KRONIKA ) pregledni znanstveni članek UDK 655(497.4 Maribor)"1918-1941" prejeto: 19. 9. 2000 Dragan Potočnik doc. dr. zgodovinskih znanosti. Pedagoška fakulteta Maribor, Oddelek za zgodovino. Koroška c. 160, SI-2000 Maribor Založniška dejavnost in pregled mariborskih časnikov in časopisja v obdobju med svetovnima vojnama IZVLEČEK Po letu 1918 jc postala grafična industrija čisto slovenska in je dosegla v obdobju med svetovnima vojnama velik razmah. V tem času je v Mariboru delovalo več tiskarn, ki so pripadale politično opredeljenim grupacijam. Najpomembnejše so bile: Mariborska tiskarna, Cirilova tiskarna, ki je delovala od leta 1885, in Ljudska tiskarna. Po prvi svetovni vojni so se pojavili tudi številni novi časniki. Mariborčani so največ segali po liberalnem Taboru (od leta 1927 Mariborski večernik Jutra in od leta 1938 Večernik), katoliškem Slovenskem gospodarju, Slovencu, Straži itd. Po prevratu leta 1918 je v Mariboru izhajalo delavsko časopisje, več gospodarsko političnih tednikov, humorističnih listov ter revij. Nemška manjšina v mestu je segala po časopisu Marburger Zeitung (od leta 1929 Mariborer Zeitung), do leta 1936pa tudi po socialističnem tedniku Volksstimme. KLJUČNE BESEDE Maribor, založništvo, tiskarne, časniki, časopisi SUMMARY THE PUBLISHING ACTIVITY AND A REVIEW OF THE MARIBOR JOURNALS AND NEWSPAPERS BETWEEN THE TWO WORLD WARS After the year 1918 the graphic industry became entirely Slovene and reached a full swing in the period between the two World Wars. At that time there were in Maribor many printing houses that belonged to politically defined groupations. The most important were: Mariborska tiskarna, Cirilova tiskarna (in work since 1885) and Ljudska tiskarna. Numerous new papers appeared after World War I. Among residents of Maribor the most popular were the liberal Tabor (from 1927 Mariborski večernik of Jutro and from 1938 Večernik), the Catholic Slovenski gospodar, Slovenec, Straža etc. After the overthrow in 1918 workers' newspapers, more economic-political weeklies, comic papers and magazines were being published in Maribor. The German minority in Maribor read the Marburger Zeitung (from 1929 Mariborer Zeitung), and until 1936 as well the socialist weekly Volksstimme. KEY WORDS Maribor, Publishing, Printing Houses, Magazines, Newspapers 101 lOOI 12 KRONIKA 49 DRAGAN POTOČNIK: ZALOŽNIŠKA DEJAVNOST IN PREGLED MARIBORSKIH ČASNIKOV IN ČASOPISOV .., 101-112 aooi Založniška dejavnost v Mariboru pred prvo svetovno vojno Maribor je dobil prvo tiskarno 1. 1795, ko se je v mesto s Ptuja priselil tiskar Franc Anton Schütz. Leta 1807 je prvič natisnil knjigo v slovenščini - Leopolda Volkmerja Hvalo kmetizhkega stana ino tobazhie trave. Tiskarna je nato prešla v last dru- žine Janschitzev, ko je sledilo še nekaj slovenskih tiskov, med njimi Slomškovo Sveto opravilo. Drob- tinice, almanah mariborskih gimnazijcev Lada, Matije Preloga dramska besedila in Makrobiotiko. Leta 1867 so začeli tiskati Slovenski gospodar, naslednje leto še Slovenski narod. Zaradi vse bolj zaostrenih odnosov z Nemci (lastnik tiskarne Ed- vard Janschitz je bil nemškega političnega prepri- čanja), so se voditelji štajerskih Slovencev odločili, da bodo skušali ustanoviti lastno tiskarno. Tako je leta 1871 v Mariboru začela delati Narodna tiskar- nica F. Skaze in drugov. Slovenske publikacije so tako tiskali v tej tiskarni, ki je že leta 1874 menjala lastnika. Kupil jo je Janko Pajk, ki jo je imel v lasti do leta 1879, ko je podjetje šlo na dražbo in ga je kupil celovški tiskar Janez Leon. Čeprav ni bil Slovenec, je tiskal tudi slovenske publikacije. Leta 1885 je tiskarna spet prešla v slovenske roke. Kupilo jo je Katoliško tiskovno društvo.^ Tiskarna sv. Cirila, kot so jo v društvu poimenovali, je bila vse do leta 1941 pomemben gospodarski in kul- turni dejavnik Slovencev na Štajerskem. Že omenjena Janschitzeva tiskarna je leta 1882 prešla v roke dedičev, tiskarja Leopolda Kralika. Ob Kralikovi tiskrani je leta 1906 začela delovati še tiskarna Mostböck Josef & Co, leta 1909 pa še tretja nemška tiskarna Karla Rabitscha.^ Založniška dejavnost v Mariboru po 1. 1918 Gospodarske in politične spremembe po letu 1918 so vplivale tudi na mariborsko industrijo, saj se je začela po prevratu gospodarska struktura spreminjati, vezi mesta z gospodarskimi središči nekdanje države pa so bile prekinjene. Maribor se je znašel na obrobju nove države. V gospodarstvu se je moral usmeriti proti jugovzhodu. Cisto slovenska je postala grafična industrija, ki se je v obdobju med svetovnima vojnama na ši- roko razmahnila. V tem času je v Mariboru de- lovalo več tiskarn, ki so pripadale politično opre- deljenim grupacijam. Po prevratu je nemška Kra- ^ Katoliško tiskovno društvo v Mariboru je bilo ustanov- ljeno leta 1871, da bi skrbelo za tiskanje del v kato- liškem duhu. Takrat je kupilo list Slovenski gospodar. Z nakupom Leonove tiskarne je uresničila načrt ustano- vitve lastne tiskarne, kjer naj bi tiskali dela v katoliškem duhu. ^ Bruno Hartman, Tiskarstvo v Mariboru, Maribor skozi stoletja (Razprave L), Maribor 1991, str. 705-706. likova tiskarna skupaj s časnikom Marburger Zeit- ung prešla v slovenske roke.^ Jeseni 1919 jo je pre- vzela delniška družba Mariborska tiskarna, ki je oktobra istega leta kupila tudi tiskarno Karla Ra- bitscha. Leta 1920 je bila z občnim zborom del- ničarjev ustanovljena Mariborska tiskarna. Pred- sednik upravnega odbora je postal ruški tovarnar Hinko Pogačnik, ravnatelj pa je bil Stanko Detela. Tiskarna je delovala v Jurčičevi ulici, podružnica v Strossmayerjevi ulici (nekdanja Rabitscheva tiskar- na) pa se je specializirala za litografijo. Osrednjim delavnicam v Jurčičevi ulici je bila leta 1921 pri- ključena še knjigoveznica. Leta 1931 je bilo zapo- slenih 62 tiskarskih, knjigoveških in pomožnih de- lavcev.