Paltnlna platana v goli Leto xxivM ft. 11 fini idfl Ja mol, Dopisi morajo biti franki-ratii, podpisani in opremljeni s štampiljko dotične organizacije. Časopis prejemajo le člani strok, organizacij, ki so priključene Strok, komisiji za Slovenijo, in sicer brezplačno. DELAVEC STROKOVNI ČASOPIS — Izhaja 15. v mesecu. — Uredništvo in uprava: Ljubljana, pošt. predal 290 Čekovni račun štev. 13.562 Telefon interurban št. 3478 Rokopisi se ne vračajo. Sklepi izvršnega odbora URSSI-a sprejeti na seji v Zagrebu, dne 29. oktobra 1937 SDSZJ počel ustanavljati konkurenčne podružnice, predvsem radi tega, ker so le-te bile večinoma postavljene pod vodstvo ljudi, kateri so bili radi nediscipline izključeni iz sestava organizacij Urssj. 3. Da je s tem otežkočen, sporen, pa tudi onemogočen razvoj v pravcu stapljanja tekstilnih zvez iz Ljubljane in Beograda v enoten savez za vso državo, kot je bilo to mišljeno s ctrnni TTfccf 4. Da STOR s tem delom ni prenehal niti po pozivu Strokovne komisije in izreku solidarnosti Izvršnega odbora Urssj s storjenim sklepom. Konstatira se, da je tako delo STOR a) škodljivo za interese tekstilnega delavstva in radi tega b) škodljivo za interese celotnega delavskega pokreta. Odložitev kongresa in stališče URSSJ-a. Na upravičeno zahtevo Oblastnih odborov Urssj iz Zagreba, Sarajeva in Ljubljane ter na zahtevo priključenih organizacij Zveze stavbinskih delavcev, Zveze tekstilnih delavcev, Zveze privatnih nameščencev, je bila zahteva, da se kongres, sklican od strani Izvršnega odbora Urssj za 6. decembra v Slavonskem Brodu preloži. Izvršni odbor Urssj je na svoji seji v Zagrebu dne 29. oktobra 1937 sklenil: 1. Da se podvzamejo vsi potrebni ukrepi, da se v organizacijah vzpostavi red in očuva osnovna linija Urssj kot razrednega, strankarsko nepolitičnega pokreta, 2. v tem smislu Izvršni odbor Urssj sklene, da se sklicani kongres odloži. Ostavka scdr. Luke Pavičeviča. Ker se z gori navedenim sklepom o preložitvi kongresa sodr. Luka Pa-vičevič ni strinjal, je podal ostavko na mesto predsednika in člana Izvršnega odbora. Izvršni odbor je ostavko sprejel ter izvolil za predsednika sodr. Brankota Jovanoviča, člana predsedstva Urssj in predsednika Zveze monopolskih delavcev. Organizacijska vprašanja in red ter disciplina v pokretu. Izvršni odbor Urssj je na svoji seji 29. oktobra 1937 razpravljal o od-nošajih med posameznimi organizacijami, Savezom tekstilno-odečnih radnika iz Beograda (STOR) in Splošno delav. strokovno zvezo iz Ljubljane (SDSZJ) radi organiziranja tekstilnega delavstva in sklenil: 1. Potrjuje svoj sklep z dne 4. septembra 1937, v katerem odobrava sklepe Strokovne komisije iz Ljubljane, objavljene v njenih okrožnicah št. 251-18 in 277-18 ter resolucijo od 23. maja 1937 o očuvanju edinstva in zadržanju reda in discipline v sindikalnem pokretu v Sloveniji. 2. na osnovi navedenih Izvršni odbor Urssj priznava kot svoje organizacije na teritoriju Slovenije za tekstilno delavstvo samo podružnice Splošne delavske strokovne zveze. V zvezi z navedbami Izvršni odbor Urssj konstatira sledeče: - 1. Da je ob priliki osnovanja STOR napravljen skupni dogovor s SDSZJ in napravljen sledeči sporazum: a) da tekstilno delavstvo na teritoriju Slovenije organizira SDSZJ, na drugih teritorijih pa STOR, b) da se med obema zvezama napravi skupno sodelovanje na ta način, da vsaka zveza pošlje svojega predstavnika v centralne uprave, c) da se celotno tekstilno delavstvo obeh zvez registrira skupno kot celota v Urssj in profesijonalni internacionali, d) da obe zvezi skupno delata na statistiki o položaju delavstva te stroke in sodelujeta v mezdnih gibanjih, e) da se iz tega sodelovanja ima razviti intimna akcijska skupnost, ki naj bi imela za cilj, da se postopoma stvori savez tekstilnega delavstva za vso državo. 2. Da je gornji sporazum napravljen v času, ko je STOR na teritoriju Izvršni odbor Urssj izjavlja: Imajoči v vidiku gornje zahteva odbor Urssj od STOR: 1. da takoj prestane z delovanjem na teritoriju Strokovne komisije, 2. da že osnovane podružnice in sekcije v Sloveniji po predhodnjem sporazumu s SDSZJ priključi tej zvezi, 3. da obe zvezi SDSZJ in STOR pristopita takoj k sodelovanju kot je predviden iz prvega početka osnovanja STOR, 4. da nobena od sestavnih organizacij v Urssj ne more sprejemati v članstvo ljudi, ki so izključeni iz drugih sestavnih organizacij, ako nimajo popreje predhodnjega odobrenja centrale Urssj. Izvršni odbor Urssj izjavlja, da organizacije, ki se ne bi držale teh sklepov, avtomatično prestanejo biti član celote delavskega pokreta. Na zahtevo Zveze kožarskih delavcev iz Beograda, da svoj delokrog razširi na teritorij Strokovne komisije v Sloveniji. Izvršni odbor Urssj na svoii seji 29. oktobra 1937 v Zagrebu konstatira sledeče: da na teritoriju Strokovne komisije za Slovenijo že obstoja ena zveza, ki je v sestavu Urssj, katera ima nalogo, organizirati usnjarske delavce in voditi njih mezdna gibanja, in da je potrebno, z zvezo v Sloveniji in zvezo v Beogradu postaviti intimno sodelovanje radi pregleda in delovanja na organizacijskem polju in v mezdnih vprašanjih. Imajoč gornje v vidiku Izvršni odbor Urssj sklene: 1 1. zveza usnjarskih delavcev iz Beograda ne more ustanavljati svojih podružnic na teritoriju Slovenije, ker bi tako delo povzročilo prepir z obstoječimi organizacijami v sestavu Urssj v Sloveniji, 2. da zvezi iz Beograda in Ljubljane prideta do skupnosti, treba čimboljših odnošajev, ki naj obojestransko omogočijo ustvaritev enotne zveze usnjarssih delavcev za vso državo. Nove organizacije v članstvu URSSJ. I. Izvršni odbor Urssj je na svoji seji dne 29. oktobra 1937 v Zagrebu sprejel na znanje izjavo ORSA (oipčeg radničkog saveza) o prekinitvi koalicije z Narodno strokovno zvezo, kakor predloge o tehničnem sodelovanju Orsa z zainteresiranimi sestavnimi organizacijami v Urssj. Načelno sprejema v svoje članstvo ORS in pooblašča predsedstvo Urssj, da vodi razgovore z zainteresiranimi organizacijami v Urssj radi sporazuma in sodelovanja na terenu na podlagi statuta in sklepov kongresa Urssj ter določitvi delovanjja med posameznimi organizacijami. II. Zveza kovinarjev s sedežem v Sarajevu je prijavila svoj pristop v Urssj po predhodnem odobrenju Saveza metalskih radnika Jugoslavije ter je sprejeta v članstvo Urssj. S fronte dela V naslednjem priobčujemo izvleček govora predsednika Splošne delavske strokovne zveze, s. Svetka, pred mariborskimi zaupniki te naše velike strokovne organizacije. Na tem mestu priobčujemo ta govor zato, ker je v njem cela vrsta momentov, ki so važni za vse delavske organizacije in za ves naš pokret. Drage sodružice-in sodrugi! Ravno včeraj sem dobil od nam sorodne organizacije na Čehoslova-škem iz Prage, čestitke k izvolitvi za predsednika »Splošne delavske zveze« in voščila za uspešno delo naše zveze. Te čestitke ne jemljem osebno, vendar so mi pa v dokaz, s kako pozornostjo zasledujejo delo naše organizacije tudi v inozemstvu, kar mi potrjuje, da je naša zveza važen in uplivcn faktor v na'šem javnem življenju. Na nas vseh je ležeče, da svojih neštetih prijateljev tu v Jugoslaviji, kakor v inozemstvu ne razočaramo, temveč jih potrdimo v njihovem zaupanju do nas. Vi veste, da sem aktiven funkci-jonar naše zveze šele od letošnjega kongresa v Celju. Zato o delovanju zveze v dobi pred kongresom ne morem dajati podrobnejših pojasnil. Reči pa moram, da