IZDAJA KMETIJSKA PROIZVAJALNA POSLOVNA ZVEZA V ŽALCU LETO XIV. ŠT. 4 ŽALEC, 25. III. 1959 Važno opozorilo — Risba 1 in 1 a so k članku: »Navodila za obrezovanje hmeljnih sadežev« (Inž. Lojze Kač) na strani 61—63! vsem hmeljarjeml Čas za obrezovanje hmeljnih sadežev je tu! Kdor koli hmeljarjev, še posebno hmeljarjev-začetnikov, se iz kakršnih koli vzrokov ni mogel udeležiti praktičnega prikaza (demonstracije) obrezovanja hmelja v svojem kraju, naj pride v ponedeljek, 30. marca 1959, v Žalec, na Inštitut za hmeljarstvo, kjer bodo zadevni izvedenci znova (in za leto 1959 zadnjikrat!) pokazali v naravi, kako je treba opraviti rez hmelja po zahtevah modernega hineljarjenja. Začetek ob 8. uri! Vljudno vabljeni! Inštitut zn hmeljarstvo, Žalec \\V Franjo Lubej, predsednik OZZ Celje Izvrševanje letošnjih nalog v kmetijstvu Reči moremo, da so letos že za nami ustrezni napori za izvršitev postavljenega letnega plana. To pa še ne pomeni, da smo storili vse, kar je v naši moči. Naloge letošnjega družbenega načrta za kmetijstvo in zadružništvo so obširne, to tembolj, ker so postavljene na osnovi postavk petletnega plana za razvoj gospodarstva v okraju Celje v letih 1957—1961. Vrednost kmetijske proizvodnje v celjskem okraju naj bi se v letu 1959 v skladu s perspektivnim planom razvoja kmetijstva povečala za 13,3% napram letu 1958, oziroma 29,1% napram letu 1957, ali 39,7% napram letu 1956. S takim planom je omogočeno dinamično izvrševanje petletnega plana, saj bi ob 100% izpolnitvi plana v letu 1959 bila konec 1959 proizvodnja za 4,7% večja, kakor jo po dinamiki predvideva petletni plan. Poljedelska proizvodnja naj bi se dvignila za 16,6% napram letu 1958. V poljedelstvu plan tokrat prvič zajema znatnejše površine v kooperacijski proizvodnji. Tako naj bi v takem proizvodnem sodelovanju organizirano posejali 950 hektarov pšenice visoko vrednih italijanskih sort, kar pomeni 15,3% njivskih površin, ki jih navadno posejemo vsako leto s pšenico. To nalogo so kmetijske gospodarske organizacije v jeseni opravile 100%. V jeseni leta 1959 pa naj bi v kooperacijski proizvodnji posejali 1250 ha pšenice visoko rodnih italijanskih sort, kar predstavlja 20% njivskih površin, posejanih s pšenico. Če upoštevamo možnosti, je plan za jesensko setev realen, zlasti še, če upoštevamo, da bomo morali strože uporabljati določila odloka OLO Celje o rajonizaciji kmetijske proizvodnje, ki predvideva proizvodnjo pšenice v glavnem v ravninskih predelih okraja. Površine pod koruzo, naj bi zlagoma zmanjševali. V letu 1956 je bilo v okraju posejane koruze na 5194 ha. V letu 1961 naj bi se površine pod koruzo znižale na 3170 ha. Pridelovanje koruze bi se omejilo le na toplejše vzhodne sadjarske predele. Državna posestva naj bi se od pridelovanja koruze za zrno v celoti preusmerila v pridelovanje zelene koruze za silažo. Letošnji plan predvideva kooperacijsko proizvodnjo s hibridno koruzo na površini 350 ha ali 11 % površin pod koruzo predvidenih v letu 1961. Doslej je sklenjenih kooperacijskih pogodb za 235 ha, ali 67%. Pridelovanje semenskega krompirja je v glav- nem rajonizirano v področju Zgornje Savinjske doline. V tem delu okraja predstavlja krompir tudi izrazit blagovni proizvod. V vzhodnem delu okraja pa se proizvodnja v glavnem omejuje na lastne potrebe gospodarstev, zlasti pa na rejo svinj za tržišče. Letošnji plan predvideva saditev 450 ha krompirja v kooperaciji. Doslej je sklenjenih pogodb za 233 ha ali 52%. V tej kulturi se plan