*^ Podjetje se je vse uspešneje razvijalo, zato so se v začetku leta 1938 preselili iz Jurčičeve ulice v novo poslopje v Kopališki ulici (današnji Sve- tozarevski). Mariborski večernik Jutra je ob otvoritvi zapisal: "Sinoči je bila oficielna otvoritev novega poslopja Mariborske tiskarne v Kopališki ulici. Tam, kjer je nekoč stal Scherbaumov mlin in se je pripravljal ljudem kruh, je vstala sedaj impo- zantna, krasna stavba, kjer je sedaj torišče duha, izražen v poslanstvu tiska in tiskane besede. Bil pa je to tudi praznik Maribora, saj je naše lepo ob- mejno mesto pridobilo s krasno in najmoderneje urejenim poslopjem novo postojanko, ki je vsemu mestu v ponos in kras. Maribor je lahko ponosen, da se nahaja na njegovem področju tiskarsko vele- podjetje, ki nudi za oko učinkovito podobo in ki je med. največjimi ter najsodobneje urejenimi v naši državi. V jasno, logično ter globoko zajetih povdarkih je ravnatelj Mariborske tiskarne g. Stanko Detela proslavljal pomen modernizacije in spopolnitve Mariborske tiskarne, za kar gre zasluga iniciativni volji g. Hinka Pogačnika. G. ravnatelj Detela je v svojih nadaljnjih izvajanjih poveličeval delo, ki združuje v podjetju duševne in ročne delavce v čvrsti povezanosti in prelepi harmoniji. Potem, ko je g. inž. Pogačnik kot zastopnik svojega očeta, spregovoril tople zahvalne besede ter napil vsemu osebju in vsem sodelavcem ter sotrudnikom pri skupni gradnji in skupnemu delu, so še spre- govorili zastopniki posameznih strok. Glavni ured- nik "Mariborer Zeitung" g. Udo Kasper je zanosno proslavljal velikopotezno zasnovo g. Hinka Pogač- nika ter ravnatelja St. Detele, predstavnik grafič- nega delavstva in zaupnik g. J. Perše je v izbranih, iskreno občutenih besedah dajal izraza veselju, ki ga ob tem dogodku čuti vse delavstvo Mariborske tiskarne, ki je globoko vdano ne samo vzvišeni ideji dela in skupnosti, ampak tudi svojemu šefu g. Hinku Pogačniku ter ravnatelju St. Deteli. V 3 Marburger Zeitung (MZ), 47, 23. IX. 1919, št. 218, str. 3. Bruno Hartman, Tiskarstvo v Mariboru, Maribor skozi stoletja. Razprave 1., str. 708. 102 I KRONIKA 200I DRAGAN POTOČNIK: ZALOŽNIŠKA DEJAVNOST IN PREGLED MARIBORSKIH ČASNIKOV IN ČASOPISOV 101-112 istem smislu je spregovoril tudi zastopnik Zvezne organizacije grafičnih delavcev, podružnice Ljub- ljana, g. Duh. Tako je v znamenju najlepšega so- glasja onega, ki delo daje, in onega, ki delo vrši, potekel ta snočnji praznik dela, borbe in uspehov, ki bo z zlatimi pismenkami ostal zabeležen v ana- lih naše Mariborske tiskarne, ki obratuje že 145 let in kjer sta delovala naša prva žurnalista Josip Jur- čič ter ob njem Anton Tomšič."^ Tiskarna je bila usposobljena za knjigotisk, lito- grafijo s kamnotiskom, kartonažo, reklamni in plakaterski zavod ter založništvo časopisja, revij in knjig. Tako so med drugim tiskali liberalni Tabor, Marburger Zeitung, Časopis za zgodovino in narodopisje ter tudi nekaj knjig. Na višku razvoja je podjetje zaposlovalo okrog 150 ljudi. Tiskarna sv. Cirila (Cirilova tiskarna), ki je bila pred 1. svetovno vojno eden izmed najpomemb- nejših gospodarskih in kulturnih dejavnikov Slo- vencev na Štajerskem, se je po letu 1918 ukvarjala z zalaganjem, razmnoževanjem in distribucijo pro- izvodov. Prodajali so molitvenike, papir, pisarniške in šolske potrebščine. Opravljali so še grafične, tis- karske, litografske in knjigoveške dejavnosti.^ Tis- karna je leta 1924 ustanovila tudi prvo slovensko knjigarno v Mariboru. Nakupila pa je tudi več tiskarskih strojev. Le z modernizacijo tiskarne so lahko konkurirali drugim, tehnično bolje oprem- ljenim mariborskim tiskarnam. To ji je uspevalo zlasti po letu 1927, ko je dobila tiskarna novo vodstvo in je še pred gospodarsko krizo nabavila najmodernejše stroje za knjigotisk, barvni tisk, ste- reotipijo in rotacijski tisk. Tiskarna je razpolagala z moderno opremljeno knjigoveznico, imela pa je tudi papirnice in knjigarne v Mariboru, na Ptuju in v Trbovljah.'' Tiskala je tiskovine za državno upravo, za gos- podarska podjetja, verske institucije, knjige za svojo Cirilovo knjižnico (ta je obsegala vrsto pre- vodov in izvirnih povesti. Izšlo je čez 130 zvezkov omenjene knjižnice), za Jugoslovansko knjigarno v Ljubljani in druge založnike. Ves čas svojega ob- stanka je tiskarna tiskala tednik Slovenski gospo- dar. Kasneje je tiskala tudi druge katoliško usmer- jene periodične publikacije, kot Stražo, Vzajem- nost, Gospodarski list. Nedeljo, Naš dom in s tem sodelovala pri verski in narodni vzgoji Slovencev. Leta 1939 je tiskarna založila in izdala pesniško zbirko Vide Tauferjeve Veje v vetru. Izdajala pa je tudi manj zahtevno, toda zelo brano literaturo, ta- Ob sinočnji oficielni otvoritvi novega poslopja Mari- borske tiskarne. Mariborski večernik Jutra (MVJ), 12, 26. 1. 1938, št. 20, str. 2. Škofijski arhiv (ŠA), škatla Tiskovno društvo in Cirilova tiskarna. Pravila Tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Maribor, 17. IX. 1925. Tiskarna danes in jutri, Slovenski gospodar (priloga), 69, 11.9. 