poslovno poročilo za kongres in kongres sam, ni imponiral samo meni, temveč vsem, ki zasledujejo delovanje naše organizacije. Prav posebno moram še pohvaliti vašo delegacijo iz; Maribora, ker je znala najti okvir in formo in povedati, kaj ji je bilo na delovanju zveze všeč in kaj ne, ne da bi bila zašla v pristranost, da bi preveč hvalila ali pa destruktivno kritizirala. Prav takih delegacij si želimo na vseh kongresih. Za uspeh organizacije je potrebno, da stalno na-glašujemo njene dobre strani, pri tem pa ne smemo pozabiti na določenih forumih na izvajanje samokritike. Če pogledamo v poslovno poročilo zveze, ki je bilo predloženo kongresu, vidimo, da je bilo v dobrih dveh letih izvojevanih 60 mezdnih gibanj, v katerih je bilo prizadetih okoli 20.000 delavcev, zaposlenih v 70 tovarnah. Kdor pozna potek mezdnih gibanj, ta šele lahko preceni, koliko energije, moči, volje duha in podrobnega dela je bilo potrebnih, da se je to ogromno delo opravilo. Že sam princip, prisiliti delodajalca, da sede z zastopniki organizacije za isto mizo, je veljal desetletnih borb. Vsi vemo, kako se protivi večina podjetnikov podpisati pismeni dogovor s svojim delavstvom kakšne so njegove pravice, če opravi svojo delovno dolžnost. Pri tem odporu nič ne pomišljajo, da imajo že vsi stanovi tarife, koliko smejo za svoje delo računati. Nihče sc ne čudi, če zahteva advokat za napisano pismo določeno tarifo, če zahteva zdravnik za opravljeno ordinacijo plačilo po tarifi in če tudi krsta, poroke in pogreba ne opravijo brez plačila po tarifi, ki ni nič drugega, kakor naša kolektivna pogodba. Vsi stanovi naj bi imeli za svoje delo pisane pravice, le delavci naj bi ne vedeli, koliko je njihovo delo vredno. Iz poročila vidimo!, da v resnici niso šla mezdna gibanja po maslu. Potrebnih je bilo 22 stavk, da se je izvojeval princip in priznanje kolektivne pogodbe. Vsi veste, da stavka hi šala. Mi, ki smo prešli zakope svetovne vojne vemo, da ne zadene vsaka krogla. V stavki pa izpostavljajo prav vsi udeleženci svojo eksistenco, svoj kruh in mnogokrat tudi svojo svobodo, še v večji meri pa zaupniki in vodstvo organizacije. Ko čitamo o borbah in žrtvah na raznih frontah, se nam te žrtve smilijo. Toda če primerjamo žrtve iz fronte, z žrtvami na naši fronti dela, pa vidimo, da tudi naše žrtve niso manjše. Kajti tudi naše žrtve so žrtve v pravem pomenu besede, ker kdor je obsojen na izgubo kruha, je koncem koncev obsojen k istemu, k čemer je vojak na fronti. V teh 22tih stavkah, ki so se vršile v 44 tovarnah, je sodelovalo okoli 12.000 ljudi. Te je bilo treba po večini šele organizirati k skupnemu nastopu, jih disciplinirati in podpirati. Če pa pomislite, da je bilo organiziranega kadra komaj 3000 naših članov, potem boste uvideli, kakšno delo in odgovornost je ležalo na vsakem našem članu, temu primerno več pa še na zaupnikih ter vodstvu organizacije. Vsa ta borba in vsi ti napori v 60tih mezdnih gibanjih so doprinesli rezultat 27 kolektivnih pogodb, ki se raztezajo na 69 tovaren in obsegajo okoli 17.000 delavcev. Naš kader od 3000 organiziranih ljudi je potegnil v borbo preko 20.000 delavcev in delavk in od teh jih uživa zmago principa kolektivne pogodbe 17.000 delavcev, dočim drugi še niso prišli do uspeha. Ne smemo zamolčati, da je bilo od 60 mezdnih gibanj završeno z boljšim ali manjšim’ uspehom 52, dočim je bilo 8 mezdnih gibanj neuspešnih. če pomislimo, da je nosilo vse žrtve borbe 3000 naših članov za koristi 20—30.000 delavcev, se moramo itak čuditi, da je bil dosežen tak sijajen rezultat. Kaj se pravi voditi mezdna gibanja in borbe z ljudmi, ki povečini niso stalno organizirani ali sploh neorganizirani, je znano vsakemu, ki je v mezdnih gibanjih sodeloval. In tisti, ki žele boljših in hitrejših rezultatov, imajo tu široko polje hvaležnega dela. Vodstvo organizacije se prav dobro zaveda, da bi bilo treba opraviti mnogo več agitacijskega in izobraževalnega dela med članstvom. Toda upoštevati je treba, da so sile in sredstva tudi nam odmerjena. Naš organizacijski aparat je kratkomalo prezaposlen s samimi mezdnimi gibanji. Od kongresa, ki se je vršil začetkom' septembra do danes, ko smo v začetku novembra, smo zapleteni že zopet v 9 mezdnih gibanj. Prvenstveno se mora pač to delo opraviti, če hočemo opravičiti svoj sloves, da smo res prava delavska or- ganizacija, ki se zaveda, da mora na fronti dela izvršiti svojo popolno dolžnost. V kolikor nam bodo pa razmere in sredstva dopuščala, bomo dokazali, da se zavedamo tudi važnosti agitacijskega in prosvetnega dela med članstvom1. Zaupnikom toplo priporočamo,, naj predvsem izgrade dober zaupni-ški aparat, da bomo prikrojili organizacijo duhu in potrebam moderne dobe. Naša parola na 10 članov en zaupnik ne sme ostati glas vpijoče- Razpasla se je nelepa razvada,, da domalega vsi funkcijonarji razrednih organizacij ob vsaki priliki udrihajo po neorganiziranem delavstvu in njega nezavednosti. Nikdo pa ne začne vprašanja kako temu odpomoči, razen našega strokovnega lista »Delavec«, kateri je minulo zimo otvoril anketo pod naslovom: Kaj manjka? Ta važna razprava je iz neznanega vzroka prenehala, ne da bi bila zaključena, čeprav problem še ni bil rešen. Naše razredne strokovne organizacije se ne nahajajo v baš razveseljivem stanju, zato čutim dolžnost, da napišem kar doživljam in kar sem doživel. Pogostokrat popokajo obroči te ali one stroke v podeželskih obratih, razmere so pač nevzdržne, pojavi se želja po organizaciji ali celo mezdno gibanje. Delavstvo' se pač o-brne do njemu najbližje organizacijske postojanke ali na Delavsko zbornico. Toliko dobrega so že slišali o delavskih organizacijah, od onih, ki so hodili po svetu s trebuhom za kruhom. Zato jih osupne to, da jih marsikateri tajnik organizacije nahruli: zakaj že niso organizirani itd. Zakaj niso organizirani niti sami ne vedo, morda zato, ker jih ni nihče podučil o najosnovnejših pojmih organizacije. Vedo samo to, da so razmere tako kričeče in nevzdržne, da je treba nekaj ukreniti. Slede sestanki, morda celo občni zbori, delavstvo je navdušeno za organizacijo in za borbo za večji kos kruha. Novo izvoljeni funkcijonarji dobe vse potrebno za administracijo, delegat zveze jim da razna navodila in pokaže kako in kaj. Ta novi odbor pa pri vsej svoji navdušenosti ni zmožen izvesti niti ene izčrpne seje, kaj šele boriti se proti reakciji, ki je v podeželskih krajih mnogo hujša kot v industrijskih centrih ali v večjih mestih. Od centrale Podsaveza ali oblastnih tajništev prihajajo dopisi, treba je odgovoriti, a to je zelo težko. Delavsko čtivo jim ni bilo na razpolago, ostalega so radi nerazumljive vsebine odklanjali in ga v puščavi. Od izgraditve zaupni-škega sistema je odvisna zveza vod--stya organizacije s članstvom. Odvisna je okretnost organizacije v akcijah, njena brzina in izdržljivost, kar zopet pomeni uspeh ali neuspeh na fronti dela. Z večjim uspehom je odvisen tudi boljši kruh delavcev, ki so nam poverili in z nami zvezali svojo usodo. Zato je naše delo za organizacijo vzvišeno in ga je treba tudi s takimi čustvi opravljati. tudi denarja je bilo škoda za take stvari. Pisali so redkokdaj, mogoče ob praznikih sorodnikom v tujino, a zdaj pisati sami centrali! Raje bi sesekal celo klaftro drv. Ni vajen takih lepih izrazov. Njegova težka roka ni zmožna pisave, težko mu je, odlaša, če danes ni šlo, bom poskusil jutri. Tako se jim zavleče v