31. itevllKo. u četrtek, 8. februarja 1906. XXXIX. leto. d izhaja vsak dan zvečer, izirosi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vae leto *5 K, za pol leta 3 K, za četrt leta 8 K fcO h, za en mesec i K Iti h. Za Ljubljano ■ poSihanjem na dom za vse leto 'J4 K, za pol leta lg K za četrt leta 6 K, za en mesec S K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 2* K, za pol leta II K, za četrt leta b K bO h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. Na naročbe brez istodobne vposujatve naročnine se ne ozira. - Za oznanila se plačule od peterostopne petit-vrste po 12 h, če ne oznanilo tiska enkrat, po 10 h, če se dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Pokopisi se ne vračajo _ Uredništvo in upravništvo je v Knaflovib nlicah št 6, in sicer uredništvo v 1. nadstr., npravništvo pa v pritličja. — Upravni&tvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. Uredništva telefon št 34. Posamezne številke po 10 h. Upravništva telefon št 85. Penzijsho zavarovanje zasebnih uradnikov. Poslanska zbornica je včeraj dognala drugo branje zakona o penzij-skem zavarovanju zasebnih uradnikov. S tem je zagotovljeno, da bo stvar v najkrajšem času rešena in da stopi zakon istotako v najkrajšem časti v veljavo. Socijalnopolitieni pomen penzij->-kega zavarovanja zasebnih uradnikov je jasen kot beli dan. Zavarova-uje je ono sredstvo, s katerim so da ublažiti in deloma celo poravnati kričeče krivice sedanjega družabnega reda. To je znanost že davno spoznala ali rezultati znanstvenih preiskav se uresničujejo le silnu počasi. Pri nas je doslej izvedeno le zavarovanje za slučaj bolezni in zavarovanje za slučaj nezgod —■ a še to jako po-mankljivo in nezadostno. Zavarovanje za starost in onemoglost je danes uajaktuvalnejši problem. Dandanes, ko se v posamičnih rokah zbirajo preogromna premoženja, je na milijone ljudi, ki si pri vsi štedljivosti ne morejo toliko prihraniti, da bi bili za slučaj starosti in onemoglosti ali brezposelnosti preskrbljeni vsaj z najpotrebnejšim. In vendar je akt socijalne pravičnosti, da se za delo nesposobnemu človeku zagotovi Četudi še tako skromna, ven-dar brezskrbna eksistenca. Zavarovanje za starost, onemoglost in brezposelnost je ena najvažnejših in največjih nalog naše dobe in izvesti se more za vse sloje, ki so tega potrebni. Z zgoraj omenjenim zakonom se je storil le en korak. Po tem zakonu je zavarovanje omejeno le na privatne uradnike v najsirjem smislu te besede, namreč na vse zasebne uslužbence, kateri opravljajo posle uradniškega značaja. Število te katergorije uslužbencev je ogromno in zanje je ta zakon velike važnosti oziroma postane sčasoma velike važnosti Za zavarovanje delavcev v ožjem smislu te besede se ni s tem zakonom ničesar storilo. To je vsekako obžalovati in obžalovati je tudi, da se ni obenem preskrbelo za zavarovanje malih obrtnikov, katero zavarovanje je vled težkega stališča male obrti nujno potrebno. Pa tudi tisti sloji, ki se po sklenjenem zakonu zavarujejo za slučaj starosti ter za slučaj invaliditete, nimajo vzroka, da bi se tega zakona posebno veselili Zakon pomeni znaten korak naprej, zakon je velike vaŽnOfitl za prihodnjost, ali sestavljen je tako, da mu je marsikaj prigovarjati. Določbe tega zakona bo naravnost krute, zlasti glede tistih zasebnih uradnikov, ki so danes že iz mla-deniških let, ker bodo ti le v najmanjši meri deležni teh dobrot, kijih zakon zagotavlja zavarovancem. iMa-čevati bodo pač morali prispevke, ki bodo dosti znatni, ali v slučaju starosti ali onemoglosti bodo dobili le malo. Pri razpravi v poslanski zbornici so različni govorniki pojasnjevali slabe strani tega zakona, toda z zavestjo, da to nič ne pomaga, če se je hotelo stvar dognati, je bilo treba se vdati resignirano in se zadovoljiti s tem, kar zakon ponuja, sicer bi bila lahko cela akcija padla v vodo. Ta zavest je odločevala, da1 je bil načrt sprejet tak, kakršen je. Nočemo s tem podcenjevati so-cijainega pomena tega zakona. Pomen je velik in bodoča generacija bo imela od tega zakona tudi veliko korist Pribiti pa se mora, da so vsa bremena, ki nastanejo vsled tega zakona, naložena, zasebnim uradnikom in delodajalcem in da ne bo država ničesar prispevala: država ima d«»volj denarja za vse samo ne za socijalne potrebe. Državni zbor. Na Dunaju 7. februarja. Posl. Resel je interpeliral zaradi postopanja orožnikov napram štrajkujoČim rudarjem v Trbovljah. Potem se je nadaljevala podrobna razprava o zakonu glede za-varova nj a pokojnine privatnim uradnikom. Pri glasovanju o prvem delu načrta so se sprejele nekatere spremembe, tako predlog posl. H of m ann - \V el 1 e n h o fa, da se mora pokojnina za osebe, ki pridejo v večmesečni zapor, izročiti rodbini; nadalje predlog posl. Gessmanna, da se meja za zavarovanje zviša od 50. do 55.* leta; končno predlog posl. grofa Zedtwitza, da se Črta določba, da bi zavarovanci, ki imajo nad 7200 K, morali sami plačevati zavarovalnino. — Drugi del načrta, §§ 39. do 61. so se sprejeli skoraj brez debate. Spreminjevalni predlog posl. S tein a je bil odklonjen. Ako pa se je razprava o prvem in drugem delu zakonskega načrta razvijala hitro in gladko, nastal je proti koncu vihar. Fosl. Hofmann-W e 11 e n h o f je izvajal, da, kakor vsak novi zakon pomeni novo delo in stroške za občino, dobi tudi po novem zavarovalnem zakonu občina celo vrsto bremen i zato poziva pri tej priliki nujno vlado, naj se že vendar poskrbi za odškodnino občinam za posle v prenesenem delokrogu. Nato je bil tudi tretji del zakonskega načrta (§§ 65. do 96.) z neznatnimi spremembami sprejet. S tem je bilo končano tudi drugo branje zakona. Poročevalec posl. Marchet je priporočal, naj se izroči resolucija posl. Steina, ki zahteva, da se za poslovni jezik pri novoustanovljenem zavarovalnem zavodu določi nemščina, socialno-politiČnemu odseku. Navzoči Čehi so hrupno ugovarjali, a ker je bila večina čeških poslancev na koridorih, predsednik K a i s e r pa pred glasovanjem nalašč ni zvonil, kakor je običajno, bi bil Steinov predlog najbrže sprejet, da ga niso preprečili socialni demokratje. — Med hrupnim protestom slovanskih poslancev se je razprava prekinila. Nato je minister grof B y 1 a n d t-Rheidt odgovarjal na interpelacijo italijanskih poslancev zaradi ustanovitve n am e s tn i šk e ga sveta v Trstu, ki je odvzel mestni občini posle prenesenega delokroga. Minister je zatrjeval, da ta odredba ne znaČi nenaklonjenosti mestni občini tržaški. Vlada se temveč zaveda pomena Trsta za celo državo ter si je zadnja leta z največjimi žrtvami prizadevala za procvit in razvoj mesta. Vlada pa mora biti seveda odgovorna, da organi, ki po državnem naročilu sodelujejo pri javni upravi, niso vsaj sovražni državi, kateri pripadajo, in katere posle opravljajo. Zadnja leta pa se je pokazalo, da se je precej nameščencev tržaškega magistrata javno udeležilo protidržavnih priredb in da vlada v mestnih uradih duh, kateremu se ne more zaupati varovanja državnih koristi. Te razmere je posebno razsvetlila lanska pravda zaradi bomb, pri kateri je bilo zapletenih več mestnih uslužbencev. Tudi irredentistiČne liste, ki so se našli z bombami vred, je litografiral neki mestni uslužbenec v uradu. Glavno vlogo v tej aferi je imel mestni ljudski učitelj, ki je ušel čez mejo. Neki mestni uslužbenec je izobesil na dan obletnice zavzetja Rima italijansko zastavo na magistratu. Brzojavko, s katero so pozdravili zaradi bomb zaprte, je podpisalo 25 mestnih uslužbencev; tudi znane protiavstrijske demonstracije v Vidmu so vodili v prvi vrsti uslužbenci tržaške mestne občine. Pri nepatrijo-tičnih demonstracijah v Trstu se sploh nikoli ne manjka mestnih uslužbencev. Zato se ni ujemalo z vladno dolžnostjo, da bi se posli politične uprave še nadalje pustili v rokah takih organov, posebno ne v mestu, ki je tolikega pomena, kakor je Trst. Posl. Hortis je predlagal, da se o ministrovem odgovoru otvori debata; za predlog pa so glasovali le italijanski poslanci. Iz odsekov in klubov. D un aj , 7. februarja. V bramb-nem odseku je naprosil poslanec H o f m a n n - W e 1 1 e n h o f brain-bovskega