii Ivan, Jcdinstvo, vsi s časom Brajnika; 7) Apollonio Bruno. Proleter; 8) Lonzarič Peter, Proleter: 10) Dellasauta Silverio, Proleter; 17) Bonin Viktor, Soline. Ekipa Prolotorja ¡7. Kopra si je v postavi Brajnik, ApoOllonio in Lonzarič osvojila moštveno državni) prvenstvo za loto 1953 s časom 12 ur 37' 35". II. etapa — I. poletapa: Postojna— Sežana, km 34: 1) Vesel in Petrovič, Partizan. 51" 02"; 2) Lonzarič Peter, Proleter. 51' 50"; 3) Cvejin Božidar, Partizan, 55' 01"; 1) Dollasamita Silverio, Proleter- 55' 08"; 5) Bat Branko Lokomotiva. 55' 20": (i) ApoIJonio Uru-no; 12) Brajnik Greste; 18) Bonin Viktor. II. etapa — 11. poletapa: Sežana— Potorož, km 135: 1) Dcllasanta Silverio. Proleter. t ure 20' 10": 2) Bogovič Branko, Je-dinstvo; 3) Vidali Lju.1»), Odred: 4) Brajnik Ore.ster, Proleter: 5) Petrovič Veselin, Partizan, vsi s časom zmagovalca: 6) Fatur Ivan. Reka, 1" 05" za prvim: 7) Apollonio Bruno; 81 Lonzarič Peter, oba Proleter; 13) Bonin Viktor, Soline. Generalni plasman, km. 310: 1) Petrovič Veselin. Partizan, v 9 urah 23' 57"; 2) Bogovič Branko, Jcdinstvo, 9 ur 26" 48"; 3) Brajnik Oreste, Proleter. 9 ur 27" 23"; 4) Bait Branko, Lokomotiva, 9 ur 27' 42": 5) Apolloniio Bruno, Proleter, O ur 29' 45": 6) Lonzarič Peter, 1 Proleter. 9 ur 30' 40": 7) Zorič Ale- ( ksander, BSK, 9 ur 32' 32": 8) Det lasan.la Siikerio, Proleter, 9 ur 33' 33": 9) Brajan Vjekoslav, Reka. 9 ur 42' 42"; 10) Vidali Ljubo. Odred. 9 ur 17' 31"; 15) Bonin Viktor, Soline, 10 ur 05'42". Moštveni plasman 1) Proleter Koper (Brajnik, Apol-,louio, Lonzačir) 28 ur 27' 18": 2) Partizan Beograd (Petrovič. Cvejin, Bulatovie) 29 ur 23" 14"; :'.) Reka (Brajan. Fatur, Skomina) 30 ur 06 ' odred na repu tabele V nedeljo je biilo na sporedu ]>ctn kolo jugoslovanskega nogometnega prvenstva- l jubljanski Odred je imel v gostcli zadrajciplasiramega na tabeli Kabotmičikega iz Skopja in pripravil svonim nmi-itašem še eno razočaranje. Po zelo dabi igri je srečanje izgubil z rezultatom 0-1. Ogorčeni gledalci so domače moštvo izzvizga-lli. vsa slovenska športna javnost pa je «jloboko razočarana nad edinim slovenskim predstavnikom v zvezni fligi, ki v dosedanjih igrali ni pokazal niti najosnovnejše, kar _ se zahteva od nogometašev — to je borbenosti. Največjo zmago v tem kolu je zabeležil zagrebški D,imamo, ki je premagali osiiješkoga Proleter j a s 6-2. najpomembnejšo pa Cnvena zvezda, ki je na domačem igrišču premagala vodečega Hajduka z 2-1. Presenečenje tega kola predstavlja tudi_ poraz Sarajeva na domačem igrišču s Špartakom ter neodločen rezultat Lokomotive z Vojvodino v Novem Sadu. Po netem kolu je v vodstvu Dinamo z devetimi točkami, na drugem mestu je Vojvodina z osmimi (točkami, na tretjem in četrtem pa sta Hajduk in Šparlak z istim ste-vilom točk, vendar s slabšo goldifc-renco. imela manj sreče, si»j je po sJahši igTii izgubila srečanje, z drugim moštvom Odreda v Ljubljana s 1-1. Moštvo Pirana vodi po drugem kol» J StiWiinu točkami. xxi Moštvo Izole je slabo začelo tekmovanje v slovensko-hrvatski ligi. V prvem kolu so imeli v gosteh reški Kvarner in izgubili srečanje z 2-0. Moštvo Izole se je sicer hrabro borilo. vendar so bili ReČan; boljši in «o zasluženo zmagali. Upajmo, da !