nedogled. Če se mu mogoče le posreči dopis, dobi od centrale itd. tako učen odgovor, da ga zelo težko razume. Centrala zahteva mesečne obračune. Da bi le imel koga, da bi ga vsaj kaj vprašal! Pri centrali se navadno jezijo, saj ni nič z njimi, ali pa celo pozabijo na nje. A reakcija dela svojo pogubo-nosno delo naprej, delavstvo pa ostane v istem položaju kot preje. — Tako končavajo novo ustanovljene podružnice razredno strokovnih organizacij na podeželju. Savez metalskih radnika Jugoslavije je najbrže svojčas uvidel to napako in jo popravil s tem, da je tajnik oblastnega tajništva redno vsak mesec obiskoval podružnice. Poznam podružnice, katere odbor je večkrat nestrpno pričakoval njegovega prihoda, da bi se posvetovali o event, kočljivih zadevah in o tem in onem, kar se je tudi dogajalo. Iz teh razlogov sem mnenja, da je nekaj podobnega dolžna izvesti vsaka razredna strokovna organizacija, odnosno nje centrale itd., ker posebno take novo ustanovljene podružnice so potrebne zelo skrbne nege. Kateri zavedni sodrug si upa zvračati vsa krivdo naših neuspehov na rame onih, ki stoje izven naših vrst iz gori navedenih vzrokov? Ne dolžite njih, ki niso vsega sami krivi. Priznati moramo, da je delna krivda na nas samih, odnosno na naših centralah. Gradbeni delavec. Opomba uredništva: Uredništvo objavlja gornji članek, ne da bi zaenkrat zavzelo svoje stališče. Pripominja, da je pisec v nekaterih trditvah pogodil pravilnost, vzroki so pa mnogo Širši in jih bomo ob 'priliki temeljito objasnili. Pogoidba v podjetju obstoja. Izdelana bo nova mezdna tabela. V tovarni je zaposlenih okrog 250 delavcev. 7. Mautner (Kosmanus), Sv. Pavel pri Preboldu Zahteve po plačanih dopustih. Gibanje začeto v mesecu septembru. Končalo brez uspeha, ker podjetje odklanja plačane dopuste, dokler se to ne uredi s splošno kolektivno pogodbo za vse tekstilne delavce. Zaposlenih okrog 80 delavcev. 8. Čevljarska obrtna zadruga v Mariboru Čevljarski pomočniki zahtevajo, kolektivno pogodbo. Pogajanja niso dovedla dot sporazuma. Zaprošena je oblast za poravnalni postopek. Zaposlenih pomočnikov v Mariboru je okrog 120. 9. Steklarna »Teslič«, Sisak Dosedanja kolektivna pogodba odpovedana. Pogajanja za novo kolektivno pogodbo v teku. Gibanje še ni končano. Tovarna zaposluje okrog 250 delavcev. Med tem' je pogodba v Sisku že sklenjena. Obsega vse v steklarni zaposleno delavstvo. Ureja plačane dopuste od 8 do 14 dni in zvišuje Rlače profesijouistom in pomožnemu delavstvu. RUDARJI Rudarji drž. rudnikov odklanjajo Če je katero delavstvo v državi zapostavljeno, so to gotovo rudarji državnih rudnikov. Če bi hoteli o tem obširneje poročati, bi iz tega nastale cele knjige. Vendar danes se omejimo samo na njihovo mezdno gibanje. Z ozirom na neznosen gospodarski položaj so ti rudarji že lansko leto pričeli s svojim mezdnim gibanjem. Zahtevali so 30 odst. povišanje svojih mezd, kar gotovo ni pretirano, če vzamemo da znaša najvišja temeljna mezda Din 34.— za kopača. Vsi drugi dobe še manj. In če pri tem še ugotovimo, da so ti rudarji največ, posebno v Velenju, praznovali, potem si lahko predstavljamo vso težo njih položaja. Zato se je vse storilo od strani strokovne organizacije ZRJ in zaupnikov II. skupine, da čimprej do mezdne razprave pride. Ali uprava drž. rudnikov v Sarajevu se je vedno izgovarjala, da še nima tozadevnega rešenja od ministrstva za šume in rudnike. Tako so romale spomenice in delegacije na ministrstvo za rudnike in šume. Tu se ijim je obljubljalo in obljubljalo a izvršilo se ni nič. Tako se je vsa rešitev tega mezdnega vprašanja zavlekla do 9. septembra t. 1. Še le za ta dan je ministrstvo razpisalo mezdno razpravo v Sarajevu. Na tej mezdni razpravi, ki so se je udeležili številni delegati po svojih zvezah in zaupnikih, pa ni prišlo do nikakega zaključka, ker uprava drž. rudnikov ni mogla pristati niti na 10 odst. povišanje, češ da nima tozadevnega dovoljenja od ministrstva. Zastopniki delavstva pa tudi niso mogli tega sprejeti, čeprav so svoje zahteve zreducirali na 20 odstotkov. Tako je vse skupaj bilo ponovno predloženo ministru za rude in šume v rešitev. No in ministrtsvo za rude in šume je z odlokom z dne 19. okt. t. 1. odredilo, da se s 1. novembrom t. 1. povišajo plače rudarjem in sicer: za 50 para temeljna plača posebno sposobnim kopačem in deloma tudi učnim kopačem in nekaterim vozačem. To povišanje po 50 par dobi samo 10 odstotkov vsega delavstva. Ostalim 90 odstotkom se temeljne plače nič ne povišajo. Pač pa se vsemu delavstvu zviša dosedanja 100 odst. doklada za 10 odst. To znači povprečno povišanje vseh temeljnih in akordnih mezd za 1.75 Din dnevno. Naravno je, da so* prizadeti rudarji skrajno ogorčeni nad to neodgovar-jajoča in krivično rešitvijo. Sedaj bodo imeli pri državnih rudnikih dve vrsti kopačev in sicer bo tisti, ki na kraju naprej dela, imel 50 para več kot oni, ki za njim dela, oba skupaj nimata nič od tega. To rešenje je zopet pest v obraz lačnim rudarjem dr- žavnih rudnikov. Zato rudarji ta diktat odločno odklanjajo in zahtevajo pravičnejšo rešitev in za vse enako. Gibanje rudarjev svinčenih rudnikov. Kakor so rudarji večine naših premogovnikov letos zahtevali povišanje svojih mezd radi naraščajoče draginje tako so tudi rudarji svinčenih rudnikov Mežica-Čma predložili upravi svinčenih rudnikov zahteve po zboljšanju njih položaja. Pri tozadevni razpravi, ki se je vršila dne 29. oktobra t. 1., je uprava podjetja odklonila zahtevo delavstva po enkratni odškodnini za draginjo v višini enotedenskega zaslužka z motivacijo, češ, da se razmerje v draginji po stanju iz leta 1929. ni spremenilo. Pristala pa je na odškodnino za stanovanjsko najemnino v znesku Din 50.— za oženjene in Din 25.— za samce mesečno. Istotako se je o napredovanju v višje mezdne razrede doseglo, da bo delavec v bodoče, ki opravlja delo dotične kategorije, mogel doseči najvišji mezdni razred dotične kategorije v roku 3 let. Strojniki pri sesalkah pridejo v mezdni razred z Din 51 do 53. Nova postojanka ZRJ. V nedeljo, dne 3. okt. t. 1. se je vršil na Bregu pri Celju ustanovni občni zbor Zveze rudarjev Jugoslavije, podr. Teharje-Pečovnik. V novi odbor so bili izvoljeni sodrugi, ki so že bili člani ZRJ v Libojah. Zato smo uverjeni, da bo podružnica dobro u-spevala. Na tem rudniku je sedaj zaposlenih okrog 118 rudarjev. To število se bo pa še povečalo z razširjenjem obrata. Ker še za te rudarje ne obstoja nobena kolektivna pogodba in so vsled tega še neurejene delovne in mezdne razmere, so rudarji soglasno sklenili vložiti mezdne zahteve za izboljšanje njihovega položaja. To je potrebno in se mora izvršiti; zato rudarji vsi v svojo razredno strokovno organizacijo Zvezo rudarjev Jugoslavije. Naj se reši vprašanje soc. zavarovanja med Francijo in našo državo! Iz Prage smo prejeli vest, da se je v prejšnjem tednu izvršila ratifikacija reciprocitetne pogodbe v pogledu socialnega zavarovanja med Čehoslo-vaško in Francijo. S tem je tudi rešeno vprašanje prenosa pridobljenih pravic zavarovanja čeških rudarjev v Franciji. Tudi mi imamo ogromno število naših rudarjev v Franciji, katerih vprašanje socialnega zavarovanja še ni rešeno. Ti rudarji, ki so bili primorani iti v tujino za zaslužkom, so ne samo prikrajšani na socialnih dajatvah po francoski socialni zakonodaji, temveč so izgubili po sedanjem pravcu vse v domovini že pridobljene pravice vključno one v Franciji. — To