ministra, da do prihodnje seje odgovori, v kakem stadiju so razprave o novem brambnem zakonu, ki naj odpravi celo trato trpkosti in krivic ter uvede dvoletno vojaško službo; nadalje, kaj je storila vojna uprava glede vojaških ob-vezancev na Ogrskem, kaj je z odpravo zadnje orožne vaje, kaj z reformo vojaškega kazenskega pravdnega reda. Sanitetni odsek je pričel danes generalno debato o reformi lekarniškega zakona. Češki klub si je izvolil za načelnika dr. Pa caka, za podnaČel-nika pa dr. Stranskega in dr. Kramara. Dr. Stranskv, ki je bil izstopil iz kluba, je izjavil, da važnost volilne reforme zahteva koncentracijo vseh moči, zato smatra za svojo dolžnost, da zopet prevzame častno mesto podpredsednika. Volilna reforma. Dunaj, 7. februarja. Grožnje nemških poslancev iz Češke zaradi volilne reforme niso naperjene toliko zoper ministrskega predsednika, kakor zoper ministra grofa Bjlandt-R h e i d t a, ki je že pred tedni obljubil nemškim poslancem, da jih obvesti o vsebini volilne reforme, kakor brž bo izgotovljena. To je minister tudi storil napram poslancema P ergel tu in Pacherju, a le zaupno, da ostali poslanei niso o tem LISTEK. Karel Ueis in »Poljski iid". (K premijeri velike romantične opere dne 13. februarja 1906.) II. Druga VVeissova opera je bil „Poljski Žid". Tudi zaradi nje je moral pretrpeti Weis celo muČeništvo. O tem bi moral pisati pač sam Weis, da bi dokumentarno razkril vso patologijo praske glasbene klike, da bi odvrnil zaveso z žalostnih razmer, ki vladajo na Češkem in ki so zamorile že toliko talentov! Toda Weis je pre-nežnočuten mož, da bi se kdaj osveti! za krvave krivice . . . Ne mislim pisati literarne ali estetske analize, ali muzikalne ocene te opere, ki so jo analizirala že mnoga, tuja peresa. Igrala in pela se je opera „Poljski žida zunaj na Nemškem že na 19 odrih. To je menda dovolj dokaza, da je Vveisovo delo znamenito. O čeških odrih ne govorim, da so jo vprizorila malone že vsa večja češka gledališča. Dejstvo pa je, da te opere „Narodni divadlo" ni uprizorilo, ker je ravnatelj opere Kovafovic, mož velikega talenta, a tudi silnega avtokratstva. četudi ne pritrjujem vsemu, kar je napisal bojeviti mladi glasbenik Loštak v svojem polemičnem spisu „Chro m a -t i e k e h r o m o b i ti", resnica ostane vendarle, da se je zgodila Weisu največja krivica. A o tem več kasneje! Koncem oktobra 1899, 1 sem se I z Weisom v Pragi. Prijatelj je imel prav takrat hude boje z dunajskim libretistom Viktorjem Leonom, ki ni maral prenarediti teksta ^Poljskega Žida" po želji Weisovi. Kazpor je dozorel do tožbe, pri kateri so morali posredovati izvedenci, strokovnjaki in glasbeniki. Weis je pretrpel sila mnogo razburjenja, ki se je poleglo šele s sodno poravnavo na Dunaju. Trmasti Viktor Leon je kompoti »si u končno ugodil in libretto je danes vseskoz enotno iii v vsakem oziru zelo posrečeno delo. Ali opera se je bila zavlekla za eno leto, dasi je bila takrat prva polovica opere že gotova. Vse leto torej je trepetal Weis med upom in strahom za svojo opero ter je prestal najhujše duševne muke. Potem pa se je začelo delo iznova! eis je komponiral s svetim navdušenjem ter mi je poročal o vsakem detajlu z največjo ljubeznijo do umotvora, ki ga je baš ustvarjal. Koliko nočnih ur sva o tem predebatirala, izprehajaje se po stoterih in brezkonč- nih praških ulicah! — Ko je ležala noč nad mestom, sva korakala dalje in dalje, in Weis mi je žvižgal in pel one kose svoje opere, ki so mu najbolj ugajali ter mu delali največ preglavic. In končno sem moral še ž njim na dom, da mi je na klavirju zaigral, kar mi je pravkar pripovedoval ! Poezija teh krasnih jesenskih noči v okviru nedosežno lepe slike prirodnih scenerij Prage pa je zašla tudi v Weisovo opero . . . Pokazal mi je ulice, v katerih je tikoma Sokolske ulice preživel svojo svetlo mladost in kjer je poznal vsak kotiček. Znal je govoriti o svojih mladih dneh s toliko poezijo, da se mi je umetnik v tedanjem duševnem trpljenju smilil v dno duše. Čudil pa se nisem, da sta zašla v njegovo srce tudi grenka trpkost in jedek sarkazem! — Weis je torej vložil svojo opero pri „Narodnem divadlu". Čakal je na odgovor mesece . . . leta, a — dobil ga ni. Kakor marsikomu, zgodilo se je tudi njemu . . . Končno pa je vzel svojo delo nazaj in ga obupan in besen izročil — Nemcem. In glej, Weisova zmaga je bila sijajna, opera je uspela povsod krasno! Prav zato, ker je dal svojo opero iz čisto-razumliivih vzrokov — saj je živel skoraj t bedi! — Nemcem, pa je opera poslej iz „Narodnoga divadlau — — izobčena . . . Časopisje znanega klikovstva je delovalo precizno . . . konstatovalo se je — „narodno izdajstvo" . . . Weis se je seveda branil energično, včasih izzvan in brutalno žaljen — morda se pre energično ! A kdo izmed nas bi bil v enakem položaju ohranil mirno kri V Kdo bi ne bil v takem boju tudi slekel svojih rokavic!'? — Boj konkurence na češkem je pač divji povsod in najdivjejši je morda baš na polju umetnosti. To pojasnjuje vse . . . „P oljskega židau so uprizarjale opere v Frankobrodu, Draž-danah, Monakovem, Berolinu, na Dunaju i. dr., uprizorilo ga je končno tudi nemško gledališče v Pragi in plzensko češko gledališče! Tako je danes „Poljski Žid" na repertoirju prvih gledališč v Evropi. Prvič sem slišal opero v nemškem gledališču v Pragi. Sedel sem na „Olimpu" nabito polne in navdušene hiše. Kar me pokliče znan glas: bil je Weis s svojo mlado gospo. Bil je srečen in vesel ; novi načrti so mu polnili glavo in nadejal se je najlepše bodočnosti. Kako so mu sijale njegove lepe, modre oči! — Toda kmalu potem je padla težka roka usode zopet zviška na Weisovo glavo : umrl mu je sin prvorojenec! — Ta udarec ga je otopil za dolgo Časa . .. V jeseni 1. 1903. pa sem čul „Poljskega zida" prvič v češkem jeziku v Plzni. Ravnatelj Budil je opero krasti o opremil, pridno naštu-diral ter jo izborno uprizoril; sodelovale so le prve moči. Uspeh je bil seveda popoln in hiša se je tresle od ploskanja ... V Ljubljani pa bode pelo opero nekaj onih pevcev, ki sem jih slišal že v Plzni; zatorej uspeh ne more izostati . . . Ko sem sporočil skladatelju, da namerava tudi edina jugoslovanska opera v Ljubljani uprizoriti njegovega „Poljskega zida", mi je s pismom z dne 14. oktobra 1905 pisal: „Slovnskemu divadlu prej u všeho naj le psihu zdaru** —■ ^Slovenskemu gledališč« želim vsega najlepšega uspeha". In ta želja ni fraza! Slovenci v Pragi poznajo ljubeznivega Weisa kot dobrega Slovana, ki preprijazno in presrčno rad pomaga povsod, kjer se dela za duševne interese slovanskih bratov. \Veia je uslužen mož, ki podpira s svetom in delom vselej vsakogar ; zato pa zasluži v polni meri, da tudi Slovenci želimo \Veisovi operi na slovenskem odru: „— všeho najlepŠiho zdaru!" V Pragi, dne 6. svečana 1906. 15 zvedeli- Najbrže se grožnja omili, posebno, ker se je zavzela proti njej nemška ljudska stranka. Vlada ima baje pripravljenih veŽ načrtov volilne reforme ter le čaka, kako se razvijejo razmere v zbornici, preden se odloČi, kateri načrt predloži zbornici. Ako se rekrutni zakon, ki pride v razpravo v ponedeljek, dožene do srede, predloži vlada volilno reformo zbornici v četrtek 15. t. m. Kriza na Ogrskem. Bu dim peš t a, 7. februarja. Vodilni odbor združene opozicije je sklenil opustiti za soboto sklicano plenarno sejo. Seja je določila vsa sredstva, ki se porabijo proti vladnim načrtom, posebno glede razpusta državnega zbora. Večina namreč ne misli 1. marca vzeti naznanje odgoditve državnega zbora, temuč bi ostala vkljub odgoditvi zbrana v zbornici. Za to je vlada zvedela ter vsled tega razpusti parlament. Carinska vojna med Av-stro-Ogrsko in Srbijo. Dunaj, 7. februarja. Dunajska vlada je baje izjavila srbski vladi, da je pripravljena na nova trgovinska pogajanja, ako odstopi Stoj anovićevo ministrstvo. Belgrad, 7. februarja. Laži židovskega časopisja v Avstriji, kako hude posledice že občuti Srbija zaradi zaprte meje, je najbolje ovrgel ravnatelj belgrajske klavnice, Cvet-kovič, pri predavanju v klubu bel-grajskih radikalcev. Cvetković je povedal, da, odkar je avstrijska vlada zaprla svoje meje