kooperacijske proizvodnje in konkretno sklepanje pogodb izvaja' nekoliko slabše. Ker pa odpade od planirane površine 140 ha za semenski krompir, bo treba v naslednjih dneh na rajoniranih področjih storiti vse, da dosežemo plan, ker je od proizvodnje semenskega krompirja v Zg. Savinjski dolini odvisen ostali pridelovalni okoliš, glede na potrebe postopne zamenjave krompirjevega semena. V vzhodnem delu okraja je zaradi določene degeneracije semena in tudi slabših pogojev proizvodnja krompirja precej nizka. Zato bo treba v naslednjih letih zlagoma zamenjati seme zavoljo boljše rodnosti in večje proizvodnje, ker bo sicer okrnjena proizvodnja mesnatih svinj. V letu 1961 naj bi v okraju vzredili že 30.000 mesnatih svinj. Plan za letošnje leto je 10.000, doslej sklenjenih pogodb pa je za nad 6000 mesnatih svinj. Vse kaže, da bomo plan proizvodnje mesnatih prašičev letos v celoti izpolnili, zavoljo tega moramo tem temeljiteje pripraviti proizvodnjo semenskega krompirja za večjo produkcijo v naslednjih letih. S samo sklenitvijo pogodb za spomladansko akcijo pa so kmetijske gospodarske organizacije opravile le del prevzetih nalog. Nadalje gre za izvršitev vseh priprav za temeljito in organizirano izvedbo setve, uporabo agrotehničnih ukrepov in kasnejše opazovanje in potrebne intervencije v dobi vegetacije. Letošnja ugodna pomlad nudi možnost za pravočasno obdelavo polj. Plan kooperacijske proizvodnje za lefo 1959 predvideva pripravo za organizirano visoko proizvodnjo krme na 3000 ha. Na teh površinah naj bi uporabili vse tiste agrotehnične ukrepe, ki je z njimi moč doseči velike hektarske pridelke krme. Kakor kažejo sedanji podatki, bomo plan izpolnili 100%. Nekatere kmetijske organizacije pa so ga celo znatno presegle. Podatki tudi govore, da v poslednjih dveh letih nismo posvečali dovolj pozornosti živinorejski proizvodnji, zavoljo česar tudi nismo mogli izpolniti vsakoletnih planov v tej panogi. Težišče plana kmetijstva v letu 1959 je prav v povečanju živinorej- ske proizvodnje. Da bi to dosegli, bomo morali doseči povečanje in izboljšanje krmne baze. Da bi pocenili proizvodnjo produktov goveje živine, se moramo nujno orientirati na čim boljše izkoriščanje travišč, povečati površine krmnih rastlin in uporabljati sodobne metode gospodarjenja v pridelovanju krme sploh. Poleg teh ukrepov bo treba v letošnjem letu nabaviti 2600 komadov visoko vredne plemenske živine — krav in telic — razširiti osemenjevalno mrežo in doseči 60% umetno osemenjevanje vseh plemenic v okraju. Z večjo proizvodnjo mesnatih svinj, pitanjem mlade živine, ter z večjo proizvodnjo perutnine bo treba doseči zmanjšanje števila zakolov ses-nih telet, zlasti tistih, ki šo sposobna za pleme, da bi tako povečali osnovni stalež kvalitetne živine. Vse to bo možno doseči z intenziviranjem proizvodnje krme v kooperacijskih odnosih »zadruga — kmet«. Navedeni surovi orisi opravičujejo trditev, da plan kooperacijske proizvodnje v poljedelstvu še kar zadovoljivo izpolnjujemo. Površine, zajete v kooperacijsko proizvodnjo, bodo ob skrbnem strokovnem nadzorstvu prav gotovo dale večje proizvodne rezultate. Toda v primeri z možnostmi in s celokupnimi površinami smo še zmeraj na nizki stopnji produktivnosti. Zavoljo tega je bodoča naloga, da težimo za kompleksno kooperacijsko proizvodnjo, za postopno specializacijo, kar najnujneje terja predvsem živinoreja. Predvsem se bodo morali višinski in srednje vi-višinski predeli čimprej odločati v smer kompleksne kooperacije za živinorejo v tem smislu, da bodo vsa kmetijska zemljišča, ki so le sposobna, intenzivirali za visoko proizvodnjo krme, tako za pitanje goveje živine, kakor tudi za izboljšanje molznosti v skladu s postavljeno rajo-nizacijo kmetijske proizvodnje. Za letošnjo spomladansko izvršitev proizvodnega plana bomo uporabili okoli 13.000 ton umetnih gnojil. 