je v tem slučaju, če v Franciji ostanejo. Ako pa kateri iz Francije iz onemoglosti v domovino pride, pa zopet izgubi vse v Franciji pridobljene pravice. Pravijo, da je naša vlada že pristala na okvirni zakon, po katerem bi se moralo končno urediti tudi to vprašanje. Sedaj še manjka k temu pristanek francoske vlade. Zveza rudarjev Jugoslavije je že opozorila naše sodruge v Franciji, da to akcijo pod-pro. Sedaj je potrebno, da tudi naše oblasti v interesu naših izseljencev podvzamejo korake pri francoski vladi, da se tudi med našo državo in Francijo čimprej topogledna pogodba sklene. Poziv vsem podružničnim vodstvom ZRJ. Letos se v naših rudnikih polno obratuje. Izgleda, da bo ta konjunktura še nekaj časa držala. Zato se pa tudi pri raznih rudnikih dogaja, da se že stare pravice delavstva kršijo. Na drugi strani se pa zopet po odkopih vrši gonja za storitvijo, kakor da bi bilo treba vse na en dan preobrniti (n. pr. Velenje). Ko se pa gre za ugotovitev zaslužka, se pa vsepovsod išče vzrok, zakaj ni zaslužek večji. Vse to in še marsikaj je, kar boli rudarje. Zato se pozivlje vso članstvo ZRJ, da je v takih slučajih bolj ak- STROKOVNI VESTNIK SPLOŠNA DELAVSKA STROKOVNA ZVEZA Pregled mezdnih gibanj Splošna delavska strokovna zveza Jugoslavije je imela v zadnjih mesecih naslednja mezdna gibanja: 1. Motvoz in platno d. d. Grosuplje Zahteva za delno zvišanje plač in reguliranje akordnih postavk. Pogodba v podjetju obstoja. Gibanje začeto 10. septembra in zaključeno dne 30. septembra 1937 s posebnim sporazumom^, s katerim se delno po-višajoi plače delavstvu. 2. Kemična tovarna d. d. Hrastnik Zahteva po draginjskih dokladah. Pogodba v podjetju obstoja. Zahteve vložene 15. septembra 1937. Do razprave še ni prišlo. Gibanje še ni zaključeno. 3. Steklarna, Hrastnik Zahteve po novi kolektivni pogodbi. Po mnogih razpravah in pogajanjih je bila dne 28. septembra 1937 sklenjena nova kolektivna pogodba, ki je stopila v veljavo 1. avgusta 1937. Gibanje je zaključeno z uspehom'. Pogodba je izboljšala v nekaterih slučajih tudi plače in se je pogodba raztegnila na vse v podjetju zaposleno delavstvo!, katerega je okrog 1300. 4. Steklarna Sv. Križ pri Rog. Slatini Zahteve i>o novi kolektivni pogodbi. V glavnem bo veljala za steklarno Sv. Križ pogodba, ki je bila sklenjena v Hrastniku. S posebnim dodatkom: k tej pogodbi se bodo uredile specijelne stvari za to steklarno. Ta dodatek še ni sporazum-ljen in gibanje še ni zaključeno. Tovarna zaposluje okrog 250 delavcev. 5. Keramična industrija d. d., Pe-trovče-Liboje Zahteve po zvišanju plač in izboljšanju obstoječe kolektivne pogodbe. Podjetje želi preložiti zvišanje plač na spomlad 1938, ker obrat reorganizira. Radi tega zahteva delavstvo enkratni draginjski prispevek v znesku Din 300. Podjetje je pripravljeno dati draginjski prispevek v znesku Din 100 na vsakega delavca. Gibanje, ki je bilo začeto v septembru, še ni zaključeno!. 6. Industrija papirja in lepenke, Sladki vrh Zahteve po zvišanju plač in raznih naturalnih dajatvah. Gibanje je bilo začeto v mesecu avgustu in je končalo dne 12. oktobra 1937, s posebnim sporazumom^, na podlagi katerega se zvišajo delavstvu plače od 6 do 10 odst. Uspelo je dobiti tudi dežne plašče za zunanje delavce. Čigava krivda? tivno. To je, da vsako tako krivico takoj javijo zaupnikom II. skupine z zahtevo posredovanja. V slučaju, da to ne bi imelo uspeha, je treba take slučaje takoj javiti vodstvu Zveze rudarjev Jugoslavije v Zagorju. Zakaj uspešno braniti delavske interese more vodstvo organizacije le takrat, če so topogledno vsi člani aktivni in pomagajo take krivice razkrinkavati. MONOPOL« Tekom dveh let po izdanju »Pravilnika o penzijah« monopolskega delavstva se je posrečilo našemu »Savezu monopolskih delavcev« že v tretjič prepričati merodajne faktorje, da je treba izdati za monopolskc delavstvo tak »Pravilnik«, na podlagi katerega mu bo zares zasigurana bodočnost, če so že prispevki taka visoki. Mnogo stvari se je že — mnogo bo pa še ipotrebno izboljšatil Seveda odvisno' je pa vse od skupnosti — ne pa medsebojne borbe — delavstva. Torej, na branik za sv.oje pravice, kdor ne napreduje, nazaduje! Odbor podružnice je sklenil, da se na tem mestu v »Delavcu« odtiskajo spremembe in dopolnitve k »Penzijskemiu pravilniku«, katere so izšle v »Službenih novinah« dne 15. oktobra 1937 št. 234-LXJX, obenem se bodo pa odtiskali celi ipopraivljeni in dodani členi, katere naj vsak član-ica izstriže in prilepi v knjižico »Pravilnik o pokojninskem skladu stalnih monopolskih delavcev«, kateri je izšel v tiskarni »Merkur« v Ljubljani. — Ostali členi ostanejo isti! Izmene in popolnitve so se izvršile trikrat in sicer prvič objavljeno v »Službenih novinah« od 14. III. 1936 št. 60, drugič objavljeno v »Sl. nov.« od 29. VIII. 1936 št. 198 XLVII. in tretjič ,15. X. 1937 št. 234-LXIX., z ozirom nato se glase izmenjani in dodani členi tako-le: Člen 5 odstavek (1) se glasi: {1) Ko se prevede nestalni delavec za stalnega in postane s tem član sklada, se mu lalik-o všteje v čas članstva največ 5 let, ki lih je prebil v svojstvu nestalneiga delavca, oe to zahteva ob prestopu v stalnost ali tekom enega leta. Člen 6. odstavek (2) pod b) se glasi: b) pri Poštni hranilnici; a najmanje 50%. Člen 8. odstavek (2) se glasi: (2) Vloge se plačujejo mesečno tako, da se odtegujejo od zaslužka po plačilnem opi-sku; naiknadno pa se vplačujejo samo za čas bolovanja in 'odstranitve iz službe po § 32., odst. (4) in (6) Pravilnika io delu v monopolskih ustanovah, kakor tudi v primerih členov 5. in 7. tega pravilnika. (3) Čas orožnih vaj se računa samo, ako je članstvo trajalo eno leto; ako član za ta čas ni prejemal plače, plača Monopolska uprava poleg svojega prispevka še članski vlog za pokojninski sklad. Člen 10. se glasi: Vsako tretje leto mora aktnar imovin-sko stanje in obveznosti pokojninskega sklada po predpisih zavarovalne tehnike preizkusiti in ugotoviti, ali zadošča imovina sklada na podstavi 6 odst. obrestovanja s prihodnjimi prejemki vred za pokritje vseh obveznosti sklada. Za .morebitni manjek v pokritju obveznosti sklada mora dati uprava državnih monopolov triletno brezobrestno posojilo. Če se pokaže tudi po treh letih manjek, se morajo vlogi članov in prispevek uprave državnih monopolov zvišati. Členu 11. se doda nov stavek: Pravico na znižano osebno pokojnino se doibi po 4 letih, a na znižano rodbinsko pokojnino po 2 letih članstva. Člen 13. točka a) se spremeni in glasi: a) obnemore radi bolezni ali .drugih telesnih ali duševnih hib. Ostale točke b) c) č) ostanejo nespremenjene, V členu 14. in 16, se črta povsod) .beseda »nesposobnost« in se napiše beseda »onemoglost«. f,1.c“u 17. se doda odst. (5) in (6), (OJ Usebna pokojnina po 4 letih članstva ■znaša m sicer: I. razred Din 240._____ II. razred Din 200_____. III. razred1 Dim 160.—. (6) Za vsakega nadaljnjega pol leta članstva se poviša pokojnina in sicer: I. razred! Din 10.