>o v naslednjih kolih več sreče! Opozarjamo vse naše odjemalce, da nudimo vse v stroko spadajoče predmete po dnevnih cenah. Posebno opozarjamo na veliko izbiro leposlovnih in šolskih knjig. V vseh naših poslovalnicah so na razpolago knjige »Primorske založbe«, med njimi zadnje, in sicer: GREGORČIČ: Izbrane pesmi B. MAGAJNA: Odmev korakov KNJIGARNA IN PAPIRNICA LIPA KOPER s' svojimi poslovalnicami v Kopru, Izoli, Piranu in Portorožu. ŠPORTNE ZANIMIVOSTI Francoska igralca Ujlaki in Marelic. ki sla bila do/ločena v kontinentalni» evropsko reprezentanco za tekmo nroili Angliji .in ki lii morala 30. t. m. o'digrati v Amsterdamu tre-iningJtekmo proti BarceloiVi, sta svoje sodelovanje odklonila. Komisija za sestavo reprezentance je na njuno mesto poklicala Belgijca Kopen-sa in Španca Navarra. xxx Po trinajstem kolu turnirja kandidatov za naslov svetovnega šahovskega prvaka je stanje naslednje: Smislov 8 in poj točke, Reahcwsky 7 in pol, Najdors 7 itd. V trinajstem kolu je jugoslovanski predstavnik Gli'2orič remiiziral s Keresom, prav tako pa sta se končali neodločeno partiji Smislov- Ta.jmanov in Koto Petrosjan. Druge partije s» bile prekinjene, partija Re.sehw.jky-Bronšiajn pa je bila odložena. OBJAVA PODJETJA »VINO« KOPER V naši objavi in članku v prejšnji številki Slovenskega Jadrana so nastale nekatere napake, ki jih z današnjo objavo popravljamo. Odkupne cene grozdju so bile dogovorjene na sestanku, katerega sta sklicali Trgovinski in Gostinski zbornici Koper in Umag. Tega sestanka so se udeležili predstavniki vseh odkupnih podjetij iz Kopra. Buj, Pazina, Porefa, Pule, Reke, Ljubljane in Buzeta, kakor tudi zastopniki gospodarskih svetov. Odkupovali bomo: Navadno črno Navadno belo Malvazija, Kefo.ško, Borgonja Muškat, Kabernet, Barbera, Pinot, Teran din 1.40 za stop. sladkorja din 1.50 za slop. sladkorja din 1.G0 za stop. sladkorja din 2.— za stop. sladkorja V dogovoru z Zadružno poslovno zvezo bomo odkupovali tudi na odprt račun. Z odkupom in predelavo grozdja pričenjamo v petek 25. t. m. Možnost prodaje na odprt račun daje vinogradnikom popolno garancijo, da bodo dobili za svoj pridelek tisto, kar v resnici zaslužijo. Vendar pa se moramo zavedati, da cene kmetijskim kot Industrijskim artiklom padajo ter da ne bo prišlo v prihodnjem letu do takega nesorazmerja pri prodaji novega in starega vina, kot je bil to primer v letu 1952 53. VINO KOPER m pr, PIRAN VODI V SLOVENSKI NOGOMETNI LIGI V nedeljo je bilo na sporedu drugo krili« slovenskega nogometnega prvenstva. Moštvo Parama je zabeležilo pomembno zmago v Novi Gorici, kjer je premagalo domače moštvo Branik s 5-2. Koprska Aurora pa je Draži Tolminci, Briei, Vipavci. Krašc-vci. Čici in Brkini! Če verjamete ali ne, ta teden sem imel veliko smolo. Skoraj bi postal žrtev svoje Jnec, pomislite, Juee. ki je sicer vedno bila tako »krotko« bitje. No, [ia poslušajte! Dobro veste, da imam to grdo navado, da vtaknem nos tja. kamor je treba, pa tudi tja. kamor je bolje, da bi ga ne vtaknil. Tako se je zgodilo, da so na anagrafu, to je tam, kjer vam po tolikih let h povedo, kje in kdaj ste se rodili, ugotovili, da je bil moj rajnki > nuno« doma iz hiše, ki so ji pravili pri »Gregariju«. To je bilo dovolj, da so me kar meni nič, tebi nič — poklicali in mi rekli, da sm »gregario« po rajnkem nono-tu in da mirnim zaradi teaa sodelovati na kolesarski dirki »Od Triglava do Jadrana«. Upiral sem se na vse načine, toda nič ni pomagalo. »No.« sem rekel, »ko že ni drugače, bom pa še jaz gregarjev«. Toda nesreča se je začela, ko sem prišel domov in vse povedal Jiuci. Imajo v Kopru Radio, ampak ko se moja Juea spusti v »pomenek«, se ustavi šele naslednji dan. Saj jaz ji to odpustim, ampak šele potem, ko mine nevihta. No, pa tokrat je. bilo nekoliko drugače. Pomolila mii je pod nos »¡dopisnico«. »Fuij le bodi!