izvozu živine in mesa iz Srbije, je uprava klavnice sklenila z Nemčijo, Belgijo in Francijo pogodbo za dobavo mesa v vrednosti 2 milijonov iz Srbije. Obenem je vprašala angleška vlada za pogoje, pod kakšnimi bi se pošiljalo svinjsko meso na Angleško. Anglija bi menda potrebovala meso za svojo vojsko. Sploh prihaja od vseh strani toliko naročil in poizvedb, da bi bilo Srbiji trebaše ene klavnice, ako bi hotela vsem ugoditi, zato je lahko brez vse skrbi glede zaprte meje proti Avstro-Ogrski. Obštrukcija v srbs .i skup-šcini. Belgrad, 7. februarja. V dopoldanski seji so zapustili vsi opozi-cijonalni poslanci zbornico, da se je morala seja zaradi nesklepčnosti odgoditi na popoldan. V popoldanski seji so pričele vse opozicij onalne stranke obstruirati, da se je morala seja zaključiti. Obrtni vestnlk. Med onimi obrtniki, ki ob predstojeći izpremembi veljavnega obrtnega veljavnega reda zahtevajo za svojo obrtno stroko preureditev obstoječih postavnih določb, najdemo gostilničarje in krČmarje. Poglavitna upravičenost gostilničarjev in krČmar-jev obstoji v pravici, točiti vino in pivo svojim gostom kakor tudi prodajati vino in pivo čez ulico. K tej vrsti razpečavanja vina in piva od strani gostilničarjev je pristopila tekom let Še druga, in sicer prodaja vina in piva v zaprtih steklenicah od strani trgovcev. Po deželi in v malih mestih ta način prometa v vinu in pivu zlasti v naših krajih ni posebno v navadi. Zlasti prodaja piva v steklenicah po trgovcih se v naših krajih vrši v prav mali meri. Po večjih mestih pa je trgovina z vinom in pivom bolj razširjena. Tudi pri nas v Ljubljani se množi število specijalnih odprtih trgovin z vinom, doČim na trgovino s pivom v zaprtih steklenicah le redko namerimo. Ponajveč prodajajo pivo v steklenicah trgovci z delikatesami, ki imajo pa skoro vsi tudi gostilniške koncesije. Naravno je, da gostilničarji in krČmarji ta, razmerno še mlad in nov način prometa z vinom in pivom ne gledajo z veseljem, ker je s to prodajo oškodovan oni del njihovega obrata, ki se vrši čez ulico. Proti tej konkurenci, ki je občutna zlasti za gostilničarje v velikih mestih ter v industrij alnih krajih, kjer si delavci na večer domov grede kupijo pri branjevcih piva v steklenicah, se mislijo gostilničarji in krčmarji obraniti na ta način, da reklamirajo zase izključno pravico tudi za prodajo vina, piva in žganih opojnih pijač v zaprtih steklenicah. Posledica tega bi bila, da bi smeli prodajati vino, pivo in žganje tudi v zaprtih steklenicah zgolj oni, ki imajo gostilniško koncesijo. Ta zahteva je sila dalekosežna in poseže tudi v interese konzumentov tako daleč, da ji zakonodaja komaj kdaj ustreže. To uvidevajo tudi že gostilničarji, in postavljajo hkratu v tem pogledu nekako alternativno drugo zahtevo, ki meri na to, da se trgovina z vinom in pivom v zaprtih steklenicah naredi za obrt svoje vrste, ki naj bo vezan na koncesijo. Sedaj je tako trgovina z vinom, kakor trgovina s pivom in trgovina z žganjem v zaprtih steklenicah svoboden obrt, ki ga more izvrševati vsakdo, kcror izpolni splošne pogoje, ki jih stavlja obrtni red za obrtovanje. V kolikor se tiče trgovine z vinom v zaprtih steklenicah posebej, je vrhutega opomniti, da smejo sedaj trgovci, kateri imajo obrtni list," glaseč se na trgovino z mešanim blagom, prodajati vino v zaprtih steklenicah že na podlagi svojega obrtnega lista. Za trgovino s pivom v zaprtih steklenicah pa je treba v vsakem primeru posebne obrtne zglasitve, izvzemŠi seveda one primere, ko ima prodajalec gostilniško koncesijo. Tudi milejša in skromnejša ■ zahteva gostilničarjev, da se koncesij onira trgovina z vinom, pivom in žganjem, je našla ponekodi odpor, vendar pa so ji odločilni krogi prijaznejši in je potem, kakor so potekle razprave v obrtnem odseku državnega zbora, pričakovati, da bode trgovina s pivom vezana na koncesijo, tako pa vsekakor podano sredstvo, da se regulira število prodajalcev piva. Gostilničarji in krčmarji so po velikem številu edini tudi glede druge zahteve, da se uvede namreč dokaz usposobljenosti za gostilniški in krčmarski obrt. Gostilniški obrt je kon-cesijoniran; ob presoji vprašanja, ali je komu podeliti gostilniško koncesijo, pa sedaj ne prihaja vpoštev obrtna sposobnost prosilca, marveč je preu- dariti obrtnemu oblastvu v prvi vrsti, ali so razmere v kraju, v katerem želi vsakokratni prosilec izvrševati gostilniško obrt, take, da je dana potreba za novo gostilno. Odgovoriti je na vprašanje o takozvani krajevni potrebi. Mimo tega pa se mora dognati, ali je prosilec zanesljiv in ne-neoporečen Človek. Vprašanje o strokovni sposobnosti sploh ne odloča. Enako mnogim drugim obrtnikom delajo gostilničarji na to, da se tudi za njih obrt v zakonu določi, da ga smejo in morejo izvrševati le osebe, ki se izkažejo s svojim strokovnim znanjem. Različnosti razmer in potreb v mestih in na deželi je pri tem postulatu važen faktor. Kar je v mestih in večjih krajih dobro in izvedljivo, je za male razmere na kmetih sploh nemogoče. Gostilničarji sami so to iz-prevideli, in to v svoj stanovski program ustavili glede dokaza usposobljenosti zahtevo, da je dokaz usposobljenosti donašati le onim, ki hočejo biti gostilničarji, krčmarji, hotelirji in tudi kavarnarji v mestih in večjih krajih s saj 2000 prebivalci ter v zdraviliških krajih. Želje gostilničarjev so našle prijateljev v državnem zboru, omenjeno bodi, da so se tekom zadnjih let že stavili zadevni predlogi v državnem zboru; ob razpravi o izpremembi obrtnega reda v obrtnem odseku pa so se v tem predmetu že storili konkretni sklepi. Priznala se je upravičenost zahteve gostilničarjev, in permanentni obrtni pododsek je celo sklenil, predlagati za gostilniško obrt uvedbo dokaza usposobljenosti. Vlada pa se za ta sklep ni odločila; dogovori v obrtnem odseku so poslej položaj nekoliko prevrgli. Od strani odseka se bode predlagala plenumu izprememba obrtnega reda na ta način, da se notranje ministrstvo pooblasti, uvesti dokaz usposobljenosti za gostilniško in krčmarsko obrt za gotova mesta, odnosno za gotove kraje. Na ta način se hoče upoštevati različnost razmer in potreb v posameznih kronovinah Avstrije. Tretja zahteva organiziranih gostilničarjev meri na to, da se da obrtnim zadrugam pravica, oddajati svoje mnenje ob podeljevanju novih gostilniških koncesij. Tako pravico imajo sedaj občine, ki sinejo v primeru, da se koncesija podeli proti izjavi občine, pritožiti se na višjo oblast. Pritožba ima odložilno moč. Gostilničarji utemeljujejo svojo zahtevo s tem, da obrtne zadruge umejo bolj presojati vprašanje o potrebi novih koncesih. Tudi tej zahtevi se od mnogih strani nasprotuje, na eni strani zategadelj, ker je za splošnost težko izvedljiva z ozirom na dejstvo, da ni povsod obrtnih zadrug, na drugi strani pa se oglašajo pomisleki, Češ, da bi se rešitev prošenj za gostilniške koncesije ob taki uvedbi preveč zavlačevala Dnevne vesti. V Ljubljani, 8. februarja. Splošno slovensko tonsko društvo v Ljubljani ni v milosti pri klerikalcih, in to je za društvo samo častno. Zadnjič je škofov nesnažni list napadel „ Spi osno slovensko žensko društvo", češ. da ni izpolnilo svoje obljube in ni nastopilo proti nameri, odvzeti ženskam volilno pravico za občinski svet ljubljanski. „SlovenČe-vim" popom bodi povedano, da je „Splošno slovensko žensk *o društvo" v tem oziru storilo na merodajnih mestih jako energične korake in ima utemeljeno upanje, da tudi doseže svoj namen. Sploh pa ne vemo, kaj se klerikalci brigajo za to društvo, ko imajo polno ženskih društev, ki pa se nobeno ne zavzame za ženske pravice, ampak samo prirejajo romanja, nabirajo denar za maše in očenaŠe ter pospešujejo poneumnje-vanje. — Nemška nasilnost. Za danes je napovedan slovenski ljudski koncert na Dunaju na čast pesniku Stritarju. Koncert naj bi se vršil v mestnem parku. Nemci razglašajo, da je prireditev slovenskega koncerta na Dunaju izzivanje in žaljenje Nemcev in hočejo koncert šiloma preprečiti. Različna nemška društva dunajska so dobila poziv, naj pridejo člani v mestni park in naj s silo razženo občinstvo in onemogočijo koncert. Bomo videli, Če