—. JI. razred Din 8.33. III. razred Din 6.66. člen 19 odstavek (1) in (2) a) ostane — spremeni se b) in se glasi: b) oh obsodbi zaradi zločinstva ali prestopka za čas trajanja zaporne kazni nad mesec dni. Zai ves ta čas prejema rodbina rodbinsko pokojnino. c) ako se Izseli v inozemstvo brez dovoljenja Ministra financ. Odstavek (3) in (4) cela ostaneta. Člen 20. se spremeni in glasi: {1} Do rodbinske pokojnine imajo pravico po smrti člana pokojninskega sklada ali upokojenca: a) ivdlova bj zakonski,, plozakonjeni, nezakonski *n pred upokojitvijo pozakonjeni ali zakonito usvojeni otroci. (2) Do pokojnin® nima pravice: a) vdova, katere zakon s članom sklada je razvezan ali ločen po njeni krivdi, b) vdova, ki je svojega moža zapustila in od njega ločeno živela več kot leto dni, c) vdova, ki se je poročila z upokojencem sklada, razen, ako ima iz tega zakona zakonite ali nezakonite otroke, č) vdova, članica sklada, dokler aktivno dela v državnih ali samoupravnih ustanovah. (3) V .primerih pod a) in b) odstavka (2) imajo pravico do pokojnine samo zakonski in pozakonjeni otroci. Člen 21. odst. (1) se glasi: (1) Osnova za rodbinsko pokojnino je oselbna pokojnina, ki jo je ob času smrti užival upokojenec ali na katero bi imel član pravico, ako bi bil v tem času že upokojen. Odstavek (2) ostane nespremenjen. i(3) Če umrli član še ni pridobil pravice do osebne pokojnine, rodbina pa ima pravico do pokojnine (čl. 11), znaša rodbinska pokojnina po 2 letih za eno osebo 50 odst., za 2 osebi 75 odst., za tri osebe 75 odst., za 4 osebe in več 85 odJst. osebne pokojnine po odstavku (5) člena 17. Odstavki (4) (5) (6) se ne spremene. (7) V primerih odst. (3) člena 20. se vdova ob izračunu zneska pokojnine po odstavku (2) in (3) tega člena ne šteje v število rodbinskih članov. Člen 23. odst. (2) b) se glasi: b) z obsodbo zaradi zločinstva ali prestopka za trajanje ikazni na prostosti nad mesec dni. Prestanek uživanja penzije nanaša se samo na obsojeno' osebo, d) se spremeni in se glasi: d) če se uživalec rodbinske penzije naseli v inozemstvu brez dovoljenja Ministra financ. d) se stavi mesto 14 let — 16 let — ostalo ostane. člen 25. se glasi: Do osebne pokojnine nima pravice član sklada, odnosno izgubi že priznano pravico do osebne pokojnine upokojenec, do rodbinske pokojnine pa rodbinski član: a) če je sam namerno povzročil svojo onemoglost za delo; b) če je svojo onemoiglost povzročil pri izvršenju zločina, kateri je sodnijsko ugotovljen. Člen 26. se črta drugi odstavek (2), Člen 29. se glasi: (1) Vplačani vlog se vrne: 1) Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev, če član sklada preide v obveznost zavarovanja po Zakonu o zavarovanju delavcev in ker dobi pravico na rento po novem zakonu in to v višini prinosa za zavarovanje onemoglost, starost in smrt, kateri se izračuna na osnovi zavarovane dnevnice za čas trajanja članstva v skladu. 2.) Kateremukoli zaivodu' ali ustanovi navedeni v § 120 Zakona o zavarovanju delavcev, ako pride član sklada v članstvo takšnega zavoda ali ustanove, a tam pridobi pravico na pokojnino ali rento in to največ do višine vloge. 3.) Bivšemu članu sklada, ako v roku treh sledečih si koledarskih let po prestanku delavnega odnosa v Momopolski ustanovi ni prešel v zavarovanje pri kateri od ustanov navedenih pod 1) in 2) in to: a) z zneskom 60 odist., če razdere sam z redlno odpovedjo delovno razmerje z mio-nopolsko ustanovo in, če je bil član sklada nad 5 let; če ni bil član 5 let, se mu vrne 30 odst. vplačanega vloga. b) če prestane delovno razmerje z odpovedjo po monopolni ustanovi in član še ni pridobil pravice do pokojnine, se mu vrne 90 odst.; c) če je odpuščen ali se mu mesto izprazni po 5 letih članstva, se ,miu vrne 20 odstotkov vplačanega vloga. Za vsakega na-daljnega pol leta članstva se zviša ta znesek za 1 odst. vplačanega vloga. (2) Čas prebit v zavarovanju pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev ali katerem drugem zavodu ali ustanovi navedeni v § 120 Zakona o zav. delavcev, se bode vračunal v članstvo pri Pokojninskem skladiu z ozirom na dostavljene prinose skladu in to na ta način: dostavljeni prinos se podeli z vsoto vloge člana in doprinosa U. Drž. Monopola od .meseca vstopa v članstvo sklada, P,o dobljenem rezultatu se določi ištevilo mesecev, katere se bode računalo v članstvo, Ako bi bil prinos manjši od vsote vlog člana in doprinosa Monopolne Uprave v mesecu vstopa v članstvo sklada, se prejšnji čas zavarovanja ne bo jemal v obzir. (3) Od1 prejšnjega zavarovanja se more po teh ipredipisih vračunati največ 10 let. (4) Če se sprejme delavec iznova na delo v monopolsko ustanovo, se imu všteje v članstvo ves čas, ki iga je prej prebil v mono-.polski ustanovi, samo, če mu ni bil vrnjena vloga v smislu točke 3) ali, če plača celotni povrnjeni mm znesek v mesečnih obrokih v enem letu. Drugače se mu precejšnji čas zaračuna analotgno po drugem odstavku. (5) Predipisi drugega in četrtega odstavka tega člena veljajo dlo izdanja naredbe v Smislu zadnjega odstavka § 83 Zakona o zavarovanju delavcev. To velja tudi za odredbo iz točke 2 prvega odstavka. V členu 32. odst. (2) se črta poslednji stavek sledeče: Pritožba stranke se vloži preko uprave državnih monopolov, (Ta stavek se črta!) Členu 35. se doda: (4.) Stalni delavci iz odst. (2) tega člena morejo naknadno zahtevati, da se jim v članstvo vračuna čas, ki so ga prebili v svojstvu sezonskega odnosno nestalnega delavca, če jim po odst. (2) ni vračunano vsaj 5 let začasnega ali stalnega dela. Čas za katerega je vplačala vloge in prinose uprava državnih monopolov in čas za katerega sami vplačajo vloge, ipa ne sme znašati preko 5 let. — Vplačevanje tega se vrši po čl. 5. odst. 2. (5) Odstav. (4) velja tudi za delavce iz odlstav. (3), če jim ni vračunano vsaj 5 let začasnega dlela. Členu 37. se doda odstav. (2) in se glasi: i{2) Osebe penzionirane pred izdanjem tega pravilnika sprejemajo pokojnino po prejšnjih predpisih, a rodbinska .pokojnina po smrti teh oseb se istotako odreja po teh predpisih s tem., da se rodbini umrlega upokojenca izplača Din 500.— pogrebnine za stroške. STAVBINCI Gradbeno delavstvo v Sloveniji zahteva zviSanje mezd! Pogajanja za novo kolektivno pogodbo ' v stavbni stroki se bodo najberže pričela v drugi polovici meseca novembra t. 1. Upravni odbor podzveze gradbenih delavcev je zadevne predloge dostavil podružnicam v proučitev. Te so predloge na svojih članskih sestankih in odborovih ter zaupni-ških sejah vzele v pretres. V odgovorih, katere srno prejeli, je predvsem ipovdarjena težnja in zahteva gradbenega delavstva po znatnem* zvišanju sedanjih mezd1. Ta zahteva je povsem razumljiva. Porasla draginja je od lanskega avgusta indirektno potisnila delavske plače za 30 odst. navzdol. Za toliko je padel življenjski standard gradbenega delavstva, dasiravno je bil že pred začetkom dviganja cen življenjskim potrebščinam sramotno nizek. Poleg tega postavljajo gradbeni delavci preko svoje organizacije zahtevo po skrajšanju delovnega časa, ukinitev nadurnega, nedeljskega in akordnega dela, popolnejšo zaščito delavskih zaupnikov in vajencev, o-nemogočenje nadaljnega izrabljanja poskusne zaposlitve delavcev od strani gotovih podjetnikov ter striktno izvajanje delavske socialno-zaščitne zakonodaje. Nekatere podružnice so še posebno podčrtale potrebo, da se napram podjetnikom, ki bi zlonamerno kršili kol. pogodbo, uvedejo občutne denarne kazni. Ta denar naj bi se stekal v podporne fonde delavskih strokovnih organizacij. Smatramo., da je ta zadnji ukrep prav potreben. V letošnji sezoni smo zbrali nebroj .koristnih izkušenj. Pri nekaterih podjetnikih je teorija eno, praksa pa povsem drugo. Vsa zagotavljanja in govoričenja o socialnosti niso vredna piškavega .oreha. Vrednost ima le poleg pisanih določb složnost in odločna borbena pripravljenost delavstva