6000 ton naj bi jih uporabili za jesensko setev. S tem bi povprečno po ha sposobnih obdelovalnih površin porabili 375 kg umetnih gnojil. Nekateri predeli občutno zaostajajo v organizirani pogodbeni proizvodnji. Vzrok temu so . slaba kadrovska zasedba v nekaterih zadrugah, marsikje nerazumevanje pridelovalcev, pa tudi slaba opremljenost zadrug s tehničnimi sredstvi. Zavoljo tega bomo morali letos za jesensko setev pravočasno vse ukreniti. Inž. Pelikan Zvone Uspehi in naloge strojnih odsekov na področju KPPZ Žalec Minula muhasta zima je traktoristom dovolila bore malo oddiha, saj so se nekateri le stežka odtrgali od dela, da si v raznih tečajih in seminarjih izpopolnijo znanje. No, nemajhen vzrok, da tako imenovane »mrtve sezone« traktoristi niso imeli, je dejstvo, da so morali že takoj začeti z izpopolnjevanjem obveznosti, ki jih je prevzela zadruga pri sklenitvi proizvodnih pogodb. Reči moramo, da se je letos za traktoriste začela pomlad — takoj po sklenitvi pogodb. Kljub temu, da imamo za razmišljanje in analiziranje malo časa, je prav, da se ozremo nazaj in naokrog ter ugotovimo, kolikšna pot je za nami, in kje smo? Skupina traktoristov na tečaju za pridobitev naziva kvalificiranega traktorista na Hmeljarski šoli v Vrbju pri Žalcu, februarja 1959 Ako primerjamo število traktorjev na našem področju konec 1957 s številom traktorjev konec 1958, moramo ugotoviti velik skok, od 45 na 140 traktorjev, kar pomeni povečanje števila traktorjev za 300 % v enem letu. Vsi ti traktorji so preteklo leto opravili nad 125.000 efektivnih strojnih ur. Povprečno je lani opravil vsak traktor po 900 efektivnih ur. Upoštevati pa moramo, da smo všteli tudi stare traktorje, ki smo jih slabo izkoriščali in 6 novih traktorjev, ki lani še sploh niso bili v pogonu. Leta 1958 smo sklenili s proizvajalci 76.800 pogodbenih strojnih ur, ki smo jih v celoti izvršili. Vzrok, da smo traktorje slabše izkoriščali kot smo bili želeli, je — zakasnela dobava priključkov in prikolic. Upoštevati pa moramo tudi, da je bilo leto 1958 nekako pionirsko leto za kmetijsko mehanizacijo na našem področju, in da smo led prebili saj so kmetovalci spoznali vrednost strojev! Najbolj potrjuje to trditev dejstvo, da so v nekaterih zadrugah opravili košnjo in škropljenje skoraj izključno s traktorji. Najbolj razveseljivo pa je, da strojni odseki, kljub začetnim težavam in pomanjkljivostim, niso v nobeni zadrugi imeli izgube, nasprotno, v vseh so imeli dobiček. Vse izkušnje, uspehe in pomanjkljivosti v delu strojnih odsekov v preteklem letu bomo morali še skrbno proučiti. Pri našem delu se moramo zavedati, da še nismo prešli pol poti, da smo pravzaprav v ob- dobju, ki naj odloči o uveljavitvi kmetijske me-hanizacije. Nemogoče je namreč vključiti u kmetijsko proizvodnjo sodobne kmetijske stroje, če je proizvodnja po načinu in obsegu ostala takšna, kakršna je bila v času vprežnih strojev. Silno nas opozarja dejstvo, da se število vprežne živine kljub tolikemu povečanju števila traktorjev le prepočasi zmanjšuje. Vzdrževati drago vprežno živino in delati s traktorji, je neracionalno in proti zdravemu razumu. Letos