velja za Slovence na Dunaju Še kaka pravica. Ce smejo Nemci v slovanskih krajih prirejati koncerte in druge slavnosti, jih smejo tudi Slovenci v nemških krajih. — Sramotna sredstva. S ponosom prištevali so od nekdaj odvetniki svoj stan med elitne stanove inteligence, in to ne orez vzroka. Tem žalostneje je, če se poslužujejo Člani tega stanu pri nizkem kruhoborstvu sredstev, nečastnih zanje ter za celokupni stan. Že dlje Časa sem je predmet zavisti in neštevilnih denuncijacij od strani nemških tovarišev, g. dr. Janko LešČnik, odvetnik pri Sv Lenartu v Slov. goricah. Že pred leti ni dalo njegovemu tovarišu, rajnemu g. dr. Karlu \Vittermanu mirno spati, da je bil prvi vsled svojih rodbinskih razmer v prijetnem položaju tuintam zapustiti kraj svojega delovanja. Vsak drugi normalni človek bi bil tega vesel, ker bi imel vsled tega temvečjo klientelo. Ne tako nemški prijatelj. V družbi z rajnim notarjem Toplakom je skoval denuncijacijo na vedno poslušno odvetniško komoro — koje poglavitna vsebina je bila ta, da prepušča obdolženec svojo pisarno pravd neveščemu svojemu uradništvu. Odvetniška komora je odredila kajpada takoj disciplinarno preiskavo ter poslala celo enega člana v Sv. Lenart v svrho preiskave. Vkljub skrbni preiskavi od strani imenovanega delegata se temu vendar ni posrečilo, najti le enega slučaja, v kojem bi bile stranke oškodovane vsled odsotnosti odvetni-kove. Vendar je odvetniška komora takoj po poročilu delegata zaukazala obdolžencu, da naj nemudoma potrebno ukrene, da se popravi navedeni nedostatek — alias, da si vzame koncipienta. Proti pričakovanju ovaduhov in njih prijateljev se gosp. dr. Leščnik ni odpovedal odvetništvu, marveč je storil — vkljub denarni žrtvi — kar mu je bilo od komore zaukazano. Leto dni je od tega že preteklo — umrla sta v tem oba oficialna ovaduha — ali vsi oni tajni izvestni U hiši žalosti. Povest iz tržaškega življenja; spisal Vinko Ruda. (Dalje.) n. Skoro vsaka večja tržaška hiša je nekaka slika tržaškega življenja. V zgodovini ene same take hiše se zr-cali zgodovina celega mesta. V taki hiši so navadno zbrani zastopniki vseh slojev, v taki hiši so doma vse skrbi in vse bridkosti, vse strasti in vse veselosti, vsa nagnenja in vsa hrepenenja, ki žive v tržaškem prebivalstvu. Navadno je zastopano večje ali manjše bogastvo v prvem nadstropju, od tod navzgor je vsakem nadstropju več bede in več gr dobije ; pod streho ali v podzemlju pa žive izobčenci. Tudi hiša žalosti, kjer je stanoval Marko, je bila taka podoba tržaških življenskih razmer in tragike socijalnih krivic. V pritličju tik Marka je stanoval Žid, ki je kupčeval z vsemi mogočimi stvarmi in reprezentiral tisto vampir-stvo, ki v Trstu bolj kot kje drugje izsesava ljudstvu srčno kri. Žena tega Žida je plašno vnaprej pozdravljala vsakega redarja, kakor bi si hotela za vse slučaje zagotoviti njegovo blago-naklonjenost, d očim je bil mož drzen in nadut in vsak čas pripravljen s hladno brezsrčnostjo izrezati svojemu bližnjemu funt mesa iz živega telesa. V prvem nadstropju je prebival mož, ki ni nikdar kalil hišnega miru. Nikdar ni bilo v njegovem stanovanju najmanjšega nemira. Ta mož je bil hišni gospodar, Fran Sever. Prišel je bil pred davnimi leti kot delavec v Trst in si s spretnimi kupčijami in špekulacijami pomagal do znatnega premoženja. Sever je prebival sam v svojem prostornem stanovanju. Stregel mu je star človek ; imenoval se je ta sluga Felice, dasi se je vzlic polstolet-nemu prebivanju v Trstu pri vsaki italijanski besedi izdal, da je trd Kraševec. Felice se je držal in vedel kakor njegov gospodar; govoril je na isti način in rabil iste fraze. Oči vi dno sta Fran Sever in njegov sluga Felice že toliko let živela skupaj, da sta oba pri tem občevanju izgubila vse posebnosti, ki jih ima vsak človek, in se popolnoma izenačila. Razlikovala sta se samo po zunanjosti in po obleki, v vsem drugem ni bilo med njima nobene razlike. Sever je bil tako redkobeseden, kakor njegov Felice, Felice je hodil tako počasi, se držal tako resno, se zibal tako dolgočasno in se držal vedno tako čemerno kakor njegov gospodar. Severja in njegovega sluga je poznala vsa Barriera vecchia in bližnja okolica. Ljudje so si pripovedovali, da je bil Sever svoj čas srečen in vesel človek. Imel je veliko trgovino, lepo ženo in dva otroka, ki sta bila radost njegovega življenja. A zapihal je veter nesreče. Najprej sta mu umrla otroka, hitro drug za drugim, in kmalu jima je sledila še žena. Tedaj je Fran Sever prodal svoje cvetoče kupČijsko podjetje, odslovil vse uslužbence in posle in se umaknil v hišo žalosti. Samo Felice je ostal pri njem, ker je bil poznal Severjevo ženo Še tedaj, ko je nosila kratka krilca ter je pestoval Severjeve otroke in ker je do zadnje ure stregel edinim bitjem, ki jih je Fran Sever kdaj ljubil. Felice je bil priča Severjeve sreče in zato ga je pridržal stari mož pri sebi, ko se je takorekoČ točil od življenja in se naselil v svoji hiši, kamor ni nikdar prodrl vesel solnČni žarek in kjer ni bilo skoro nikdar slišati glasu radosti in sreče. Sever ni z nikomer občeval. Njegov duh seje neprestano mudil samo pri onih, ki mu jih je ugrabila krivična usoda. Postal je trd Človek. Zdelo se mu je. da je bila njemu usojena največja nesreča, kar jih more Človeka zadeti, in zato ni poznal usmiljenosti. Siromake je sovražil, češ, da so samo malopridneži siromašni. Kdor ni plačal stanarine določeni dan, tega je neusmiljeno pahnil čez prag. Vrata njegova so bila zaprta vsem proš-njikom. „Gospod vas ne mara videti," to je bil stereotipni odgovor, ki ga je dal Felice vsakemu, kdor je hotel govoriti z gospodarjem. Sever je vedel, da ga ljudje sovražijo, da pravijo o njem: „to je krut in brezsrčen človek," toda ni se zmenil za to. „Bodite usmiljeni gospod in ne vrzite me na cesto — Četvero otro-Čičev imam," mu je pisala uboga vdova. „Kako bi bil jaz srečen, ko bi bil s svojima otrokoma danes na cesto vržen," je odpisal Fran Sever in je naroČil svojemu slugi, naj delo-žira ubogo vdovo. Sever kar ni mogel odpustiti ljudem, da jim smrt ni vzela otrok; Če jih je njemu vzela, zakaj jih pusti drugim — tako je zlovoljno rezonirah in če je mogel kaki materi kaj zlega storiti, je to gotovo storil. (Dalje prih.) gospodje iz Maribora so morali v svojo jezo spoznati, da so s svojim korakom dosegli nasprotno. Med tem, ko jim je prej cvetela pšenica v podobi pogostih in mastnih komisij, posušila se jim je zdaj malone docela. In setri) so zopet po lepem sredstvu. Sobotni „Grazer Tagblatt" je namreč prinesej iz peresa predobro znanega „kolegn-notico, „da vsi vrabci že vedo, da ima pisarno dr. Leščnik a v najem nja-gov koncipient". če ne bi poznali nizkote in propalosti dotičnega „kolega", bi se čudili tej infamni smeli trditvi. Ali tako nas dalje ne zadene HoČcino samo pokazati javnosti -kakšnimi kreaturami najnižje vrste dk: „Slovence* zagovarja to delo, priporoča izdajalski list! Heil „Slovenec" ' — Povemo pa na polna usta vsem zatiralcem naše narodnosti — in med te spada brez vsake dvojbe tudi „Slovence" —: Branili se bodemo z vsemi silami proti vam in če se kdaj zgodi, da omagamo, stalo bode vas in katoliško cerkev desetkrat vec žrtev kot nas ! Imenovanja pri mestni hranilnici ljubljanski. Kakor je n,. čitateljem že znano, je občinski ivel v predvčerajšnji seji zvišal plače uradnikom mestne hranilnice ter obenem tudi preuredil personalni status tako. da šteje odslej 1 tajniško. 