na gradnjah. LJUBLJANA Pri stavbnem podjetju Gabrijelčič je delavstvo izglasovalo angleško soboto in .sicer tako, da se na dan predujma dela do 5 ure pop., na dan plače pa do 1, ure pop. Dne 16. oktobra smo delali na Primorju. Stavbnik j.e sklenil pogodbo, da se .delo izvrši do sobote t. j, do gornjega datuma. Ker pa je slabo vreme to onemogočilo, je podjetje. skušalo izgubljeni čas nadoknaditi prav na priganjaški način. Zvečer naj bi se nategnilo pol ure in zjutraj pol ure, a brez zakonitega poviška na plači. Delavstvo se je temu uprlo in je prišlo do ostrih nastopov delovodje Gabrijelčiča, ker je zahteval, da se dela do 6. ure mesto do 1. ure pop. Zahteval je, da se dela tudi še v nedeljo, dokler ne bo delo končano, a procentov ne plača pod nobenim pogojem. Zagrozil je vsem s takojšnim odpustom, če ne bi delali. Delavski zaupniki so v sporu posredovali, kot je njihova dolžnost, a brez povolj-nega uspeha. Nato je vzel delovodja v roke svinčnik in beležnico ter je hotel vedeti, kdo je to zahtevo prvi postavil. Vprašal je vsakega delavca posebej, do kdaj bo delal. Očividno je hotel doseči, da se posamezni delavci ne bodo upali vztrajati na prejšnji zahtevi. A to se imui ni posrečilo. Eden kot drugi je izjavil, da zahteva nič več in nič manj kot ivpoštevanje kolektivne pogodbe. Delavci se čudimo, 'da sicer tako solidna firma nima toliko izobraženega delovodje, da bi vsaj v glavnem poznal določila socialno politične zakonodaje in kolektivne pogodbe. V mesecu oktobru t. 1. sta bili osnovani dve novi podlružnici Zveze gradbenih delavcev. Dne 17. oktpbra se je vršil ustanovni občni zbor v Ribnici na Pohorju, dne 30. oktobra pa v Sv. Lovrencu na Poh. Na obeh je poročal s. Lojze Hrovat iz Maribora. V odbore so bili izvoljeni najaktivnejši sodrugi, kar daje najboljše jamstvo, da bodo organizacije butdho zastopale koristi delavstva v kamnolomih, katerega .so doslej podjetniki izkoriščali po svoji volji, brez*vsake kontrole. Uverjeni smo, da si bo v bližnji bodočnosti delavstvo v kamnolomih na Pohorju z današnjim (potrebam odgovarjajočo kolektivno pogodbo uredilo ter izboljšalo svoje delovne in življenjske pogoje. LESNI DELAVCI Mizarski pomočniki v Ljubljani že skozi celo leto' postavljajo zahtevo, da se dosedanja kolektivna pogodba izboljša, oziroma, da se plače primerno zvišajo, ker je tudi cena življenjskim potrebščinami med tem časom močno narastla.. Sedaj se bori mizarsko delavstvo, da se kolektivna pogodba uveljavi za vso dravsko banovino. Predložen je osnutek kolektivne pogodbe zaenkrat 17 mizarskim udruženjem za Ljubljano in pa širšo ljubljansko okolico. Centralni tajnik s. Bricelj je obrazr ložil celoten osnutek, ter tudi pri posameznih točkah povdarjal, da je odvisno od delavstva samega, ako bo predložena kolektivna pogodba izvojevana ter uveljavljena za vso banovino1. Radi velikih razlik in življenjskih prilik se tudi mezdna skala deli v tri dele, to je: za mesta, trge in d.eželo. Gotovo je, da bo mizarsko delavstvo v Ljubljani moralo nekaj žrtvovati, da se omogoči sklenitev kolektivne pogodbe, kot je že ome- njeno. Nato je poročal o poteku mednarodne konference šumsko žagarske industrije, ki se je vršila v .Varšavi. Na tej konferenci je bilo zastopanih 17 držav zi 28 delegati. Navajal je, da je poljsko delavstvo enako izkoriščano kot je pri nas. Vsa večja podjetja in industrija je v rokah židov in bogatega klera. Med tema dvema se bije borba za premoč. Velik del1, to je 38.1%, gozdov na Poljskem' je pod državno upravo. Državne gozdove upravlja država z 9 direkcijami. Površina teh gozdov znaša 3,173.611 hektarov. To so ogromni kompleksi ter so najmoder-neje urejene žage in tovarne za predelavo lesa. Na teh žagah, katerih je 43, je zaposlenih 12.000 delavcev, 19 je terpentinovih tovarn, velike smolarne, tovarna šperanega lesa v Bjalistoku in tovarna furnirja v Bid-gošču. Organizirano delavstvo deluje mnogo: bolj živahno na kolektivnem gospodarstvu, ima velike delavske stanovanjske kolonije ter velike konzumne prodajalne. V predmestju Varšave je stanovanjska kolonija s 4500 zdravimi stanovanji. Tu ima delavstvo lastno gledališče, kino, zdravniške ambulatorije, šolo, igrišča, posvetovalnice, knjižnice, čitalnice, zdravnika in zdravnico itd. Vsa ta stanovanja imajo centralno kurjavo, plin, elektriko, ter so opremljena z radijo aparati. Najboljše so organizirani železničarji, ki imajo tudi svoj lastni dom v Varšavi. Tudi ostalo delavstvo se probuja ter organizacije sistematično delajo na izboljšanju socijalne zakonodaje, oziroma njenemi izvajanju. Strogo se izvaja 8urni delovni čas, vsako prekoračenje se strogo kaznuje. Ker bo s. Bricelj po podružnicah predaval o vseh podrobnostih in sklepih konference, ne borni o tem več poročal. Mi smo ponosni, da smo bili po svojem predstavniku zastopani ter se zahvaljujemo centralni upravi, da je storila ta sklep. Želimo pa, da bi se tudi naše lesno delavstvo bolj živo oprijelo konstruktivnega dela. Poljsko delavstvo ima svoj dnevnik »Ra-botnik«, ne pa tako kot pri nas, da vsak užaljeni tajnik izdaja svoj listič. Le trdno povezani, strokovno in politično, bomo v stanju dvigniti našega delavca na ono stopnjo, ki mu pripada, ne pa do bo samo glasovalna mašina političnim avanturistom ter brezpravna raja kapitalista. — Opazovalec. Lesno delavstvo na Duplici je imelo svoj članski sestanek 4. novembra t. 1. Razpravljalo se je o perečih vprašanjih, ki so v lesni stroki, pomanjkljivosti izvajanja socijalne zakonodaje, izvajanju kolektivne po^ godbe itd. Gotovo je, da je velika krivda na delavstvu samemu, da se tako postopa z njim. Podjetje navaja, da stane samo nosač, ki donaša pitno vodo, na leto ogromne vsote. Čudimo se samo temu, ker se vedno govori o socijalnem čutu, pa se niti delavcu ne privošči pitne vode! Kje pa je tit predpis zakona o zaščiti delavcev ? Prav bi bilo, da bi se enkrat tu pojavil inšpektor dela, da ga bo^ mo vsaj poznali. Na sestanku je poročal tudi centralni tajnik s. Bricelj o poteku internacionalne konference lesnega delavstva. Prav veseli nas, da smo mogli za trenotek biti v ozkih stikih s poljskimi lesnim delavstvom, ki ga nam je predočil predavatelj. Le žal, da se pri nas toliko let ujedinjavamo, pa smo vedno bolj narazen. Naša želja, da se večkrat na sestankih razpravlja o položaju delavstva v drugih državah, ker kot vidimo, smo na zelo nizki stopnji pri nas. — Delavec izpreglej, izobrazuj se! Misli z lastnimi možgani! Litijsko delavstvo je imelo prošli mesec poučno predavanje, ki sta ga priredili strokovni organizaciji, to je Splošna del. strok, zveza in pa Zveza lesnih delavcev. Klicu organizacije se je odzvalo lepo število delavstva, tudi tisti so se odzvali, ki niso organizirani, predvsem delavci us-njarne Knafliča, ker tudi njim ni z rožicami postlano. Predaval je sodr. Stanko o minimalnih mezdah, starostnem in invalidskem' zavarovanju. V eno uro trajajočem-referatu je obrazložil vise hibe, ki so v teh uredbah in katere še delavstvo zelo malo pozna. Tu je več podjetij, ki se niti ne zmenijo za banovo odredbo glede minimalnih mezd. Predavatelj je zelo živo orisal borbo delavstva za izboljšanje socijalne zakonodaje. Tudi smo čitali po časopisju o teh zakonih, ali živa beseda je mnogo bolj učinkovita. — Sodr. Jakomin je govoril o strokovnih organizacijah, njihi akcijah za izboljšanje delovnega položaja. Kajti delavstvo je tu v pretežni večini izven organizacije (razen lesnih delavcev). Le mala peščica se mora boriti za ostale, ki dvomijo v lastno moč, še ti največkrat skočijo v hrbet. Le potom skupne sile je mogoče delovne razmere izboljšati, ne pa frazariti, pa stiskati pesti v žepih. Ravno za izvedbo, oziroma izboljšanje starostnega zavarovanja bodo morale strokovne organizacije zastaviti vse svoje sile. Skušali bomo organizirati delovno šolo za zaupnike in funkcijonarje v Litiji sami, to: pa le, če bo dovolj resnosti med delavstvom. Upoštevajte besede Karla Marxa »Delavci vseh dežel, združite se«. — Druž-nost! ŽIVILCI Pekovski mojstri v Mariboru, 14 po številu, ki se ne drže naredbe o omejitvi nočnega dela v pekarnah, so plačali 7710 Din kazni, sicer bi bili morali odsedeti 15'4 dni zapora. Vsi kršitelji te naredbe v Mariboru pa so plačali od 1. julija do 15. oktobra 1937 skupaj. 