so zadruge na področju KPPZ Žalec prejele že 20 traktorjev in 30 ročnih motornih kosilnic. V aprilu pa bodo prejele še 30 ozkih traktorjev »Ferguson«. Tako bo že to pomlad na našem področju nekako 180 traktorjev (po odbitku dotrajalih) in 30 ročnih motornih kosilnic. Preračun na vso površino pove, da bo na orni površini 36 ha 1 traktor. Moremo reči, da smo dobro pripravljeni, vendar se moramo zavedati, da so naloge velike. Zadruge so se pogodbeno zavezale, da bodo letos opravile proizvajalcem 153.000 strojnih ur v proizvodnji hmelja ter poleg tega še strojne ure iz medsebojnih obveznosti v proizvodnji krmnih rastlin, žita in krompirja. Najtežji izpit pa bodo strojni odseki polagali pri škropljenju hmelja. Tedaj bodo o uspehu ali neuspehu odločali ne le požrtvovalnost in vestnost, temveč tudi smisel za dobro organizacijo dela. Dotlej pa moramo storiti vse, da se bodo strojni odseki organizacijsko in materialno čim bolje izpopolnili. Glede na stopnjo mehanizacije se bomo torej približali evropskemu povprečju, vendar pa za zdaj le po številu. Na tem pa se ne smemo zaustaviti. Poskušati moramo, da bomo porabili za enoto proizvoda toliko delovnih ur, kakor jih porabijo kmetijsko napredne države. Da pa bomo uspeli, moramo v prihodnjih letih izpolniti vrsto nalog! Naštejmo jih nekaj! 1. KAKO MOREMO- BOLJ IZKORIŠČATI TRAKTORJE IN POVEČATI NJIH STORILNOST Urediti in izvesti moramo pogodbeno sodelovanje »zadruga — kmet« tako, da se bo zadružna mehanizacija organsko vključila v ves proizvodni proces posamezne kmetije in ne le v proizvodnji hmelja. To pa je prvi pogoj za občutno zmanjšanje števila (staleža) delovne živine. Hkrati bo treba spremeniti način kmetovanja, smer proizvodnje, kolobar itd. in vse to čim bolj prilagoditi strojem. Cimprej bo treba začeti združevati razkosana zemljišča v večje parcele, da bo na njih uporaba sodobnih kmetijskih strojev še bolj rentabilna. Rešiti bo treba tudi vprašanje bolj ustreznih strojev za obdelovanje hmeljišč, saj nam teh najbolj primanjkuje. 2. VZGOJA KADROV Iz vrst kmečke mladine bomo morali sistematično vzgajati traktoriste, ki ne bodo poznali dobro le strojev, temveč tudi vso sodobno agrotehniko. To nalogo pa bo zmogla le stalna šola za traktoriste z ustreznimi učnimi pripomočki in predavateljskim kadrom. 3. ČUVANJE IN VZDRŽEVANJE STROJEV Nekatere zadruge so že izpolnile to nalogo, v kratkem pa jo bodo morale prav vse! Nedopustno je namreč, da so stroji na prostem, kjer propadajo! Družbena sredstva bomo morali bolje čuvati! Upravni odbor in zadružni sveti se morajo zavedati tega, da so proizvajalna sredstva, predvsem pa stroji, tista osnova, ki jo morajo utrjevati, ako žele, da bo zadruga sposobna postati zares organizator proizvodnje na vasi. Prehudo je namreč nasprotje, da leže poleg zadružnega doma, kjer so pisarne in dvorane vzorno opremljene, stroji nezaščiteni! Preskrbimo jim vsaj skromno streho! Traktoristi morajo imeti vsaj osnovno orodje za popravilo in vzdrževanje strojev! Enako je s skladišči za gorivo! Znano je, da uležano gorivo nekajkrat podaljša življenjsko dobo tlačilk in tlačnih elementov Dieselovih motorjev, ki so izredno dragi. Mirno lahko trdim, da bo denar, porabljen za ureditev skladišč tekočega goriva, hitro povrnjen. In »Agroservisna delavnica«? Na vso moč moramo podpreti njene težnje, da svojo nalogo čim bolje izpolni! Za to pa potrebuje dober strokovni kader in ustrezno opremo. Mnogo je še nalog, ki jih bomo morali izpolniti, ako želimo, da