1935, str. 14, . . ko zbrana dela Karla Maya v slovenskem prevodu. Leta 1919 so delavske organizacije kot delničar- ke kupile Mostböckovo tiskarno v Mariboru. Na- slednje leto je bila ustanovljena delniška družba z imenom Ljudska tiskarna. Tudi to tiskarno so teh- nično izpopolnjevali, še najbolj sredi tridesetih let. Ljudska tiskarna je tiskala predvsem slovenski socialistični in marksistični tisk, tako glasilo Jugo- slovanske socialnodemokratske stranke Naprej, Enakost, Delavsko politiko, Volksstimme, Naše za- piske, mesečnik Svoboda, neodvisno kmečko-de- lavsko glasilo Delo, knjižne izdaje Cankarjeve za- ložbe in založbe Žena in dom, sama pa je izdala več knjig. Ljudska tiskarna je s svojimi izdajami in tiskom precej pripomogla k širjenju in utrjevanju socialistične miselnosti. Poleg omenjenih je med vojnama delovalo še nekaj manjših tiskarskih podjetij. Tiskarna Hinka Saxa je od leta 1925 tiskala tiskovine, šolska poro- čila in brošure. Od leta 1924 je delovala tiskarska zadruga Umetniški zavod Ažbe, ki se je leta 1929 preimenovala v tiskarsko družbo Podravska tis- karna. Pod lastnikom Lojzetom Strašnikom se je razvila v večje podjetje z dvajsetimi delavci. Po- dravska tiskarna je tiskala večinoma uradne, gos- podarske in trgovske tiskovine, brošure in nekaj periodičnih publikacij. Leta 1921 je Leon Slamič ustanovil litografsko delavnico, ki jo je kasneje odkupil trgovec Vilko Weixel. Z litografijo se je ukvarjalo tudi kartonažno podjetje Bencina in drug. Tudi Nemci so zahtevali svojo tiskarno, kjer so želeli tiskati nemški dnevnik. O tem je poročevalec v Slovenskem gospodarju zapisal: "Odkar so postali nemški poslanci zavezniki Pašičeve vlade, so tudi postali po Sloveniji Nemci in nemškutarji silno drzni. To nemško drznost posebno občutimo v Mariboru. V svojih zahtevah se upajo celo tako daleč, da so prosili v Beograd za dovoljenje, da bodo lahko v Mariboru odprli svojo lastno tis- karno, kjer bodo tiskali en nemški dnevnik in najbrž za podeželsko nemškutarijo tudi kak slo- venski list po vzgledu rajnega ptujskega "Štajerca". Pašičeva vlada jim bo skoro gotovo dala dovoljenje za tiskarno. Proti drznim nemškim zahtevam v Mariboru so se združile vse slovenske stranke in organizacije. Osnoval se je skupen odbor iz za- stopnikov vseh slovenskih strank in ta odbor skli- cuje 23. decembra skupno protestno zborovanje zoper drzne nemške zahteve. Somišljeniki, pridite na ta shod, zaklicati hočemo vladi in Nemcem glasno v obraz, da se v naši državi ne damo več tlačiti in zatirati od tistih Nemcev, ki so nas pod Avstrijo stiskali in tiačili."^ Tem zahtevam so se uprle slovenske sbranke in organizacije. ^ Slovenski gospodar, 57, 20. 12. 1923, št. 53, str. 3. 103 12 KRONIKA DRAGAN POTOČNIK: ZALOŽNIŠKA DEJAVNOST IN PREGLED MARIBORSKIH ČASNIKOV IN ČASOPISOV 101-112 ) 200I 104 12 KRONIKA 49 2001 DRAGAN POTOČNIK: ZALOŽNIŠKA DEJAVNOST IN PREGLED MARIBORSKIH ČASNIKOV IN ČASOPISOV 101-112 Upoštevajoč dejanske potrebe mesta je število tiskarn zadostovalo. Od obstoječih so tiskarne v Mariboru, ki so tiskale časopise in redne publi- kacije, izkoriščale svojo kapaciteto do 65%, ostale tiskarne, ki so bile vezane na sprotna naročila, pa so bUe izkoriščene komaj 50%.^ Težišče slovenskega založništva med obema vojnama je bilo v Ljubljani. Tudi število naroč- nikov dnevnih listov, tednikov, revij in periodičnih publikacij je bilo v Mariboru dosti nižje kot v Ljubljani. O tej primerjavi lahko preberemo v Mariborskem večerniku sledeče: "Svoječasno se je oglasil v "Večerniku" g. dr. M. Šnuderl z zelo ute- meljeno konstatacijo, da je Maribor z ozirom na književno založništvo naše najbolj pasivno mesto. Se bolj so porazne številke naročnikov naših dnev- nih listov, tednikov, revij in perijodičnih publikacij. ŠtevUo naročnikov v Mariboru dosega komaj 10 do največ 30 odstotkov števila naročnikov v Ljubljani in v istem razmerju je tudi število naročnikov v mariborski oblasti napram onemu v manjši ljub- ljanski! Če sodimo kulturni nivo ljudstva po šte- vilu knjig in časopisov, katere kupuje, naroča in čita, potem bi mogli reči, da pada nivo Maribora in oblasti skoraj za 50% za nivojem Ljubljane in oblasti. In vendar ima mariborska oblast mnogo bolj razvito osnovno šolstvo kakor ljubljanska, več meščanskih šol. Kje tiči tu vzrok? V prvi vrsti je to nesorazmerno nižje stanje v našem mestu in v na- ši oblasti posledica nekdanjega avstrijskega potuj- čevanja. Nemškutarija, ki je pri nas gospodarsko najmočnejša, je za nas največji pasivum. Drugi pasivum je pa naša indolenca in naše nerazu- mevanje svojega poslanstva, nerazumevanje naše inteligence, kajti nikakor ni res, da bi se s pravilno kulturno akcijo ne dal dvigniti pri nas konzum slovenskih knjig in listov."^'' Vzrokov je bilo gotovo več. Poleg ekonomskega avtor pravilno ugotavlja, da je porazno stanje posledica nekdanjega potujčevanja. O Mariboru kot književnem in knjižnem centru pa lahko v istem časopisu preberemo sledeče: "In Maribor? Spal je dolgo nevzdramljeno spanje, v zadnjem času pa postaja vedno bolj agilen. Nima sicer nobene založniške družbe, podobne Mohor- jevi, Vodnikovi itd. ali pa Modri ptici. Hramu in drugim, zato pa ima dve pridni založnici: Tis- kovno založbo in Cirilovo knjigarno. Kvalitativno prednjači prva, kvantitativno pa druga, ki je ohra- Pokrajinski arhiv Maribor (PAM), fond Mestna obana Maribor (MOM), št. škatle 473, št. spisa 3144. Mestno poglavarstvo Maribor dopis Kraljevski banski upravi, Maribor 23. II. 1940. '^^ Potreba kulturne akcije. MVJ 3, 11. IV. 1929, št. 82., str. 2. Dušan Moravec, Novi tokovi v slovenskem založ- ništvu, Ljubljana 1994. Cene Kranjc, Naše tiskarstvo v letih 1918-1938, Spominski zbornik Slovenije. nila tudi v povojni dobi svoj poljudni značaj."^^ Kot že omenja poročevalec, je v Mariboru delovala Tiskovna založba, ki je bila ustanovljena leta 1925 na pobudo slovenskih književnikov. Ustanovitelji so si zadali nalogo nuditi Slovencem slovensko knjigo, zavedajoč se njenega vzgojnega pomena med širokimi plastmi ljudstva. Založba je izdala več del slovenskih avtorjev, med njimi Mai- strovo Kitico mojih, Reharjeve Vipavske povesti, Šnuderlovega Človeka iz samote in Izgubljeno zemljo, Glaserjevo pesniško zbirko Čas kovač, Ko- vačičevega Tyrša in Schreinerja, Rakuševo Stro- jepisno šolo, priljubljenega mladinskega Malega ri- sarja. Veliki adresar za mesto Maribor in široko okolico in druge.