13.660 Din, alj pa bi morali odsedeti 258 in pol dni. Mnogo mojstrov pravi, da se bodo sedaj držali naredbe, nekatere pa še srbi in imajo namen vzdržati do najvišje kazni, t. j. 3000 Din in 3 mesece zapora. Oblast — kasiraj, sedaj je priložnost, saj obrtne nadaljevalne šole potrebujejo učne pripomočke za vajence... Ob priliki mesarske stavke v Ljubljani, so mojstri, ki dobavljajo meso Javni kuhinji v Del. zbornici podali izjavo, da žele čim prejšnjo sklenitev kolektivne pogodbe. Posebno solidarnost pa so pokazali kovinarji v »Saturnusu« (delavstvo ima tam svojo kuhinjo), ki so mesarjem, ki dobavljajo meso naročili, da, dokler ne pristanejo s pismeno izjavo, da so za sklenitev kolektivne pogodbe, toliko časa ne bodo kupovali pri njih mesa, masti itd. Seveda so mojstri takoj dali tako izjavo. Ob tej priliki izrekamo delavstvu v Saturnusu našo posebno zahvalo in povdarjamo, da do danes pogrešamo še tako solidarnost od delavstva iz tobačne tovarije v Ljubljani. Menda organizacija zato ne bo trpela, če nastane zamera med — žlalito! T_______ Pekovski pomočniki v USA zaslužijo na uro povprečno 0.89 dol. (38.50 Din). Židovske pekarne pa plačujejo pomočnike za 41 centov več na uro, kakor ostali pekovski podjetniki. Pretežna večina židovskih pekarn je v New Yorku, ki plačujejo svoje pekovske pomočnike po 1.28 dol. (55 Din), izven New Yorka pa 1.03 dol. ali 44.50 Din na uro. Dočim je 78 odst. pekovskih pomočnikov zaposlenih v židovskih pekarnah, k,i zaslužijo najmanj 1 dolar (43 Din) na uro, je 22 odst. pomočnikov zaposlenih v neži-dovskih pekarnah, ki zaslužijo komaj 60 centov in več, nikdar pa ne doseže njihov urni zaslužek 1 dolar. Leta 1936 je imelo 318 odst. pekovskih pomočnikov že 40urni tednik, 21 odst. je delalo do 44 ur na teden, ostali pa so imeli še 48urnik. Kaj bodo rekli naši »krščanski« pekovski mojstri, kadar pride zahteva naših pekovskih pomočnikov po 40urnem tednu? Ce pomislimo že na jadikovanja radi sedanje omejitve nočnega dela v pekarnah — bo pri 40urniku pekovska obrt v dravski banovini prav gotovo propadla! Ali ne mislite tudi vi tako — g. Albrecht i. dr.? Prokleto slabi časi se obetajo pekovskim mojstrom v Jugoslaviji, pa menda vendar ne bodete denuncirali ministra za soc. pol. in narodno zdravje, da je — komunist, ker uvaja zdravje in red v pekarne? V avstrijski fašistični živilski organizaciji se vrše še vedno poneverbe. Pri sekciji sladkornega delavstva in konzervnih delavcev je glavni blagajnik odnesel zopet 10.000 šilingov (90 jur jev), t. j. ravno 20.000 tedenskih prispevkov! Nič manj kakor 5 tajijikov so morali odstraniti, ker so' bili soudeleženi pri tej veliki tatvini. Med njimi so: Matt, Neumann in Baum, pa tudi centralni tajnik Haberl in predsednik Begle. Prejšnjega predsednika Lichteneggra pa so že lansko leto morali odstraniti radi predolgih prstov. Lepa družba se je znašla pri avstrijski fašistični »Einheitsgewerkschaft«! Na Danskem se porabi največ sladkorja na svetu in sicer 54 kg na osebo na leto. Precejšnji del tega pa se porabi za slaščice in čokolado, ki se izdeluje največ v malih podjetjih, ki jih je 784 in v 72 velikih, od katerih pa jih je 15, ki izdelujejo izključno le čokolado, pri čemur zaposlujejo 2860 delavcev. Splošna produkcija v letu 1936 presega 26 milj. kg v vrednosti 39 milj. danskih kron, kar pomeni, da stane 1 kg slaščic ali čokolade 1.50 danske krone . . . Brazilija, dežela najostudnejših profi-tarskih lumparij, pa ne ve, kaj naj stori z nadprodukcijo kave. Od začetka leta pa do polovice julija letos so zmetali 9 milijonov vreč kave v morje, ki jo je kapitalistom odkupila vlada. Od tedaj pa se je uničevanje kave še zvišalo. Določeno je bilo, da se mora dnevno uničiti 100.000 vreč, t. j. 3 milijone vreč mesečno. In, koliko stane pri nas v kavarni skodelica male kave? Mislimo, da bi se s kavo lahko vse drugače ravnalo, da ni v Braziliji kapitalistični sistem tak, kakršen je. STROJNIKI V nedeljo, dne 7. t. m. se je vršila plenarna seja Sekcije strojnikov in kurjačev za Dtavsko banovino v Ljubljani. Zastopanih je bilo od 14 pododborov 12. Po poročilu funkcionarja sekcije o našem letnem gibanju se je sklenilo, da se mora vztrajati pri zahtevi za sklenitev enotne kolektivne pogodbe za vse strojnike in kurjače, zaposlene pri parnih napravah v podjetjih Dravske banovine. — Za strojnike in kurjače ne more biti nobene razlike, ali je zaposlen v lesni, tekstilni ali pa pri drugi industriji, saj je po zakonu vsak podjetnik primoran, da zaposluje pri svojem parnem obratu le izprašane strojnike in kurjače, kateri odgovarjajo za event, nesreče pri oblasti. Ker pri upravljanju strojniške in kurjaške službe ni razlike, tudi pri zahtevah ne more biti razlike za strojnike in kurjače, zaposlene v tej ali onih panogah industrije. Za vsak parni stroj, katerega upravlja strojnik, mora imeti tozadevno izpitno izpričevalo. Tako tudi za kurjače pri parnem kotlu. Plenarna seja je bila mnenja, da sklepanje kolektivne pogodbe za posamezne strojnike in kurjače pelje do razbitja enotnosti strojnikov in kurjačev. Članstvo naše zveze, ki je danes 100 odstotno v svoji organizaciji, ne bo dopustilo razbitja svoje zveze, ki vrši svojo nalogo v danih razmerah v splošno zadovoljstvo svojega članstva. — Naša zahteva je slej ko prej enotna kolektivna pogodba za vse strojnike in kurjače. To našo zahtevo bomo z združenimi močmi tudi izvoje-vali. Članstvo opozarjamoi na okrožnice št. 1, 2, 3 in 4. Ponovno prosimo kompetente oblasti, da nastopijo proti vsem kršiteljem pravilnika o upravljanju parnih naprav. Pritožbe v teh zadevah sol na dnevnem redu. Ker so izpiti za strojnike in kurjače brez vsakega pomena, ako bodo podjetja pri svojih parnih napravah kršila pravilnik ter zaposlovale neizprašano in nekvalificirano osobje, kar lahkol dovede do težkih nesreč. Vse kolege pa prosimo, da v svojem okolišu pregledajo naše vrste in če je kje kak strojnik ali kurjač, ki ni v naši zvezi, da ga pripelje v svojo strokovno ’organizacijo, ker le združeni bomo klesali svojo bodočnost! MLADINSKI VESTNIK Socialna zakonodaja in polotaj vajencev SOCIALNA POLITIKA Pravilniki za strokovno zavarovanje Te dni bo sklepal Srednji urad za zavarovanje delarvcev o dveh važnih pravilnikih, ki jih je pooblaščen izidati v zvezi z uredbo o starostnem zavarovanju. Prvi pravilnik je pravilnik o izboljšanju starostnega zavarovanja za industrijske delavce. Ta pravilnik je zelo važen. On bo diolo-čil, kako se more obstoječe starostno zavarovanje, ki je po soglasnem mišljenju delavstva ipovsem