1 kontro-lorsko, 1 blagajniško, S pristavsk.i 2 otieijalski in 2 asistentski mesti V svoji tajni seji je potem občinski >\« hranilničnemu tajniku Ivanu H r a s t u. potem kontrolorju Antonu Trstenjaku, blagajniku Fr. Pretnarju in pristavu Josipu K u r a 11 u pripoznal novosistemizovane službene prejemke, na novo sistemizovane službe pa imenoval: dosedanja asistenta A n-tona SusteršiČain Frana Abul-n e r j a za pristava, asistenta Viljema Trtnika za ofieijala, praktikante lv Hitra, Josipa M e š k a in Janka Čolnarja pa za asistente. Iz politične službe. Nami ništveni kouceptni praktikant gospo-i Pavel Ter glav pride k okraj ne m U glavarstvu v Celje, odkoder gre okr komisar Rudolf Rennelt v Ljutomer. — Bepertoir slovenskega gledališča. Iz pisarne „DrainatiČne^a društva" se nam piše: Danes se ponavlja prvič izvirna veseloigra s pitjem „Cigani**. V soboto se predstavlja prvič na slovenskem odru 15 noviteta v sezoni, igrokaz „Mali lord". V torek in &-trtek. din 13. in 16. februarja se poje opera „Poljski žid", ti. operna noviteta. — Regulacija statusa in plač uradnikov pri mestni hranilnici. V tozadevno nase poročilo iz občinskega sveta se je vrinila pomota. Potrebščina za to regulacijo se ne zvi>I na 34.000 K, temuč le za 72&) K Bela-reduta. Sokolska ma-^karada na [»ustni torek se je pri OSI tako vživela in priljubila, da si pravi 1 .jnbljančan pustnega večera brez običajne prireditve ljubljanskega Sokola ne more več predstavljati. Ljubljanski Sokol je pa tudi vsa leta, kar prireja maskarade, napel vse wle, da nUdi obiskovalcem svoje pustne prireditve leto za letom apartne užitke. 0olgP vrsto let so se vršile Sokolove maskarade v enotnem slogu, in se je celovadna dvorana s prednjimi prodori vred vedno devizi primerno dekorirala na tako sijajen način, da je Mnogo obiskovalcev prihajalo na maskarado cesto le zaradi slovitih dekoracij- Letošnja Sokolova maskarada se bo vršila v znamenju bele redute. pripravljalni odbor se je z ozirom na w, da se za belo reduto telovadna jvorana ne da prav opremiti, odloČil, jabodi središče maskaradnega vrvenja [etos velika dvorana v prvem nad-?rr"]>fu- Pritegnili pa se bodo tudi fsi stranski prostori v prvem nadstropju, posebno iznenađenje dožive obiskovalci letošnje maskarade, ko pridejo vrh stopnic. Krasno hodišče v prvem nadstropju se bode dekoriralo z izbrano pozornostjo, izdani devizi primerno, (ieslo — bela reduta — je jako vabljivo in daje prilike dovolj, da se razvije iznajdljiva fan-azija. Bela reduta je kaj priljubljen liotto, in BO tovrstne maskarade do-lej povsod potekle na občno zado-oljnost. Tudi letos, ko se je razgla-ilo. da priredi ljubljanski Sokol belo edtrto, je šel en glas po mestu: rTo bo pa fajn!u In res bo tako! — Odbor „Društva slovenskih književnikov in časnikarjev ima v soboto 10. t. m. ob 5. uri popoldne v uredniških prostorih „Slo-venskega Naroda" sejo, na kateri se bo razpravljalo o prireditvi Stritarjeve slavnosti povodom njegove sedemdesetletnice. Gg. odborniki se vljudno vabijo, da se te eje zanesljivo udeleže. — Olcet Ožbetovega Janeza e pelje glasom včeraj snih poročil iz Kurje vasi preko Karlo vske ceste, "lorijanskih ulic, Starega in Mostnega rga. skozi Špitalske in Prešernove diee, Dunajsko cesto skozi Sodnijske dice, čez Sv. Petra cesto, Wolfove n Gosposke ulice, Čez Turjaški trg, ireg. Trnovski pristan na dom že-lina v Černetovo gostilno. Po mali užini na ženino vem domu se pelje sa -ofcetu čez Trnovski pristan preko ^v. Jakoba mostu, Stari in Mestni rg skozi Špitalske ulice v hotel Union", kamor dospe ob 9. uri zve-er. Nevesta se odpelje ob 4. uri z sem sprevodom iz črne vasi. Zanikanje za to-le veliko skupino, katera »oseti XIV. veliko maskarado pev-kega društva „Ljubljana" kot za irireditev samo. narašča od dne do dne a upati je, da nam poda društvo iz-edni užitek. Prcdprodajo vstopnic »i ago volili so iz posebne prijaznosti revzeti tvrdke; gg. Jakob Zalaznik a Starem trgu. Fr. Iglic naJMestnern rgu in Sešarkova trafika v Selenbur-,rovili ulicah. Da se občinstvo izogne nepotrebni gneči pri blagajni, blago-oli naj si preskrbeti vstopnice »otorn predprodaje. Vstopnina za sebo znaša 1 krono. Strokovna akademija pri- edi v soboto, 10. t. m., v salonu .Pri levu", Marije Terezije cesta, metski ples. Prostovoljno gasilno dru-j&tvo v Srna rinem pri Litiji priredi ine 18. t. m. v gostilni g. J. Robavsa h sno vesebco, pri kateri sodeluje iz ►rijaznosti pevsko društvo „Zvon". Sačetek ob 7. uri zvečer. Veselica v kamniški Čitalnici. Pevsko društvu „Lira" priredi Ine 18. t. m. v „Čitalnici" veselico s )lesom. Pel se bo veliki zbor „Žabje egljanje v mlakuži" in „Tri kure "androvke" ter opereta „Seja rnest-lega starejŠinstva" in druge zabavne peke. Po veselici je ples. — Plesni venček logaških Samcev* ki bo prihodnjo nedeljo v otelu Kramar v Dolenjem Logatcu, ode — kakor se da sklepati po iz-anrednih pripravah in po vsestranskem zanimanju — izvestno najele-jantnejša in najbolje obiskana pred-»ustna veselica v Logatcu in okolici. 5e itak na sebi lepi prostori hotela vramar bodo pri tej priliki znotraj n zunaj praznično odičeni in krasno azsvetljeni. Posebno presenečenje na-nerava se prirediti damam, ki pose-ijo ples. Za udobnost zunanjih ob-skovalcev je tudi v vsakem oziru breskrbljeno in bodo dotičnikom, ki te pripeljejo z večernimi vlaki, na ostaji vozovi na razpolago. Ker se e pri razpošiljatv^ vabil mogoče pre-rlo koga, ki ima namen obiskati ta 'les, se naprosijo dotiČniki, ki niso »rejeli vabil in bi se plesa radi ude-ežili, da se obrnejo zastran vabil pi-meno na odbor. Poročil se je gospod Fran ^ r i ž e, tiskar, vrli načelnik in dolgo-Atni jak0 marljivi ter zaslužni od-»ornik ^Postojnskega Sokola", z gdč. Bci Šibenik iz Postojne. Iskrene ^stitke! Telovadno društvo „Sokol" f ^Ostojni naznanja, da se vrši leluja običajna društvena maskarada >od naslovom „Na planinah" v so->oto, dne 24. t. m., in ne v nedeljo, ^ 25. t. m., kakor smo svoj čas ►orocali. To pa radi tega, da se ^streže splošni želji cenj. občinstva, »laskarada se vrši v veliki dvorani I „Narodnega hotela". Vabila se razpošljejo v teku prihodnjega tedna. Ker se kaže občno zanimanje za sokolsko maskarado po trgu in okolici, je pričakovati najboljše udeležbe. Na svidenje tedaj dne 24. svečana na sokolski maskaradi v Postojni. Na zdar! Cerkniški rokodelci prirede v nedeljo, dne 18. svečana, plesno \ eselico v prostorih g. Franca Štibila. Pri plesu bo svirala unška godba na lok. Čisti dobiček je namenjen cerkniški obrtno-nadaljevalni šoli. — „Narodna čitalnica" v Škof ji Loki priredi dne 11. t. m. s prijaznim sodelovanjem opernega basista gosp. Julija Betetta v društvenih prostorih koncert, kateremu sledi ples. — ,,Bralno društvo na Bledu" priredi dne v nedeljo, 11. svečana t. 1. zvečer ob 7. uri maskarado v dvorani „Blejskega doma". Vstopnina za osebo 1 K. Skupni nastop mask ob 8. uri na odru v dvorani, fotografiranje skupine pri umetni razvetljavi. Za maske posebej vhod po stopnicah v bralno sobo. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. „Slovensko bralno društvo v Tržiču" priredi v soboto, dne 10. t. m. v društvenih prostorih gostilne pri Pernetu predpustno veselico. Prostovoljno gasilno društvo V Kostanjevici priredi v nedeljo, dne 11. svečana 11KX> v salonskih prostorih g. Lavoslava Bučarja svoj II. gasilski plesni venček. Godba c. kr. meščanske garde kostanje viške. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za osebo 60 v, za obitelj 1 K. K obilni udeležbi vabi najvljudneje odbor. Narodna čitalnica v Kostanjevici. Dne 6. t. m. vršil se je ustanovni občni zbor narodne Čitalnice, na katerem se je izvolil enoglasno sledeči odbor: Dr. Fran P r e v c, predsednik: dr. Rudolf W eibl, podpredsednik; Jakob Žargi, tajnik: Valentin Urši 6, bi a gaj nik : Anton P a v č i č , Fran C1 ob ulj. Fran Grajland, odborniki ; Ivan Malnarič, Lavoslav Bučar, namestnika. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Mokronog in Okolico vabi vse vnanje člane na občni zbor, kateri bo v soboto, dne 10. t. m. ob 8. uri zvečer v gostilni „pri Lipi". — Iz dvorane zakletega gradu. Pevsko društvo „Kum" v Radečah pri Zidanem mostu dobiva od zakletih duš vedno več prijav. Minister Gregor z Dunaja nam telefonira, da je Martin Krpan prestal svoje trpljenje v vicah radi angleške soli in da pride v spremstvu 15 iblajtarjev slavit svoj dan rešitve. S pristno domačo potico mu postreže debeli kuhar zakletega gradu. Tega slavnega kranjskega junaka bodo sprejeli knez črnogorski, inikado japonski, kraljevič Marko s krasnimi planinskimi vilami in nočni čuvaj radeški v svoji originalni uniformi, ki jo je imel takrat, ko še ni bilo električne razsvetljave v Radečah. Kaj se pa zdaj godi v zakletem gradu, nam Markonijev žični telegraf še ni javil. Takoj telegrafiramo, ko izvemo. Stavka je končana. Iz Hrastnika se nam poroča: Dočim je zeN zadnje dni šlo vedno več delavcev na delo, so storili to danes vsi Deputacija, ki so jo poslali socijalni demokrat je na Dunaj, ni opravila ničesar. Niti za vinar niso zvišali plače; edino, kar so dosegli e 1 4< lnevnim stradanjem, je, da so znižali stanarino za stanovanje za 1 K na mesec. Soc. demokratje mečejo sedaj vso krivdo od sebe. Kako je stavka nastala? Že cele mesece so obljubo-vali soc. demokratje preinogarjem zboljšanje njih stanu in s tem so lovili kaline na svoje limanice, a ljudstvo se je naposled naveličalo tega praznega govorjenja in obljubo vanj a in je zahtevalo oclločbe. V tem trenutku pa so utihnili soc. demokratični voditelji in odsvetovali rudarjem stavko. Toda bilo jo že prepozno, masa se ni dala več voditi in ustavili so delo. Ves Čas so vodili stavko soc. demokratje. Oni so stavili zahteve, oni postavljali stavkine straže, oni sklicevali shode, oni poslali deputacijo na Dunaj : vse popolnoma ponesrečeno, ker se niso ozirali na celokupno delavstvo. Kje je krivda? Kdo je kriv, da je vrženih tu in v Trbovljah 47 nesrečnežev (večinoma imajo kopico otrok; na cesto?! Delavci, bodete li sedaj spoznali, da morate iskati moči in pomoči le v sebi in I>ri sebi, ako bodete hoteli kaj doseči? Sest stotnij vojaštva, ki je bilo poslano v naše doline, odrine v kratkem nazaj v Ljubljano. Orožni-štvo menda še ostane do 15. t. m., da poženejo nesrečne žrtve le s takim fiaskom končane stavke, na cesto. Stavka nas je odvračala skoro od od vsega, kar se še godi v Hrastniku. Legar razsaja huje kot kedaj prej. Pretečeni teden je umrlo zato boleznijo kar troje oseb. Izolirana bolnica v Trbovljah je prenapolnjena. Že enkrat poleti je pisal Vaš list, kako malo ali nič se stori za omejitev legarja. In zdaj še-le: v tem mrazu in zimi vozijo bolnike na od-prtik vozičkih v 2 uri oddaljene Trbovlje. Zakaj bi si ne oskrbeli zaprtega voza? Neskončna brezbrižnost! Razni inšpektorji prihajajo iz Gradca, odnašajo seboj blato, da bi „pogrun-tali" bacile, a drugega se ne stori! No, sedaj misli postaviti „Rdeči križ" tu provizorično bolnico in poslati sem usmiljenke. S tem bo vsaj nekoliko pomagano, ker ne bodo mučili bolnikov z vožnjo čez hrib in bodo imeli ti boljšo postrežbo, ki je bila do sedaj skrajno pomanjkljiva. Samomor. V Celju se je ustrelil branjevec Bračič iz Konjic. — Pogorelo j6 hišnemu gospodarju Drofeniku v šmihelski fari nad Mozirjem gospodarsko poslopje z vsemi pridelki. Kdo je zažgal, se še ne ve. — Posledice žganja. Preužitkar Videč s Svetine na Štajerskem se je tako navlekel hudičeve kapljice, da je zabredel v ledeno vodo in se tako preinrazil in potolkel, da je par dni nato umrl. — V Sočo je skočil 471etni voznik Ivan Bone, kateremu se je zmešalo. V vodi je bil nad pet tednov, tako da je bilo truplo že razpadlo, ko so ga potegnili na suho. — Umrl je v Trstu nanagloma Glletni Ivan Bavdek, doma iz Ljubljane. Pokojnik je bil zaveden Slovenec in je tudi svojo hčer vzgojil v tem duhu. Bil je prelagatelj spisov na slovenski jezik na dež. sodišču v Trstu. Stavka Lloy do vih kur jače v. Llovdovim kurjačem so se pridružili tudi mornarji in je včeraj zjutraj znašalo število stavkujočih 1500 oseb. Kurjači in mornarji vseh parnikov, ki pridejo v Trst, stopijo takoj v stavko. Stavkujoči zahtevajo 20 do 25 odstotkov zvišanje plače. Ker ravnateljstvo noče tako visoki zahtevi ugoditi, ampak ponuja po 10, ozir. 15 odst. zvišanja plače, traja stavka še naprej. Dalmatinski kurjači so se vrnili v svojo domovino. — Lep parček je aretovala včeraj tržaška policija. Bil je to neki Adolf Derbes iz Kottbusa in neka Rozina Herrmann. Oba sta že v zakonu, a je prvi zapustil svojo ženo in napravil obilno dolga in goljufij, druga pa ni marala več za svojega moža in občutila v Derbesovih objemih kaj sladko življenje. — Samomor v Trstu. Blagajnik tovarne za luŠčenje riža, Herman Donaggio je poneveril»tisočak. Ker so prišli sleparstvu na sle°d in ker mu je Šef odpovedal službo, se je ustrelil. — Ker se je s svojim ljubimcem sprla, spila je 201etna Ema Bossi steklenico karbolove kisline. — V kavarni „Unione" se je pa na stranišču obesil 201etni Alojzij R ustja za hlačni jermen, a so ga še pravočasno rešili. Slovensko akademično društvo „Slovenija" na Dunaju priredi v soboto, dne 10. svečana t. 1. ob polu 8. uri zvečer v restavraciji „zum Grunen Tor", VIL Lerchenfelderstr. 14 svoj V. redni občni zbor z običajnim sporedom. Slovanski gostje dobro došli! Hrvatsko društvo »Prosvjeta" na Dunaju priredi v nedeljo, dne 18. t. m. v dvorani „Hotel Central", n., Taborstrasse 8. v proslavo lOletnice koncert s plesom. Župnik umoril svojo teto. Obravnava proti župniku T o m a ševi ću, njegovi ljubici Ostric in slugi K o v a Č e v i 6 u še vedno traja. Sedaj se zaslišujejo priče. Zanimiva je bila izpoved orožnika Jakoba Gan-terja. Izpovedal je, da je umorjena Ana Rančigaj prišlp, 13. junija 11*05 k njemu in ga prosila, naj v njenem imenu napiše slovensko pisano pismo njenemu sorodniku Francetu na Štajerskem, naj ji preskrbi stanovanje, ker se hoče vrniti domov. Na to mu je pripovedovala, kako jo župnik in drugi okoli nje grdo gledajo in žele, da bi čim preje umrla, da bi dobili njen denar v roke; naglašala je, da se kesa, da je došla v Dalmacijo, in da želi, da bi se Čim preje zopet vrnila na Štajersko. Ganter je na to napisal pismo, kakor ga je želela Ana R a n č i g a j , in ga vrgel v poštno skrinjico v Murvici. Ker starka ni prejela nobenega odgovora, je še dvakrat obiskala svedoka in spraševala, ako ni nanj došlo nobeno pismo s Štajerskega. Kasneje se je izvedelo, da je pismo prišlo v roke župnika Tomaševiča, ki gaje pridržal i n ga, ni izročil na pošto. Orožnik Segvić je izpovedal, da so župnik in Oštričevi živeli kakor ena rodbina in da sta bila župnik in Antonij eta Oštrić v najintimnejših razmerah. Antonij eta Oštrić je delala nanj vtisk, da je hudobne narave. Bila je zelo visoka in mu je opetovano pravila, da bi se ne strašila umoriti svojega moža, ako bi bil le-ta star. Naslednik župnika Toma-ševi ća v Polešniku, don Ivan P en s a je izjavil, da je našel, ko je prevzel župnijo, velik nered v cerkvi in v župnem uradu. Od zadnjih treh let sploh ni nobenih računov. Prav takšen nered je tudi pri podružni cerkvi v Suhvarjih. Predsednik je na to naznanil, da je pozval kot pričo tudi sedanjega poštnega in brzojavnega ravnatelja v Trstu, dvornega svetnika Pattaya, ki se je pa oprostil, Češ, "da je zadržan radi nekega važnega administrativnega posla. Ker so zagovorniki zahtevali, da se moraPattay na vsak način zaslišati, je sodni dvor sklenil, da se ga brzojavno pozove, naj nemudoma pride k obravnavi. Priča 80-letni Anton Lončar je izpovedal, daje župnik To maše vi ć zelo slabo ravnal s svojo materjo. Kratko časa pred svojo smrtjo se mu je tožila, dajo sin župnik tepe in je sklenila svojo tožbo z besedami: „U bil me bode radi kuril!" Orožnik Jurić je tudi potrdil, da se je župnikova mati opetovano pritoževala, kako slabo ž njo ravna njen sin. Pismonoša Marinović iz Polešnika je izpovedal, da je meseca junija dvignil iz poštne nabiralnice v Murvici pismo, ki je bilo naslovljeno na Štajersko. Ko ga je dal z drugimi pismi župniku, da bi nanj pritisnil pečat, ga je župnik Tomašević vtaknil v žep rekoč, da je njegovo. Orožniški stražmešter Sbiša je svedočil, da ga je župnik prosil, da naj premesti orožnika G an terja, češ, da nagovarja teto, naj bi se vrnila na Štajersko. Uradniki banke, v katerih je imela Ana Rančigaj naložen svoj denar, so izpovedali, da je bil denar naložen sprva na ime Ane Rančigaj, kasneje je pa župnik hranilno vlogo prepisal na svoje ime, s čimer je pa bila Ana Rančigaj silno nevoljna. Svedok Damjanović je izpovedal, da se je Antonij eta Oštrić izrazila o Ani Rančigaj: „Viru joj dajem, neće dočekati godinu dana". — Pri včerajšnji obravnavi je podal orožniški postajevodja Kalaj džić izjavo, ki se smatra za odločilno, da je umor izvršil sluga Kovačević na prigovarjanje Antonije te Oštrić. Z ozirom na to izpoved je sodišče izločilo