^^ Poleg leposlovja je založba iz- dajala še poljudne priročnike in gospodarske knjige. Leta 1936 je vrzel v kulturnem življenju Mari- bora zapolnila književna založba pod imenom Pi- ramida, ki si je zastavila širok program književ- nega delovanja. Izdajala je tudi mesečno revijo za politična, socialna in kulturna vprašanja. Toda re- vija je z deseto številko prenehala izhajati, delova- nje založbe pa se je ustavilo pri tretji knjigi. Izven teh založb - če ne štejemo edicij Zgodovinskega in pa Muzejskega društva - je izšlo malo knjig. Mariborsko založniško dejavnost so leta 1931 predstavili Studijska knjižnica. Zgodovinsko društ- vo in Banovinski arhiv. V veliki kazinski dvorani so pripravili razstavo mariborskih tiskov in slik, ki je pokazala slovensko kulturno udejstvovanje v Mariboru izraženo v tiskani besedi. V kronološki razvrstitvi so se pokazali slovenski mariborski tiski. Razstavljen je bil prvi letnik Slovenskega gospo- darja iz leta 1867, prvi letnik Slovenskega naroda iz leta 1868, prvi leposlovni list v Mariboru Zora, pedagoška lista Slovenski učitelj in Popotnik in vrsta drugih. O razstavi lahko preberemo v Mari- borskem večerniku Jutra sledeče: "Včeraj popoldne je v veliki kazinski dvorani bila otvorjena razstava, ki so jo o priliki profesorskega kongresa priredili "Studijska knjižnica", "Zgodovinsko društvo" in tukajšnji arhiv. Obiskovalec, ki stopi v dvorano, bo morda prvo pozornost obrnil k slikam, ki vise ob nasprotni steni. Naslikal jih je prof. Ivan Kos. Tudi ostali del razstave je povečini posvečen Mariboru: kaže nam slovensko kulturno udejstvovanje v Ma- riboru, v kolikor se je izrazilo in se izraža v tiskani besedi. Menda sploh prvič se je napravil tukaj poskus, da se zberejo in v kronološki razvrstitvi pokažejo slovenski mariborski tiski. Na levi strani so v dolgi vrsti zbrani mariborski časniki in časopisi. Niso razstavljeni vsi, vendar jih Maribor kot književni in knjižni center, MVJ 8, 21. IV. 1934, str. 4. Deset let tiskovne založbe v Mariboru, MVJ 9, 25. V. 1935, št. 119, str. 2. 105 KRONIKA DRAGAN POTOČNIK; ZALOŽNIŠKA DEJAVNOST IN PREGLED MARIBORSKIH ČASNIKOV IN ČASOPISOV 101-112 49 1001 je zbranih lepo število: skorajda sedemdeset. Vmes častitljive starine: imamo tu 1. letnik "Slov. gospo- darja" (1867), 1. letnik "Slov. naroda" (1868), poleg prvi slovensko pisan nemškutarski list "Slobodni Slovenec" (1870), tik ob njem je "Zora", prvi le- poslovni list v Mariboru, poleg "Vestnik", prvi mariborski znanstveni list. Potem kar po vrsti dva pedagoška lista: "Slov. učitelj", "Popotnik". Nato dolga vrsta časopisov iz našega stoletja, vseh vrst in barv. To je tiha revija naših duhovnih prizadevanj, skromnih sicer, kakor so bile skromne naše raz- mere, iz katerih so se pred več ko sto let rodili prvi poskusi, a ožarjenih z nečim, kar nam jih dela ljube in tople: iz idealizmom, ki jih je svojčas poklical v življenje. Ali ni znamenje idealizma, da je prva slovenska beseda, ki je bila tiskana v Ma- riboru, bila pesem?"^'^ Podobno razstavo je pripravila Zveza grafičnih delavcev Jugoslavije leta 1928, ko so v čitalnici Študijske knjižnice pripravili mednarodno razstavo časopisov.^* Pregled mariborskih časnikov in časopisja S priključitvijo Maribora h Kraljevini SHS so se v Podravju temeljito spremenile politične razmere, ki so vplivale tudi na mariborski politični tisk. Pojavili so se številni novi časniki, ki so jih ljudje kupovali v glavnem na ulicah. Prodajalci so kriče ponujali konservativni Slovenski gospodar, kato- liško Stražo, Male novice, delavski list Mariborski delavec. Nemško prebivalstvo v mestu je segalo po nemškem časniku Marburger Zeitung, ki je izhajal že od leta 1862. Zelo dolgo tradicijo je imel Slovenski gospodar, saj je izhajal že od leta 1867. List ljudstvu v pouk in zabavo je izhajal vsak četrtek. Izdajalo ga je Katoliško tiskovno društvo, nato Tiskarna sv. Ci- rila. Najpomembnejši uredniki so bili: Franjo Žebot, Vlado Pušenjak in Januš Goleč. V letih 1930 in 1931 je prinašal mesečno prilogo Naše slike, nato pa prilogo Naš dom in gospodarsko prilogo Za gospodarje. Naš dom je izhajal že pred prvo svetovno vojno. Po vojni se je list obnovil najprej v Celju, z letnikom 1924 pa se je preselil v Maribor. Vsebina je bila krščansko usmerjena, poučna in vzgojna. Tiskala ga je Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Straža, kot neodvisen političen list za slovensko ljudstvo, je izhajala od leta 1909. Do leta 1920 je 13 K razstavi mariborskili tiskov in slik, MVJ 5, 8. Vil. 1931, št. 152, str. 3. Mednarodna razstava časopisov v Mariboru, Jutro 9, 3. I. 1928, št. 2, str. 4. -'^ Škofijski arhiv (ŠA), škatla Prosvetna zveza. Agitacija za "Naš dom". Maribor, 1. VII. 1927. izhajala trikrat na teden, nato le dvakrat. Leta 1925 je bila zaradi ostrih strankarskih bojev ob skup- ščinskih volitvah ukinjena. Nadomestila jo je Naša straža, ki pa je izhajala le do 31. marca 1926, ko se je umaknila Slovencu kot skupnemu glasilu kato- liških Slovencev. Najpomembnejši uredniki so bili: Vekoslav Stupan, Franjo Žebot, Vlado Pušenjak in Januš Goleč, tiskala pa jo je Tiskarna sv. Cirila. Kako nujna je bila potreba po večkrat izhaja- jočem slovenskem časopisju, ki bi bilo v prvi vrsti namenjeno mariborskemu mestnemu prebivalstvu, je videti iz dejstva, da je že 11. novembra 1918 začel izhajati trikrat na teden v Cirilovi tiskarni novi list Male novice, včasih na enem samem listu. Vsak torek, četrtek in soboto ob štirih popoldne so Male novice prinašale drobne aktualne novice in tako izpolnile vrzel, ko Straža ni izhajala. Od 11. januarja 1931 do 17. aprila 1933 je izhajala tudi mariborska izdaja Slovenca. Poročila o športnih in drugih zanimivih dogodkih je urejal dr. Fran Vatovec, tiskala pa ga je Cirilova tiskarna. Konservativno usmerjenim glasilom sta se kmalu po prevratu pridružila narodno-obrambna