nezadosten, izboljšati, ako se sporazume o tem v kolektivni pogodbi delodajalec in delavstvo. Z njim bo omogočeno, da se povišajo rente, in da se izboljša zavarovanje v vseih Položaj vajencev v Sloveniji je splošno znan. Izkoriščanje, nočno delo in druge razne šikane mora vajenec mirno prenašati. Tako je v Sloveniji. V južnih delih naše države je vse mnogo hujše. O vsem tem bi se dalo mnogo pisati. Moj namen ni opisovati te žalostne razmere, v katerih se naš vajenec nahaja, temveč bom skušal povedati, kako se naj mladinci ravnajo pri opisovanju svojega položaja. Marsikaka brošura je že obravnavala vajeniške probleme. Opaža se pa, da vse brošure in članki, razen nekaj izjem, ne prinašajo konkretnih, vzročnih primerov, temveč le nekako na splošno opisujejo bedo vajencev. Da mora vajenec opravljati razna hišna dela, na deželi celo na polju, to je namreč itak precej znano. Za mladinski vestnik bi pa bilo vsekakor zanimivejše, če poedini vajenci na originalen in razumljiv način opisujejo dogodke v obratih ter iz življenja vajencev samega. Torej kratkovezno in zanimivo opisanje poedinih dogodkov bode mogoče bolje vplivalo na vso javnost kakor pa dolgo in suhoparno opisovanje splošne bede. O socijalni zakonodaji pa toliko: Naša država ima eno najboljših. Toda na žalost v veliki meri samo na papirju. Na pr. po § 267. obrtnega zakona ima vajenec pravico po enoletnem delu zahtevati odškodnino odnosno plačo. Nadalje ni dovoljeno,, da bi ostali uslužbenci delodajalca uporabljali vajence za svoje zasebne posle. Vajenec mora nadalje imeti dovolj časa za učenje. Za kazen se mu hrane ne sme odtegniti. Hrana mora biti zadostna in zdrava, kakor mora biti tudi higijenično stanovanje vajenca itd. Da, to vse se lepo sliši. Zelo lepo se sliši tudi to, da mladostni delavci ne smejo opravljati nočnega dela po tovarnah. Natančno vem, da je že marsikateri kolesar plačal globo, če se je vozil po cesti na levi strani, nikoli pa še nisem slišal, da bi kak tovarnar plačal globo, ker zaposluje ponoči mladostne delavce in ženske. Zato pa še ni dovolj, če zakon obstoja. Zakon je treba izvajati. In da se ga izvaja,, smo‘dolžni skrbeti vsi državljani z oblastjo na čelu. B. F. Maribor. Eno ieto kot noiarski vajenec Ko sem dovršil 14. leto, sem šel v uk k nožarju. Lepo sem si predstavljal to učenje. Toda kmalu sem spoznal, da je življenje drugačno kot pa mladostne sanje. Tretji dan po nastopu službe sem moral v kovačnico po nože. Bili so v peči! Vzamem klešče ter si poiščem košček deske, na katero bi položil žareče nože. Medtem pa pride pomočnik ter me ozmerja, ker mu nisem prinesel dovolj hitro zahtevanih nožev. Prve klofute so začele padati! Tretji dan mojega vajeniškega poklica! — Prvo veliko razočaranje! Potekali so tedni in meseci. Potekali so s spremljevalnem psovk in klofut. Bil sem 12 mesecev nožarski vajenec. Pa pride usodni dan: Bila je sreda. Po šefovem naročilu sem bil zaposlen pri vrtanju nožev. Neki pomožni delavec, ki je bil zaposlen v lesnem skladišču, me je prosil, naj mu po- magam poiskati neko desko iz visoko naloženega kupa desk. Opozarjam delavca, da je kup precej nagnjen ter da je to početje nevarno. Moj opomin ni zalegel. Kup se zvrne na mene. Komaj v bolnici se zavem, da imam noge dvakrat zlomljene in desno roko močno poškodovano. Po trimesečnem bolovanju sem prosil mojstra, da mi naj dodeli lažje delo. Dobil sem staro delo: goniti meh in stroj za vrtanje nožev, kar se dela vse z nogami. Zlomljene noge tega dela ne zmorejo. Tudi moja ponovna prošnja za lažje delo je brezuspešna. Ni mi torej preostalo drugega kot zapustiti to službo. Plačilo za moje enoletno delo kot nožarski vajenec sem prejel: Zlomljene noge in poškodovano roko. Vlado, Maribor. w BELEŽKE Naše narodno gospodarstvo (Po statistiki OUZD-a v Ljubljani). v septembru 1937 onih pravcih, v katerih je predmet najupra-vičnejše kritike (znižanje starostne meje, bolja zaščita . delavskih udiov itd) Podrobneje bomo o tem pravilniku prihodnjič poročali. Drugi pravilnik bo določil, kako naj se razdele sredstva, ki se zbirajo za pomoč onemoglim, ki Se nimajo pravice do podpore. Te podpore ibodo dobili predvsem najpotrebnejši bolniki z dolgotrajnimi boleznimi, ki so izčrpali hranarino, a ostali še dialje bolni in so brez sredstev. Tudi o tem pravilniku se pri središnjem uradu razpravlja. V septembru 1937 znaša konjunkturni prirast v vseh industrijah + 10.721 delavcev ali + 11.74%. Predvsem je napredovala zaposlenost v gozdno-žagarski industriji (+ 2581 del. ali + 43.60%), tekstilni industriji (+ 2405 del. ali +17.30%), gradbeni industriji (+ 2104 del. ali + 28.70%), kovinski industriji (+ 946 del. ali ~b 13.38%), industriji kamenja in zemlje (+ 622 del. ali + 11.05%) itd. Pomembnejše so nazadovale samo gradnje železnic, cest in vodnih zgradb (— 439 delavcev ali — 10.30%). Celokupni sezijski padbe zaposlenosti 2 Industrijska skupina >a ca g a> OJ n 8 — Prirast +■ oziroma padec od H • rv . > • septembra 1936 avgusta 1937 o *0 > absolutno V °/o absolutno v % 627 + 57 + 10.00 — 6 0.95 617 4 0.4 + 22 3.70 900 122 15.60 + 14 1.58 35 14 66.67 + 2 6.06 6.252 622 11.05 406 6.10 8.015 946 13.38 + 72 + 0.91 407 41 11.20 — ,— 2.222 278 14.30 + 44 + 2.02 504 4 0.79 28 5.26 16.305 + 2.405 + 17.30 + 73 + 0.45 1.965 28 1.40 — 38 1.90 2.200 350 + 18.92 + 32 + 1.40 3.102 144 + 4.87 + 114 1- 3.82 8.501 2.581 + 43.60 + 26 + 0.31 3.857 247 + 6.84 — 18 0.46 3.935 32 + 0.82 + 28 + 0.72 883 15 + 1.73 + 23 + 2.67 3.514 77 + 2.24 428 10.86 4.865 320 + 7.04 + 78 + 1.63 3.825 438 10.30 + 209 + 5.78 9.436 2.104 + 28.70 157 1.64 1.251 56 + 4.69 + 21 + 1.71 2.250 68 + 3.12 — 106 4.50 2.303 287 + 14.24 + 25 + 1.10 3.616 34 0.93 + 65 + 1.83 523 + 81 + 18.33 + 5 + 0.97 1.240 + 50 + 4.20 + 2 + 0.16 8.884 + 333 4- 3.89 — 36 0.40 102.034 + 10.721 + 11.74 368 0.36 OBVESTILA Emil Zola v filmu Kino »Matica« v Ljubljani nas obvešča, da bo uvdel pri igranju filma »Vest človeštva« globoko znižane cene, da omogoči tudi delavstvu ogledati si film iz delovanja in nastopa velikega genija, hrabrega vojščaka za pravico in svobodo, velikega socialista Emila Zolaja v Dreyfussovi aferi. V teh dneh slavi vsa Francija 501etnico, odkar je izšlo Zolajevo monumentalno delo »Zemlja« (»La Terre«). Mislimo, da tudi skupno z ostalim kulturnim svetom ne moremo lepše počastiti spomina velikega po-bornika duha in resnice, če prisostvujemo filmskemu prikazu tega poštenega, borbenega in pomembnega življenja ter se v duhu pridružimo besedam Anatolea Francea, ki jih je izrekel ob krsti svojega velikega vrstnika: »Ne tugujmo za njim! Slavimo njegov genii, ki bo živel na veke, dajajoč luči in navdiha drugi generaciji! Vi. ki danes uživate svobodo, ne pozabite Zolajevih besed! Ne pozabite onih, ki so se za vas borili! Njihov genij vam je prinesel svobodo! Spominjajte se jih! Ne bodite fanatiki! Zola! Njegov glas je prebudil Francijo! Krasen je duh našega naroda in naše zemlje!-Krasen je ta duh, ki je pokazal svetu, kaj je pravica! Eden velikih sinov Francije je pokazal s svojim velikim dejanjem, da temelji vse na pravici in na pravu človeka. Ni treba, da ga obžalujemo,, ker je trpel. Lahko mu le zavidamo! Premagal, je usodo s svo-I jim srcem! On je bil vest človeštva}/ Izdaja konzorcij »Delavca«. Predstavnik Niko Bricelj, Ljubljana. Odgovorni urednik Stanko Vidovič, Maribor. Tisk Ljudske tiskarne d. d. v Mariboru. — Predstavnik Viktor Eržen.