župnika Tomašević a iz obtožbe kot glavnega krivca. Državni pravd-nik bo govoril jutri, zagovorniki pa v soboto. Pričakuje se, da bo obravnava končana v soboto in se tega dne izreče že tudi razsodba. — Stavka na Reki. Na Reki stavkajo vsi lekarniški in drogerijski pomočniki. Od 10 lastnikov podjetij je G priznalo zahteve stavkujočih, vendar stavka traja še naprej. — Velika predpustna veselica se bo vršila v nedeljo, dne 11. svečana 190b* pri Štajercu na Fužinah štev. 1. — Mestna prodajalna mleka. Od jutri se prodaja mleko iz mestne mlekarne tudi v mestni jubilejni ubožnici v Vodmatu, da se občinstvu tega dela mesta olajša dobava priznano dobrega mleka. Tudi se mleko v večjih množinah vsaj 4—5 litrov dostavlja naročnikom na dom ter sprejema priglase mestna prodajalna mleka na magistratu. — Domača plesna zabava s koncertom -,šrainel~-kvartetu se vrši v soboto, dne 10. t. m. v restavracijskih prostorih g. Avgusta Zajca na Rimski cesti št. 24. Začetek ob 8, uri zvečer. Vstopnina 20 kr. — „Šramel"-kvartet koncertuje danes zvečer restavracijskih prost urili hotela pri ..Južnem kolodvoru" Lorber Zajedno »lomača plesna zabava. Začetek ob 8. uri. Vstop prost. Jugoslovanske vesti. O subvencioniranju hrvatskih in slovenskih listov, o kat. ri sedaj skoro vsak dan klepeče „Hrv. Pravo" po zgledu dunajskih Čifutskih listov, piše belgradski »Slovanski Jug" : „Avstrija izdaja na leto 800.000 kron samo za vohunstvo v Srbiji. Njeni agenti so se razkropili po deželi, kakor poleti gosenice. In če A\-strija toliko potrosi za špionažo v Srbiji, zakaj bi Srbija ne pomagala svojim bratom Hrvatem in Slovencem v borbi proti Nemcem? Toda bratje Hrvati in SI«»venci ne zahtevajo srbskega denarja, njih ne družijo srbski dinari, marveč njihova skupna prošlost, sedanjost in bodočnost. Njihova skupna beda jih je spremenila v prijatelje in sočutne sobojevnike v nadlogah. Sicer pa premotrimo to vprašanje tudi z avstrijskega stališča. Vzemimo, da je resnica (na žalost dtt ni!) da Srbija razsiplje denar in miri Hrvate, Srbe in Slovence v Avstriji. Zakaj ste ogorčeni radi tega? Ali ne želite miru med svojimi podaniki? Ali hočete, naj se še nadalje pobijajo Srbi in Hrvati, Hrvati in Slovenci ? AJi želite septembrskih dogodkov v Zagrebu, ali si želite, da bi bile naše glave razbite in naše hiše porušene? Ali želi Avstrija tega svojim podanikom ? Bili smo dobri, ko smo se med sabo pobijali, sedaj, ko smo se žmirili in živimo kot bratje — sedaj ji nismo več dobri!" — Slovenci v Ameriki. -Več Slovencev je ogoljufa lv Cle-velandu agent zavarovalnice „Mutual", neki Kraus. — Eksplozija plina je ubila v Cherokeeju Jakoba Goriška, doma iz St. Gotarda pri Trojanah. — V rudniku je zgorel v Calunieta Valentin Jakše, doma iz Gradca podzemeljske župnije Ž njim sta zgorela tudi dva Hrvata * Najnovejše novice. — Angleški kralj Edvard se pride spomladi zdravit v Dalmacijo, kjer se sestane ž njim tudi prestolonaslednik Fran Ferdinand. — Protievropsko gibanje na Kitaajskem se je začelo po najnovejših poročilih naglo širiti po celi deželi. — Pri poštni hranilnici na D u n a j u so včeraj zopet nagi orna zboleli Štirje uradniki v istih prostorih, kjer je nedavno zbolela in potem umrla uradnica H a n e 1. — Vezuv bljuje neprestano ter je lava zasula železnico. Zaradi tatvine dragocene knjige iz vatikanske knjižnice so zaprli v Rimu mladega historika z Dunaja dr S a-marka - Penzij oniranj e po ukazu. Ogrski pravosodni minister Lan vi je odredil, da morajo iti s 1. marcem t. 1. v pokoj vsi sodniki, uradniki in sluge, ki imajo 40 službenih let ali pa so prekoračili 60 leto starosti. — Vihar je zrušil 10 hiš v G alati pri Messini Telefonska in brzojavna porodio. Dunaj 8 februarja Poslanska zbornica je danes tudi pri tretjem branju sprejela zakon o zavarovanju privatnih uradnikov in razpravlja zdaj o za konu radi varstva h mel jari je. Proti temu za hmeljarje na Štajerskem neugodrjem zakonu je govoril Berks. Dunaj 8 februarja Nemški voditelii so zahtevali, naj gostilničar v Kursalouu cdpove lokal za Stritarjev večer. Gost lničar je izjavil, da tega ne stori Tudi na vseučilišču so danes razdeljevali listke, naj pridejo nennški dijaki na ta koncert. Gautsch je v tej zadevi konferirai z Luegerjem. Dunaj 8 februarja. Nocojšnji koccert na čast Stritarju v „Kur saloDUu mestnega paika hočejo Nemci s silo razgnati. Razposlali so na tisoča vabil, naj pridejo Nemci ta večer v „Kursalon". Z ozirom na to je danes poslarec Ploj interpeliral ministra notranjih del, če hoče skrbeti za varnost udeležnikov tega koncerta. Upati je, da odgovori minister še danes. Pri ti priliki se je zopet izkazala p:dlost nekaterih kranjskih klerikalcev Ploj je naprosil Pla^tana, nai podpše nje ovo in terpelacijo in Plantan je tej želji ustregel, ker se gre za obče narodno, nestrankarsko stvar Zdaj so pa nekateri klerikalci črtali svoje podpise z interpelacije zato, ker jo je Ploj dal podpisati tudi Plantanu. Dunaj 8. februarja Nemške stranke pripravljajo več interpelacij zastran razmerja medCis-litvansko in med Ogrsko Praga 8 februarja. »B.he-mia" poroča, da je vlada že po skrbela, da celjskega in mariborskega mestnega mandata ne dobe Slovenci v roke, in sicer z umetno vol. geometrijo. Praga 8 februarja „Narodni Listyu poročajo, da predloži Gautsch 20. t m. volilno re-Lrmo in da dobi Praga, ki ima zdaj pet poslancev, po tej reformi osem zastopnikov. Budimpešta 8. februarja. Vse bolj in bolj se razširja in utrjuje mnenje, da je Banffv bodoči ministrski predsednik. Tudi „Pester Lloyd" pravi, da je Banffv vzlic vsem svojim slabostim in vzlic velikim nerodnostim edini mož, ki bi v sedanjih razmerah mogel prevzeti državno krmilo V liberalnem klubu je Štefan Tisza snoči propagiral misel, da se mora preprečiti zopetno odgodenje državnega zbora. Bud mpešta 8 februarja. Koalicijski listi javljajo danes, da bo 27. ali 28 t m. državni zbor razpuščen. Rim 8. Lbruarja. Ministrstvo Sonino je ustanovljeno. Sonino prevzame predsedstvo in notranje zadeve, Gi-neciardini zunanje zadeve. Borzna poročila. ii Kreditna banka v Ljublj februarja Uradni kurzi dun. borze 7. Naloibeni papirji. 4-2*'0 majska renta. . . . 4*2 70 srebrna renta . . . 4»/t avstr. kronska renta. . 4°/„ _ zlata i° 49,C . zlata 4°l0 posojilo dež. Kranjske 4,/1°/o posojilo mesta Spljet 4°'« ogrska kronska renta . 4« V Zadar Denar 100 05 lOO-i 100-90 liP35 90 10 114 70 99-501 100 65 100.-: ani 1906. Blago 100 25 100 20 100 40 US 55 96 30 11490 101 — 101 65 100 — 41/,°/o bos.-herc. železniško posojilo 1902 . . . 4% češka dež. banka k. o. 4°' m m m t. O. 4»!° , zast. pisma gal. de/. hipoteCne banke . . 4 .' „ pešt. kom. k. o. z 10' pr...... 4» »•/, zast. pisma Innerst hranilnice..... 4' ,« , zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice . 4 , z. pis. ogr. hip. ban. 4 ]' „ obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. ... 4' • ., obl. češke ind. banke 4°/. prior, lol želez. Trst-Poreč..... 4% prior, dolenjskih žel. . 3° „ prior. juž. žel. kup. '/,»/, 4Vt- avstr. pos. za žel. p. o. Srečke. Srečke od I. 1860' , . . . . od I. 1s64 . . . . . tizske...... zem. kred. !. emisije ■ II . 9 ogrske hip. banke . srbske a frs. 100 — turške...... Basilika srečke . . Kreditne » . . . snotn.obke » . . . Krakovske . . . . ljubljanske 9 . . . vvstr. rdeč. križa . . . - ''gr „ mm . . • tfudolfove , . . . >alcburške m . . . Junajske kom. m . . . Oelnice. ružne železnice..... Državne železnice .... wsrr.-ogrske bančne deln.. Avsir. kreditne banke . . Ogrske „ m • • /ivnostenske Premogokop v Mostu (Brux) ■\loinske montan .... Praške žel. ind. dr. . . . Rima-Muranvi..... Trboveljske prem. družbe . Avstr orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe 10075 10175 ii 100- 100 15 100 15 100 25 I 10030 101-30 ' 10C70 107 70 i 100 50 10150 100- 100 90 100- 100 80 99-50 100 50 100 50 101-50 99 75 99 50 UHr- 316 85. 318 85 100 75 10175 197 -289 7j 160 50 296 50 296 50 264 100 — 151 -25 50 476 — 79 -92-61 50 52 -33 30 57 — 72 — 529 50 199 -291 75 162 50 306 50 308 50 273 50 109-50 152 -27 50 487 -85*-99 -68 — 54 -35 30 63* -78 50 539 50 130 669 1629 672 ' 787' 246 658 I 536 8659 ! 