lista Obmejni branik, ki ga je maja leta 1919 izdala Narodna odbrana in Draupost, ki je izhajal z namenom, da ublaži nasprotja med Slovenci in Nemci na Koroškem. Leto dni po koncu prve svetovne vojne je iz- hajalo v Mariboru samo časopisje meščanskih strank, med njimi od 23. novembra 1918 liberalni dnevnik Mariborski delavec. V začetku izhajanja je imel podnaslov Neodvisen delavski list za mesto in okolico, pozneje pa je ta podnaslov spremenil v Neodvisen politični list in pred svojim koncem 24. avgusta 1920 v Političen \isi}^ Dnevnik je tiskal najprej Kari Rabitsch, kasneje pa Mariborska tis- karna. Tako Male novice kot Mariborski delavec sta v začetku v močno nacionalnem duhu zasto- pala predvsem slovenske narodne interese. Precej sta pripomogla k preusmeritvi širših slojev mari- borskega prebivalstva. Poleg tega je bil namen Mariborskega delavca pritegniti delavce, ki so bili pod močnim nemškim vplivom. Že po enem letu izhajanja je pod uredništvom Frana Voglarja list postal glasilo liberalcev. Leta 1920 so list Mari- borski delavec ukinili, ne le zaradi neustreznega imena, ampak tudi zaradi deficita, ki ga je pri- posloval. Ker bi bilo v narodnem pogledu slabo, če bi edini slovenski dnevnik v Mariboru prenehal izhajati, so sklenili, da dnevnik ne sme izostati, do- kler ne bo začel izhajati novi slovenski dnevnik.^'' 1^ France Filipič, O progresivnem tisku med vojnama v Mariboru (Ob razpotjih zgodovine), Maribor 1994, str. 141. I'' PAM, fond Mariborska tiskarna 1920-1987, zapisniki, pravila, delnice. Zapisnik izvrševalnega odbora, Maribor, 16. marca 1920. 106 49 2001 KRONIKA DRAGAN POTOČNIK: ZALOŽNIŠKA DEJAVNOST IN PREGLED MARIBORSKIH ČASNIKOV IN ČASOPISOV 101-112 Reklamni oglas za Mariborsko tiskarno (Mariborski koledar 1933, str 72) Istega leta so v Ljubljani predlagali, naj na- mesto Mariborskega delavca začne izhajati v Ma- riboru Večerni list Jutra. 27. avgusta leta 1920 so se odločili, da bo začel izhajati nov časopis z imenom Tabor. V imenu časopisa se je skrivala simbolika. Kakor so tabori oznanjali, da se bližajo Turki, tako naj bi tudi Tabor opozarjal slovensko in jugoslovansko jav- nost na nevarnosti. V prvi številki Tabora leta 1920 so zapisali: "Smer časopisa bo vedno strogo narod- na in napredna. Za tem ciljem bomo korakali ne- ustrašno brez ozira na levo in na desno. Hvalil bo vse, kar je hvale vredno, bičal bo vse, kar zasluži graje. Predvsem pa bo naš list tista vez, ki bo družila vse stanove, one o katerih pravijo, da so nižji, kakor one, ki so višji. Razlike med obemi ne bo poznal. Za splošni blagor in procvit našega na- roda in naše mlade države je neobhodno potreb- no, da delamo na skupni zgradbi vsi, kar nas je od najnižjega do najvišjega". Tabor je bil kot list Samostojne demokratske stranke namenjen Mariborčanom in prebivalcem Mariborske oblasti.^^ Uredništvo časopisa je imelo prostore v Jurčičevi ul. 4. Izdajala ga je najprej mariborska Tiskovna zadruga, nato pa konzorcij Tabor. Najpomembnejši uredniki so bili: Fran Vog- PAM, fond Mariborska tiskarna 1920-1987, zapisniki, pravila, delnice. Zapisnik seje 21. maja 1920. 1^ Tabor, 27. VIII. 1920, št. 1, str. 1. 20 Straža, 12, 25. VIII. 1920, št. 94, str. 3. lar, Radivoj Rehar, Vekoslav Špindler in Božidar Borko. 2. maja 1927 je Tabor prevzel konzorcij Jutra v Ljubljani in ga spremenil v Mariborski večernik Jutra. O tem dogodku je poročevalec v Jutru zapisal: "Svestni velike naloge, ki jo ima Jutro kot največji slovenski dnevnik, smo se odločili, da začnemo na željo številnih prijateljev iz mariborske oblasti izdajati kot popoldanski dnevnik Mariborski večernik Jutra. V ta namen smo prevzeli dosedanji tamkašnji dnevnik Tabor, ki je s svojim pred- hodnikom Mariborskim delavcem oral na naši se- verni meji od zloma Avstrije dalje trdo in malo hvaležno ledino našega novega narodnega živ- ljenja. Mariborski večernik Jutra naj bo kot samo- stojno dopolnilo Jutrove poročevalske službe po- svečen v prvi vrsti lokalnim potrebam Maribora in mariborske oblasti ter naj kot tak s sotrudništvom lokalnih faktorjev zvesto podpira vse poštene na- pore za prosvetno gospodarsko in socialno pov- zdigo severnega dela Slovenije. Uredništvo in uprava Mariborskega večernika Jutra se nahaja v Mariboru na Aleksandrovi c. 13. Vodstvo lista smo poverili glavnemu uredniku g. Stanku Virantu".^^ Kot samostojno dopolnilo Jutrove poročevalske službe je bil torej posvečen v prvi vrsti lokalnim potrebam Maribora in mariborske oblasti. Najpo- membnejši uredniki so bili Stanko Virant, Vekoslav Spindler in Radivoj Rehar. Tiskala ga je Mari- borska tiskarna. Leta 1938 je pod vodstvom Adolfa Ribnikarja postal neodvisno napredno glasüo, ki se je imenovalo Večernik. Dnevnik je izhajal tako s trikrat spremenjenim naslovom nepretrgoma 20 let, toda mariborskih potreb po sodobnem sloven- skem dnevniku zadostnega obsega ni nikoli zado- voljil.22 Velik nacionalni problem po prevratu je pred- stavljalo vprašanje nadaljnjega obstoja nemškega dnevnika Marburger Zeitung, ki ga je izdajala Kralikova tiskarna. Prvi tiskani časnik v Mariboru je izhajal od leta 1862 do 1865 kot Correspondent für Untersteiermark. Leta 1870 je imel celo slo- vensko prilogo Slobodni Slovenec. Po spreme- njenih političnih razmerah po letu 1918 se je ured- ništvo časnika v naslednjih letih zavzemalo za konstruktivno politiko sodelovanja nemških in slo- venskih meščanov v mestu.^3 Predstavljal je dobro urejevan dnevnik, pri katerem so sodelovali tudi slovenski razumniki, vse dokler ni po vzponu Hitlerja vedno očitneje zastopal hitlerjanske ideje. Od leta 1929 se je imenoval Mariborer Zeitung. Za vso obdobje izhajanja časopisa je bilo značilno še. 21 Mariborski^večernik Jutra, Jutro, 1. V. 1927, št. 103, str. 2. Dr. Janko Šlebinger, Slovenski časniki in časopisi, biblio- grafski pregled od 1797-1936, zbornik Razstava sloven- skega novinarstva v Ljubljani 1937. 