« mi pravi. »Od kje poznaš vse te?« je silila vame. Pogledam na dopisnico in res vinilni, da nii pijejo štiri mlade Mpupc«: Zora Podežamin iz Maribora, Silva VirhnvŠek tudi iz Maribora, Božič Viijola iz Valdoltre in še Govekar Ivanka iz Valdoltre. »Beri,« mi pravi Juea. «Dragi Bar-ba Vane! Po tej igri se spozna mladima vsega sveta... treba je. samo pisati štirim prijateljicam ali prijateljem... pa boš čez tri tedne dobil nad 200 razglednic ...« Jaz sem bil vc3 poten, Jura pa taka, da je škoraj ni-tem prepoznal. Prebral sem še enkrat. Tokrat pa se mi ¡e nekaj zasvetilo: »Poglej, Juea,« pravim, t i je samo hec.« »Kaj še. liec?« je silila vame, da sem se moral polir,.'i. Zaradi tega, dragi Tolminci, Vipavci, Krašcvci. čiči in Brkini, vas prosim, da pišete kar vi omenjenim tovariši«" am, ki bodo prav gotovo zadovoljne, saj hodn dobile tako mnogo več kot 200 razglednic \ treh tednih. Jaz pa bom imel v hiši spot mir, ki mi je tako zelo potreben! NiO. še tisti večer sem šel obiskat •Ludvika od Adrije, s katerim lki je dober poznavalec razmer, pravi. da je to feničan-ika pisava, drugi ■spet, da gre za star egipčanski napis. Neki prosesor pa trdi, da je to grški rokopis. »Ne, ne.« pravi nekdo iz sredine, »to je prevod naslova slovenskega filma .Sulla propria terra', to je „N.a svoji zemlji'«. Šele sedaj so se v=t cildalintiili in jaz z njimi. »Pa hi vsaj v slovenščino prevedli.« pravim jaz. »Ne hodi čuden, Vane,« mi odgovori nekdo, »Pusti še nekaj let, saj vidiš, da so to le začetne težave.« »A tako.« pravii nekdo, »zato pa spremenijo .grmenje' v .grome-nje'.« »V Ljubljani,« pravi neki mladenič. »sem gledal fiilm -Nebo brez jastrebov', tukaj pa -Gle ljcsinarji ine lete'.« Sploh nisem mogel verjeli svojim ušesom, da se ta naš lepi slovenski jezik tako pači. Zmenili smo so, da bomo pisali podjetju za ra/lpečavanje filmov, naj kot kultur- na ustanova poskrbi, da se kaj takega pri nas ne ho več dogajalo, še isti večer pa sem se zmenil z Ludvikom od Adrije za dirko naslednjega dne. Drugo iuitro sem bil kmalu pokornem. Jura se je bila že potolažila, tako da sem imel mir, saj je vendarle moja žena. Ko pridem pred Adrijo, kjer je bil odhod dirke. Ludvika ni bilo nikjer. Nekdo je prišel povedat, da še spi in da ima nad vrati napis »pantite e vincere-mo«. Takoj sem vedel, pri čem sem. Pustil me je na cedilu. Mene pa so spravili v kamion, da bom gledal dirko. Toda ostal sem razočaran. Vedno sem mislliil, da se dirka tako. da vsi gredo naprej. Tu pa je bilo narobe: listi, ki so bili od zadaj, sploh niso hotela iti naprej. Seveda tako ne bodo nikoli dobili dirke. Zaradi Ludvika, ki mi jo je tako skuhal, in zaradi nepnavilnesa dirkanja sem se odločili, da zapustim dirko in grem obiskat nekega starega znanca v Pliskoviro, kjer nisem bil žc kakih 30 let. S šoferjem sva "i bila dobra, zato ni bilo težko ga pregovoriti. Ko se voziva po Krasu, zagledam naenkrat napis: »Seuola elemontare Vittorio Loeehi«. »Vrniva se hitro.« pravim šoferju /va-ncitiu, »ali ne. vidiš, da sva prekoračila mejo in da sva že v Italiji.« »Ne,« mii odgovori, »to ni Italija, ampak Pliskovica.