535 277 568 160 Valute. C. kr cekin 20 franki 20 marke . Sovereigns. 25| 131 25 670 — - 1638 50 75 »»73 75 7S8 75 247 25 660-537-75 — 2669 -75 536 75 — 280 — 50 569 — — 162-— 4D 75 11-33 19-09 23 48 23-97 117-32 95 50 11-38 19-12 2354 2405 117 52 95 70 251 50 5"— Marke Laški banke-vei Rublji........ 25050 Dolarji........ 484 Žitne cene: v Budimpešti. Dne 8. februarja 1906. TVrntln. Pšenica za april ... za 100 kg K 16 80 „ oktober . . „ 100 „ „ 16 78 1 Rž „ april ... n 100 „ B 1376 Koruza „ maj .... „ 100 „ „ 13-88 Oves „ april ... . 100 a „ 1488 Efektiv. 5 10 višje. Meteorolo$ično. poročilo. Visina nad moriem 306*2. Srednji zračni tlak 736 O m**t. Čas baro- r opazo--*5 r . metra ■g vanja •H Stanje k o a > v mm c- a Vetrovi Nebo 7. 9. zv. 730 2 8. 7. zj 732 0 „ 12. pop 732 2 0 9 bL sever oblačno 0*0 si. jjvzhod oblačno 1 3 al. jc-vzhort del. jasno Srednja včerajšnja temperatura: 11 , normale: 10. — Padavina v mm 2'9 Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je Vsemo-gočnemn dopadlo, k sebi poklicati iskreno ljubljenega soproga, ozir. očeta, starega očeta, brata, svaka in strica, gospoda Anton Šetina posestnika, gostilničarja in kovača previdenega s svetotajstvi za umirajoče, danes zjutraj ob 7. uri v 61. letu starosti. Pogreb predragega rajnika bo v soboto, dne 10. t. m. ob ■ .8. uro zjutrai na pokopališče v St. Vid nad Ljubljano. Svete maše zadušnice se bodo služile v župni cerkvi v St. Vidu. K Gorenji ŠiškTH. feb1906. Zahvala. Za vse dokaze srčnega sočutja o prerani smrti ljubljenega brata, oziroma strica, gospoda Antona Frohlich kakor tudi za spremstvo predragega rajnika k večnemu počitku izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem iskreno zahvalo. 518 Žr. Id joči ostal'. se isce za takoj u najem. Ponudbe pod p|D. O.11 npravništvn Slov. Naroda". 485—2 Dvorski tr$ it. 3 pnd „Narodnu tmmf Od 4. februarja do 10. februarja 1906: Potovanje po Italiji. dobro izurjen v trgovini mešanega blaga zmožen slovenskega »u nemškega je zika. ^vojaščine prosti imajo prednost) se sprejme v trgovini mešanega blaga Slauinec & SeleRer 511-1 Šmartno pri L t»ji. Kranjsko. £epa oprema a a a a a domače delo razstavljena pri v v v cftntonu Sarcu na So. ^etra cesti št. 8. Stanovanje s 3 sobami kabinetom, kuhinjo in pri padki se odda is maj n Prečnih ulicah st 2, U v 111 naoHtr. l*ve »e ravnt'taui 479-2 Mlajša učenka al* dijak nižjih razredov se sprejme tak'j na izborno Stanovanje in hrano v boliSi uradniški rodbini. 4S2 2 Naslov pove uprav, tega lista. a Želi vstopiti v kako pisarno inteligentna gospica % )ep<>, hitro piH»vo, popoluoma zanesljiva, eventualno tudi brez začetne plače. Vstop takoj ali pozneje. Prijazne pnnndbe na uprav rSlov. Naroda" pod JfV. h J." 483-2 čisti samo Globus Najboljše-^Čistilo J na Sv eru OJ Stelaže in Dade za modno in maDutakrurno trgovino §e radi opustitve trgovine po nizki ceni proda. ~W 400 5 Stari trg štev 11§ V najem iščem dobro idoč MLIN. Naftlnv NB, A. 2223", poste restante, Logatec. 484 2 Pekarija % VSO opravo na jako dobrem pr0 štoru, se iak> j ali hI. marcem od(|4 ^.le — pove upravništvo „Slov Naroda**. 445_j H i Inteligentna Sospodlčna z najmanj 200 K kavcije, knjigovodstva in korespodence v slovenskem in nemškem jeziku zmožoa, se sprejme kot voditeljica trgovine s Šivalnimi stroji La deželi. 515—1 Ponudbe z znamko 10 h odpošilja upravništvo „Slov. Naroda.- eno oziroma dvonadstropna s stanovanji velikimi delavnicami, sladišči in hlevom » velikim dvoriščem in vrtom na žilo oblj^ deni cesti se takoj pod zelo ugodnimi Po. goji in po nizki ceni proda. Hiša primerni je za vsako obrt ali podjetje in ima velik« bodočnost in se dobro obrestuje, 4.>i; Natančna' pojasnila daje iz prijaznost A. Sarabon v Ljubljani, Zaloška cesta št. j Lokal z lepim 'zložnim oknom, na promei nem kraju se išče za 1. marec t. I. Y najem. 5] Ponndbe z navedbo cene na t)pr „Slov Naroda." 63' [ i i i Note] Uittmann Fetieeutal, p. Tucbolka v Galiciji izpričuje, da je njegova sopr« ga okrevala od t?žke bolezni vnled *u išA2. '5^ Vi SLIKARJA J *\ HA7\SOV IN QRftOV i»* # \BRATA eberl nporabe eznateffa vina 3 5 kron in več zaslužka na dan! Iščejo se osebe obeh spolov, ki bi pletle na nasib strojih. — Preprosto in hitro delo vse leto doma. — Ni treba znati ni Česar. — Oddaljenost ne škodi nič in blago prodamo mi. Družba pletllnlh strojev za domače delavce 3477 44 THOS. H. WHITTICK Ac Co. Praga, Petrskč namesti 7 156 Trst Visa Campanile 13 156. G PiccoltJ« IV lekarja 37-10 8 v Ljub'jari, Dunajska cesta Pollitiska steklenca velja 2 K in se vranja naročila z obratno poŠto izvrsuieio. dobro iznrjene pod&ovstva ali ude: vanja kočij; dalje ob svoji brani in stanovaniu, ki pa dobi primerno plačo, spreime takoj PETER KERŠIČ tovarna vozov v Šiški pri Ljubljani. 4xi MM Južnem Rolođuoru" m mii Danes v četrtek dne 8. svečana -—----^ RJA^I BI z==== in domača — Pozor rt ponarentomi!!^-i^^^^v,^""'yi°p» | HyH^|([ n|gJ|)Q ZflbdUO Godbo preskrbi: „SRAMEL-KVARTET. Začetek ob 8. uri. Vstop prost. K obilni udeležbi vabi najvljudneje Al.I KIM) 8EYD[i ! 399- 2 prej plačilni natakar v restavracij* na jnfc ko|. Uelika eksportna tvrdka. Franc Ejubljana Dunajska cesta 12. Keber urar in irgovec z zlatnino in srebrnino 5t4—1 priporoča slav. ol instvu svoio veliko zalogo HT, veHilC, prstaUOV itd. po najnižjih cenah. Št 109. Srebrna cilinder remontoarska nra na kamnih tekoča gld. 3*75. Št. 137. Srebrna remontoarka n;i aidro s tremi močoimi pokrovi gld. 590. Št. 155. Srebrna c linder remont, ženska nra z moćnim kolesjem gld. 4*50. Z'hte*ajte najnivejši veliki cen k, ki ga potil ?m bre/phc o. S.citiia aninima per la utilizza ioie ceile farre d aulche dela Ddm.zia-T iesti. Delniška glavnica K 8,000 000. Sedež v Trstu. Tvornica v Šibeniku. Primissima Calcii CarlL Pri odjemn najmanj 10 kilogramov ■»«> 26 ma ms* lOO kilogramov 4"*b- li1 netto-teže (ne hrntto za netto) v zavojih po KQ ali liO kilogramov, embalaža hiHpb vseh postaj avstro-ogrske monarhije, po povzetju ali če se naprej po lje znesek. Gramulirac Carbid v zrnih po » „ ' „ *jlb in '„ ^ 4 K več, t. j. po K 30'—. .-'pecialni rabat za eele vagone od 1 .0« 0 kilogramov dalje. 513-1 Mink;i. enkmt za vselej ti danes povem, Ako hočeš ostati, sliši,; kar zapovem : Kupuj testenine, ki meni diše, A to so ljubljanske, zapomni si že! H»eci trgovca, naj ti drugih ne vsiljuje, On dal ti bo, kar se v Ljubljani izdeluje. No, Če ne bi imel ljubljansko blago, Izrazi mu željo — preskrbel ga bo. Gospodinja. V soboto, dne 10. februarja 1906 mm a mi j* BlfiPfc BH -^*^»»- x domaČo RunCEST plesno ueselico v vseh restavracijskih prostorih pri „ZAJGU' na Rimski cesti štev. 24. | Godbo preskrbi priljubljeni dunajski ŠRAMEL-KVARTEl Zaletek ob 8. zue£er. _ »stop ZO kr. lavno občinstvoi si dovolinjem obenem opozarjati, da bom dne 15. letom* i arja t. 1 ob priliki plesnega in zabavnega večera „Zadruge gostilničarjev, kavarnarjev itd.** preskrbel vso restavraci sko in kavarnarsko postrežbo v največ e m obsegu in ob nenavadno bogati izberi v vseh prostorih »Starega strelišča". Gorka kuhinja se otvori ob poln 7. zvečer. Za mnogobrojno udeležbo se najudaneje priporoča z velespoštovanjem 509 A V G. ZAJEC, restavrati Sprejema zavarovanja človeškega Življenja po oajraznovrstnejfiih kombinacijah pod tako agodmmi pogoji, ko nobena droga aavarovalnica. Zlasti £ugodno zavarovanje na doživetje smrt a amanjftujočimi se vplačili. Vsak dan ima po preteku petih let pravico So ilivideude. 8LAVIJA" trzaje na d e za ^aro^ *i n ^ oaq a & 7 Pr a t . R#z. fondi: 31,865.386*80 K. Izplačano odškodnino In kapitaii-o: 82,737 159-5 7 B PO velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države 2 16 v»» poj mu t U d*ja 6«nereilni lattop v Ljubljani, senat pmame *• v isatnoi banenaj hiii w *M«»«o»«»«at»a««a* im. zavaruje poaiopia tn premičnine proti x)2arnim škodam po naimžub cenal) Škode oeniuje tako) in naikaiantodj«? lava najboljši sloves, koder posla* dovoljuje iz Čistega dobiCks isdsu)* i*odpore v narodne in ubenokonstot namene Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne' K3R