23 1860-1930 - 70 Jahre! MZ, 28. XII. 1929, št. 69, str. 346 (prüoga). 107 KRONIKA DRAGAN POTOČNIK: ZALOŽNIŠKA DEJAVNOST IN PREGLED MARIBORSKIH ČASNIKOV IN ČASOPISOV 101-112 49 200I da ni imel nobenih eksistenčnih problemov, saj je imel močno finančno zaledje. Najpomembnejša urednika sta bila Friderik Golob in Udo Kasper. Leto 1919 je prineslo Mariboru tudi nemški so- cialistični tednik Volksstimme, ki je izhajal dvakrat na teden vse do leta 1936, ko je zaradi skromnega števila nemških socialistično usmerjenih delavcev v Jugoslaviji prenehal izhajati. Poleg omenjenih je po prvi svetovni vojni izhajalo še nekaj nemških časnikov, ki pa so jih zaradi nemško-nacionalne usmerjenosti ukinili. Leta 1927 je bila v Mariboru odprta še podruž- nica uredništva in uprave največjega jugoslovan- skega nemškega dnevnika Morgenblatta v Zagre- bu. Po prevratu je v Mariboru vzklilo tudi socialno- demokratsko časopisje. Temelj temu razvoju je po- stavilo številno mariborsko delavstvo marksistične miselnosti, pogoj pa je bil tudi nakup Most- böckove tiskarne (Ljudske tiskarne), v kateri se je osredotočil velik del socialističnega tiska. Leta 1920 je bil ustanovljen slovenski sociali- stični tednik Enakost.^ Enakost, politični list za delovno ljudstvo, je predstavljala skupaj z dnev- nikom Naprej glasilo Jugoslovanske socialno-demo- kratične stranke. Prvo leto je izhajal dvakrat teden- sko, od leta 1921 le še enkrat. Kot glasilo Socia- listične stranke Jugoslavije je od 4. avgusta 1922 izhajalo ob petkih. Od 20. aprila 1923 je nosilo še dodatni naslov Rdeči prapor. Pomembni uredniki mariborskih letnikov so bili: Jože Plarünc, Andrej Močnik, Josip Ošlak. Tiskala ga je Ljudska tiskarna. Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije (SSJ) je bila tudi Delavska politika, ki je začela izhajati 1. januarja 1926 v Ljubljani kot dnevnik, a se je kmalu skupaj s svojim urednikom Rudolfom Golouhom preselila v Maribor, kjer je izhajala dvakrat (in trikrat) na teden ter vztrajala vse do 6. aprila 1941. Če lahko rečemo, da je Enakost v ma- riborskem socialističnem tisku bila le prehoden pojav, pa se je Delavska politika globoko zarisala v politično obeležje mesta. Kot glasuo SSJ je kljub svojim ostrim in le redko ublaženim stališčem do revolucionarnega delavskega gibanja vendar od- igrala določeno vlogo v utrjevanju pozicij delav- skega gibanja, tako v okviru svoje stranke in kot del socialističnega gibanja, ki je organizacijsko živelo predvsem preko strokovnih organizacij in preko kulturnih izobraževalnih delavskih društev, tako Svobode kot pozneje Vzajemnosti. Od slo- venskih avtorjev sta na njenih straneh objavljala Rudolf Golouh svojo dramo Kriza in Bratko Kreft svoj roman Človek mrtvaških lobanj. V Mariboru sta med vojnama izhajala še so- cialistični Ujedinjeni železničar - neodvisno glasilo 24 Straža 12, 16. VII. 1920, št. 76, str. 3. Železničarjev, upokojencev in transportnega oseb- ja. Glasilo je izhajalo od leta 1925 do 1934 v Ljubljani, nato pa v Mariboru do 1. aprila 1941 - ter Delavec (s podnaslovi: glasilo Strokovne komi- sije za Slovenijo, glasilo GRSJ, glasilo Združene delavske strokovne zveze Jugoslavije in Strokovni časopis). V Mariboru je Delavec izhajal od leta 1937 do 25. marca 1941 kot mesečnik. Njegovi od- govorni uredniki so bili Stanko Vidakovič, Viktor Eržen in Josip Ošlak.^^ Med socialističnimi tiski naj omenimo še Vza- jemno Svobodo, ki je kot mesečnik izhajala od 1. januarja 1937 do pomladi 1941, poročala pa je predvsem o delovanju delavskih kulturnih društev Vzajemnosti; urejali so jo Josip Ošlak, Ivan Favai in Bruno Petejan. Slika socialističnega tiska, vezanega na Maribor za čas med svetovnima vojnama, ne bi bila po- polna, če ne bi upoštevali deleža Maribora pri izdajanju mesečnika Svoboda v Ljubljani. Meseč- nik delavsko kulturne in telovadne zveze Svoboda je izhajal od leta 1929 do decembra 1936. Pod- naslov mesečnika se je večkrat menjal. Ves čas pa je bil njegov cilj, da čim bolj dvigne socialistično mišljenje in budi umetniško in literarno ustvar- jalnost med delavstvom. Pri mesečniku je ustvarjal in odločilno sodeloval kot urednik in avtor Bogo Teply z vrsto sodelavcev iz Maribora.^^ Najmnožičnejši zvezi Prosvetna zveza in Zveza kulturnih društev sta izdajali svoji glasili. Prosvet- na zveza je izdajala Vestnik Prosvetne zveze, ki je bil namenjen društvom, ki so bila včlanjena v Prosvetno zvezo v Ljubljani ali v Mariboru, Zveza kulturnih društev pa Prosvetni glasnik. Brez večjega in trajnega uspeha so ostali po- skusi narodnih socialistov, katerih glasilo Narodna pravda se je kmalu preselilo v Ljubljano. Podobno je bilo tudi z glasili Samostojne kmet- ske stranke, ki je 11. decembra 1924 izdala prvo šte- vilko Severne straže - gospodarskega in političnega lista za mariborsko oblast. List je prenehal izhajati že februarja naslednje leto. Ista stranka je v letih 1920 do 1923 izdajala tudi tednik Kmetska moč.^^ Enako kratko je bilo tudi življenje vseh pozneje zasnovanih političnih tednikov. Narodni list je za- čel izhajati leta 1922 kot glasilo narodne demo- kracije za mariborsko oblast. Ko je časopis 8. de- cembra 1922 prenehal izhajati, ga je nadomestil Tabor, ki je imel ob četrtkih posebno prilogo Narodni list. 2^ France Filipič, O progresivnem tisku med vojnama v Mariboru (Ob razpotjih zgodovine), Maribor 1994, str. 142-144. 2° Janko Glazer, Pregled mariborskega časopisja po pre- vratu. Mariborski koledar leto 1935, str. 93. 27 Prav tam, str. 81. 108 49 2001 KRONIKA DRAGAN POTOČNIK: ZALOŽNIŠKA DEJAVNOST IN PREGLED MARIBORSKIH ČASNIKOV IN ČASOPISOV .... 