« Šele tedaj sem opazil, da so Pliskovoanj prezaposleni, da hi odstranili napis iz fašističnih časov. Precej ni trajen sem se vrnil k svoji stari Juci, kii me je čakala na oknu. Toda, glej smola! Tam nekje pri Stilu sem se zvrnil čez kup smeti, ki ležijo tam že mesec dni in so mestini pometači pozabili na- je. No za danes lahko roj brez zamere! >č! Vaš Vane. da Gerlovič in tenorist R. Franci pojeta operne arije in duete, pri klavirju DanSlo Svara; 18.15 Popularne melodije igra saxofonist A-leksander Nikolič, pri klavirju Peter Nikolič; 21.00 Slušna igra: B. Shaw: »Nalagani soprog« ; 22.00 Vabimo na ples. SOBOTA, 26. IX.: 14.30 Žena in dom; 17.30 Spored lažje orkestralne glasbe; 18.15 Iz plesnega ritma v film in revijo; 21.00 Nočni koncert simfonične in komorne glasbe; 22,00 Vesela .sobota v zabavi in plesu. NEDELJA, 27. IX.: 8.30 Za naše kmetovalce; 9.00 Mladinska oddaja »Robin Hood« (III. nadalj.) in pogovor s pionirji; 13.45 Glasba po željah; 16.10 Naši kraji in naši ljudje; 16.30 Radio-drama: B. Nušič: »Mr. Dolar«; 18.30 Male skladbe velikih mojstrov; 18.45 Klavir in harmonika v ritmu. PONEDELJEK, 28. IX.: 14.30 S filmskega platna; 14.40 Domači na-pevi v izvedbah solistov, duetov in zborov; 17.30 30' igrajo ameriške godbe na plihala; 18.15 Veseli pone-deljski spored lahke in zabavne glasbe. TOREK, 29. IX.: 14.30 S turni razgledi; 14.40 Slovenske o-troške pesmi poje ženski duet ob klavirski improvizaciji B. Adamiča; 18.15 Melodije in ritmi iz plošč; Jales Massenet: »Werther« (I. in II. dejanje). SREDA, 30. IX.: 14.30 Od Triglava do Jadrana; 14. 45 Šopek domačih izvaja kvintet »Niko Stri-tof« in »Vaški kvintet«; 17.30 Melodije iz operet in filmov: 13.15 Skladbe Salseda in Gradyiar.ija izvaja harfistka Jelica Pertot-Porto-grandi; 20.00 Jules Massenet: »Werther« (III. dejanje); 21.00 S knjižne police: Pesmi Frana Levstika. Naročajte se na družinsko revijo Prešernove družbe Obzornik Letna naročnina za člane 450.— din za nečlane 501.— din. Do preklica sprejemamo vs' poverjeniki in vse knjigarne člane Prešernove druzBe POHITITE Z VPISOM, da ne bost'- ostali brez knjig Prešernove družbe. FRIZERSKA POMOCNICA išče za poslitve (najraje na Primorskem). Nastop takoj. Naslov na upravi lista »Slovenski Jadran.« KMETIJSKO POSESTVO prodaja kmet v Šaredu pri Izoli. Meri 23.000 kvadratnih metrov obdelovalne zemlje in 12.000 kvadratnih metrov gozda te,r hišo. Cena ugodna. Naslov dobite v upravi lista. GREGORIČ DUŠAN, rojen 13. 7. 1929 v Dekanih, sedaj stanujoč ¡Motam štev. 14, je izgubili osebno izkaznico in jo razglaša za neveljavno. REMEC MILOŠ, rojen 10. 1925 v Lokavou št. 1, sedaj stanujoč v Šmarjah št, 117, je izgubil osebno izkaznico št. 35678, 25610. izdano od ljudskega odbora občine Šmarje, in jo razglaša za neveljavno. KMETIJSKA ŠOJ. i A LOŽE, PRI VIPAVI podaljšuje vpisovanje v šojo do 1. oktobra 1953. Šola traja eno leto. Sprejema mladino kmečkih staršev z dokončano osnovno šalo in starostjo nad 15 let. Učenci imajo v internatu celotno oskrbo. Mesečna vzdrževalnimi znaša 1500 din. Za učence iz Slovenskega Primorja je šolanje in vzdrževanje v internatu brezplačno. — Interesenti naj takoj pošljejo prošnje z zadnjim šolskim spričevalom na naslov šole. Uprava kmet. šole Lože pri Vipavi. PEVLIC PETER iz Rižane je v nedeljo ob 22. uri v Bertokih izgubil važne dokumente in osebno legitimacijo. Najditelja naproša, d3 vrne dokumente po pošti ali na bližnjo postajo Narodne zaščite; v nasprotnem primeru proglaša dokumente za neveljavne. Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Milko Stolfa — Tisk3 ti- skarna »Jadran« v Kopru Naslov uredništva in uprave: Koper, Santorijeva ulica 26, tel. 170, pošini predal 2 — številka tekočega računa pri Narodni banki v Kopru 657-T-162 Letna naročnina 500 din, polletna 250 in četrtletna 139 din.