101-112 Podobna usoda je doletela narodno radikalni tednik Naša vas leta 1923; Narodnega gospodarja leta 1924-25; nemški, strankarsko neopredeljeni list Montags Presse leta 1928; tednik narodno-so- cialistične smeri Borba, ki je izhajal od leta 1933 do 1935;28 gospodarskopolitični tednik Razgled, ki je izhajal v letih 1933-34; delavski tednik Delavska fronta, ki je izhajal v letih 1930-37; leta 1936 usta- novljeni kmečko-delavski tednik Neodvisnost. Ted- nik Neodvisnost je izhajal kot glasilo slovenskega kmečko-delavskega gibanja do 11. oktobra 1937, ko jo je cenzura zaradi razglasa "Močna in enotna slo- venska fronta je naša narodna potreba" s pozivom h koncentraciji vseh slovenskih demokratičnih sil prepovedala. Razen omenjenih je bilo seveda še nekaj po- izkusov, ki pa ne zaslužijo omembe, ker so ti listi prenehali izhajati večinoma že po prvi ali drugi številki ali pa so služili le volilni agitaciji.^^ ^ Smilja Amon, Tisk in politika v Jugoslaviji 1918-1941, Ljubljana 1996, str. 172 in 200. Mariborski politični tisk po osvobojenju, Večernik 12, 5. IX. 1938, št. 201, str. 3. Od humorističnih listov so bili najbolj znani Toti list. Komar in Mariborski klopotec. Leta 1932 je izšel tudi nemški šaljivi list Die Wespe. Od navedenih je Toti list najbolj razveseljeval staro in mlado po Sloveniji s svojimi humoristično in satirično ubranimi prispevki. Izhajal je od leta 1938 do 1941. Njegov izdajatelj in urednik Božo Pod- krajšek je znal ob sodelovanju širokega kroga slovenskih kulturnikov, med katerimi so bili Tone Cufar, Ivan Rob, Danilo Gorinšek, Emil Smasek itd., list uspešno voditi mimo banalnosti do trpke družbene kritike.^O Od leta 1904 je izhajal Časopis za zgodovinain narodopisje. Letno so izšle štiri številke. Do leta 1923 ga je tiskala Tiskarna sv. Cirila, nato pa Ma- riborska tiskarna. Od leta 1930 so mu dodali še prilogo Arhiv za zgodovino in narodopisje, ki ga je urejeval dr. Franc Kovačič. France Filipič, O progresivnem tisku med vojnama v Mariboru (Ob razpotjih zgodovine), Maribor 1994, str. 147. 109 KRONIKA DRAGAN POTOČNIK: ZALOŽNIŠKA DEJAVNOST IN PREGLED MARIBORSKIH ČASNIKOV IN ČASOPISOV 101-112 lOOI Mariborski koledar 1933, zunanja in prva notranja stran Muzejsko društvo je leta 1932 izdalo prvo šte- vilko Izvestja Muzejskega društva v Mariboru, ki ga je urejal dr. Leopold Poljanec, natisnila pa Ma- riborska tiskarna. Ko je bilo leta 1919 ustanovljeno Narodno gle- dališče v Mariboru, je gledališče začelo izdajati Gledališki list. Urejala sta ga dr. Ivan Lah in dr. Leopold Lenard, tiskala pa Tiskarna sv. Cirila. V drugi sezoni ga je nadomestil mariborski kulturni vestnik Zrnje- Letnik 1920-21 je izhajal vsak teden od 9. oktobra 1920 do 23. junija 1921 in je obsegal 28 številk. Urejevali so ga dr. Pavel Strmšek, Josip Kostanjevec in Anton-lvanovič-Mecger. Časopis je ponovno izšel leta 1928, ko so izšle le tri številke, ki jih je uredil Danilo Gorinšek. Kot 14 dnevno gledališko revijo je uprava gle- dališča od 30. novembra 1921 do 1. februarja 1922 izdajala še revijo Drama, ki jo je urejal Silvester Škerl, tiskala pa Mariborska tiskarna. Od revij, ki so se ukvarjale s kulturnimi vpra- šanji, je pomembna še Piramida, ki je začela izha- jati leta 1936. Ta neodvisna revija za politična, so- cialna in kulturna vprašanja ter leposlovje je izha- jala pri istoimenski založbi. Urednik je bil Radivoj Rehar, revijo pa je tiskala Mariborska tiskarna.^^ Od leta 1938 do decembra 1940 pa je izhajala revija Obzorja, mesečnik za leposlovje, umetnost in publicistiko, ki sta ga urejala dr. Vladimir Kralj in dr. Ivan Dornik. V uvodniku prve številke so med drugim zapisali: "Obzorja so po dolgih letih bila prva širše zasnovana slovenska revija. Nasploh so severovzhodne pokrajine po svojih gospodar- skih, upravnih, prometnih stikih razmeroma od- daljene od "narodnega središča". To oddaljenost je bilo možno čutiti tudi v kulturnih zvezah. Zato je treba Maribor, kot drugo slovensko mesto v kul- turnem pogledu trdneje povezati z njegovim pri- rodnim zaledjem, ter tako smiselno dopolnjevati delovanje središča."^^ Revijo, ki je bila glasilo mariborskega Umet- niškega kluba in celjskega Kulturnega tedna, je iz- dajala in tiskala Mariborska tiskarna.'''^ Od 1. novembra 1940 do 10. februarja 1941 je v Mariboru izhajal polmesečnik Novi problemi, ki ga je izdajal in urejal Jožko Humar. Melita Pivec-Stele, Statistični pregled slovenskih publi- kacij za leta 1919-1938, Spominski zbornik Slovenije. 32 Obzorja, 1, 1938, št. 1-2, str. 1. 33 Nova revija v Mariboru, MVJ 12, 8. II. 1938, št. 30., str. 2. 110 12 KRONIKA lOOI DRAGAN POTOČNIK: ZALOŽNIŠKA DEJAVNOST IN PREGLED MARIBORSKIH ČASNIKOV IN ČASOPISOV 101-112 Poleg navedenih naj omenim še bolj ali manj strokovne liste, ki so v tem obdobju izhajali v Ma- riboru: Roditeljski list. Gozdarski vestnik, cerkveni nabožni tednik Nedelja, Gasilec, Naše gorice. Popotnik, Planinski vestnik. Gospodarski list, espe- rantski mesečnik Concordo, Sokolski vestnik župe v Mariboru, Železničarski vestnik. Vzajemnost me- sečnik za duhovnike idr. Leta 1938 je v Mariboru izhajalo 29 periodičnih časnikov in časopisov, od tega dva dnevnika, 9 tednikov, 17 mesečnikov. Državno pravdništvo pa je izreklo 29 zaplemb.^^ Leta 1939 sta izhajala dva dnevnika, 10 tednikov in dvotednikov, 18 meseč- nikov in 31 periodičnih časopisov.^S Pred drugo svetovno vojno je bil položaj ma- riborskega političnega tiska takšen, da so izhajali le še slovenski dnevnik Večernik, socialistični troted- nik Delavska politika, tednik Slovenski gospodar, tednik Edinost in nemški dnevnik Mariborer Zeitung. S pomočjo mariborske podružnice Avale je pred drugo svetovno vojno prihajalo v Maribor tudi nemško in zahodnoevropsko časopisje. Časo- pis so na meji cenzurirali in velikokrat tudi za- plenili. Kljub temu je zaslediti ob koncu tridesetih let velik porast tujega časopisja. Okrog sto od- jemalcev je imel Tagespost. Zanimiv je bil porast švicarskega časopisja, saj je v 250 izvodih prihajal v Maribor tednik Weltwoche. Švicarske glavne dnevnike Züricher Zeitung in Baseler Nachrichten so imele vse mariborske kavarne. Pomnožila se je tudi uporaba francoskega in angleškega časopisja. Veliko pozornost je vzbujal tudi nemški katoliški časopis Der deutsche Weg, ki ga je bilo mogoče dobiti v mnogih mariborskih trafikah. Poleg tega vemo, da so mariborske nemške or- ganizacije zastonj dobivale glavne rajhovske časo- pise in razno literaturo.^^ VIRI IN CITIRANA LITERATURA Amon Smilja, Tisk in politika v Jugoslaviji 1918- 1941, Ljubljana 1996. Filipič France, O progresivnem tisku med vojnama v Mariboru, Maribor 1994. Glazer Janko, Pregled mariborskega časopisja po prevratu. Mariborski koledar 1. 1935. Hartman Bruno, Tiskarstvo v Mariboru, Maribor skozi stoletja. Razprave L, Maribor 1991. Pivec-Stele Melita, Statistični pregled slovenskih publikacij za 1. 1919-1938, Spominski zbornik Slovenije. Šlebinger Janko, Slovenski časniki in časopisi, bi- liografski pregled od 1797-1936, zbornik Raz- stava slovenskega novinarstva v Ljubljani 1937. VIRI Jutro, 9, 3. I. 1928, št. 2, str. 4. Mariborer Zeitung 69, 28. XII. 1929, št. 346. Mariborski večernik Juh-a, 3, 11. IV. 1929), št. 82, str. 2. Mariborski večernik Jutra, 5, 8. VII. 1931, št. 152, str. 3. Mariborski večernik Jutra, 9, 25. V. 1935, št. 119, str. 2. Mariborski večernik Jutra, 12, 26. I. 1938, št. 20, str. 2. Mariborski večernik Jutra, 12, 8. II. 1938, št. 30, str. 2. Pokrajinski arhiv Maribor (PAM), fond Mariborska tiskarna 1920-1987. Zapisniki, pravila delnice. Pokrajinski arhiv Maribor, fond Mestne občine Maribor (MOM), št. škatle 473, št. spisa 3144. Slovenski gospodar 69(1935)11. IX., str. 16. Slovenski gospodar 57(1923)53, 20. XII., str. 3. Slovenec 67 (1939)22, 27. L, str. 7. Slovenec 68 (1940)33, 10. II., str. 7. Slovenski dom (1939)136, 16.VI., str. 4. Straža 12(1920)76, 16.VII., str. 3. Škofijski arhiv (ŠA), škatla Tiskovno društvo in Cirilova tiskarna. Pravila Tiskarne sv Cirila v Mariboru. Maribor, 17. IX. 1925. Škofijski arhiv, škatla Prosvetna zveza. Agitacija za "Naš dom". ^ Časopisje v Mariboru, Slovenec 67 (1939) 22, 27. 1., str. 7. Mariborski tisk v preteklem letu, Slovenec 68, 10. II. 1940, št. 33, str. 7. 3° Tuje časopisje v Mariboru in ob naši severni meji. Slo- venski dom, 16. VI. 1939, št. 136, str. 4. 111 KRONIKA ) DRAGAN POTOČNIK: ZALOŽNIŠKA DEJAVNOST IN PREGLED MARIBORSKIH ČASNIKOV IN ČASOPISOV 101-112 lOOI ZUSAMMENFASSUNG Die Verlagstätigkeit und die Übersicht der Mariborer Presse in der Zeit zwischen den beiden Weltkriegen Durch die politischen Veränderungen nach 1918 wurde die Wirtschaftsorganisation Maribors (Marburg) verändert. Die alten Wirtschafts- beziehungen mit Zentren des ehemaligen gemeinsamen Staates wurden abgebrochen. An die Stelle des Handels der Vorkriegszeit trat nun die Industrie. Dazu trugen die Elektrifizierung der Stadt, ihre Lage an der Südbahn und an der Staatsgrenze sowie billige Arbeitskraft ent- scheidend bei. Maribor entwickelte sich in der Zwischenkriegszeit zu einem der wichtigsten Zentren der Textilindustrie. Es wandelte sich zunehmend in eine Arbeiterstadt um. Die Wirtschaftskrise an der Wende zu den dreißiger Jahren schlug sich auch in der Denkart der Arbeiterschaft nieder. Die Wirtschaftskrise und die Verbreitung der nationalsozialistischen Ideologie hatten zur Folge, daß die Arbeiterschaft noch stärker linksrevolutionäre Tendenzen verfolgte. Vielfältiges Kulturangebot trug zur geistigen Formung der Arbeiterschaft in der Stadt bei. Nach 1918 ging die ganze Druckgrafik in slowenische Hände über und erlebte in der Zwischenkriegszeit einen großen Aufschwung. In dieser Zeit gab es in Maribor mehrere Druck- ereien, die politisch orientierten Gruppierungen gehörten. Kurz nach dem Umbruch ging Kraliks Druckerei, die als deutsch galt, in die Hand der slowenischen Aktionäre der damals gegründeten Mariborska tiskarna über. Diese wurde schnell modernisiert und 1938 aus der Jurčičeva ulica in das neue Gebäude in der Kopališka ulica verlegt. Auch die Cirilova tiskarna wurde modernisiert. Aus der ehemaligen Druckerei Mostböck enstand im Jahre 1920 die Ljudska tisliarna, wo slo- wenische sozialistische Publikationen gedruckt wurden. Außer den genannten Druckereien setzten sich in der Zwischenkriegszeit noch einige kleinere durch. Nach dem Ersten Weltkrieg erschienen auch zahlreiche neue Zeitungen. Die meisten Mariborer lasen den liberalen Tabor (seit 1927 Mariborski večernik Jutra und seit 1938 Večernik), den katholischen Slovenski gospodar, Slovenec, Straža usw. Nach dem Umsturz im Jahre 1918 erschien in Maribor die Arbeiterpresse, repräsentiert durch Enakost, Delavska politika, Ujedinjeni železničar, Delavec, Vzajemna Svoboda. Es wurden auch mehrere politische Wochenzeitungen heraus- gegeben, wie etwa Narodni list. Severna straža und Kmečka moč. Es erschienen auch die national-radikalen Wochenzeitungen Naša vas und Narodni gospodar, die Wochenzeitung national- sozialistischer Ausrichtung Borba, die wirt- schaftlich-politische Wochenzeitung Razgled, die Bauern-Arbeiter- Wochenzeitung Neodvisnost u.a. Von den humoristischen Blättern sollen hier erwähnt werden: Toti list. Komar und Mariborski klopotec. Das Nationaltheater gab die Zeitschriften Gledališki list (1919-1921), Zrnje und Drama (1921- 1922) heraus. Mit kulturellen Fragen setzten sich die Zeitschriften Piramida, Obzorja und Novi problemi auseinander. Die deutsche Minderheit las die Marburger Zeitung (seit 1929 Mariborer Zeitung), bis 1936 auch die sozialistische Wochenzeitung Volks- stimme. Im Jahre 1932 begann das humoristische Blatt Die Wespe zu erscheinen. 112