bodo zadruge in njihovi strojni odseki kos svojim nalogam v korist skupnosti in proizvajalcem! Vzpodbuda pa naj nam bodo dosedanji uspehi. Ivan Debelak Naša kmečka mladina v AMZ Kmečka mladina se znotraj KZ udejstvuje v posebnih odsekih »aktivnih mladih zadružnikov«, AMZ. Mladinke in mladinci s področja KPPZ Žalec so v zadnjem obdobju opravili marsikaj. Tako so na primer decembra 1958 zaključili z občnimi zbori. Pregledali so svoje delo v minulem letu in razpravljali o novih načrtih, ki niso majhni! Doslej so bili pri KZ razni pospeševalni odseki (živinorejski, poljedelski, hmeljarski, sadjarski itd.), odslej pa sta le AMZ in odbor že-na-zadružnic. Hkrati s pospešenim uvajanjem mehanizacije v naše kmetijstvo v novi delovni proizvodni obliki »zadruga — kmet« se razrašča tudi program naše kmečke mladine! Precej kmečke mladine je izvoljenih v zadružne svete in upravne odbore kmetijskih zadrug, tako da bo odslej mladina odgovorna za uspešno delovanje in izpolnjevanje nalog kmetijske zadruge enako kot starejši člani. Kmečka mladina dandanes že zahteva večje kmetijske pridelke, kar je temelj za rast njihove življenjske ravni. Zavoljo tega so bili pozimi mnogi tečaji, seminarji in predavanja na kmetijskih gospodarskih šolah za izpopolnitev znanja, da bodo laže pomagali starejšim zdaj, ko bodo sodelovali v moderni kmetijski proizvodnji. KRATEK ORIS NEKAJ AMZ S PODROČJA KPPZ ŽALEC! V AMZ pri kmetijski zadrugi Velenje je 82 članov. 53 članov je plačalo družinske deleže v KZ. 16 članov so volivci izvolili 16. novembra 1958 v zadružni svet, v upravni odbor pa enega člana. AMZ Velenje je organiziral KG šolo, kjer so se seznanjali s strokovnimi nasveti iz vseh panog kmetijstva. Tako pridobljeno znanje že uporabljajo v praksi. Devet članov aktiva .je jeseni 1958 posejalo 4,20 ha z italijansko pšenico v kooperaciji. 22 fantov in deklet je pozimi pognojilo v kolobarju domače sadno drevje in ga pravilno obrezalo! 55 fantov je pobelilo domače hleve, 6 članov pa pita v pogodbeni reji 8 glav živine. Aktiv je prevzel tudi skupinske naloge. Sklenil je na primer, da bo posredoval nakup 800 enodnevnih piščančkov štajerske pasme in jih razdelil med člane KZ. Po zahtevah modernega sadjarstva bodo obdelovali sadno drevesnico, ki so jo uredili že prej. Naštudirali bodo tudi krajše odrsko delo. Letos bodo organizirali več tekmovanj in razstavo živine. AMZ v Preboldu moramo prav tako oceniti kot zelo dejaven aktiv. V aktivu je nad 90 odstotkov mladincev s področja KZ Prebold. Za mladince, ki so zelo oddaljeni od središča, to je od Prebolda, je aktiv organiziral krožek mladih zadružnikov v Mariji Reki, ki na moč sodeluje z matičnim aktivom v Preboldu. Aktiv Prebold je doslej (v letu 1959) organiziral KG šolo, kjer sta I. in II. letnik internatskega tipa. Sola je trajala 8 tednov. Lansko jesen so organizirali sadjarsko-poljedelsko razstavo. Na njej so člani aktiva razstavljali več sort jabolk s poškropljenih in nepoškropljenih dreves. Razstavili pa so tudi razne poljske pridelke: hmelj, krompir, peso, koruzo itd. Razstava je uspela. Ogledala si jo je večina zadružnikov. Aktiv je najel 70 arov hmeljišča, ki ga bo obdeloval s kmetijsko zadrugo v kooperaciji. Izkupiček za pridelek bo aktiv uporabil za poučno ekskurzijo. Organizirali so tudi traktorski tečaj in tečaj za obrezovanje sadnega drevja. Letos bodo priredili tekmovanje koscev in grabljic. Skupno z osemletno šolo v Preboldu in s kmetijsko zadrugo bodo v šoli ustanovili »pionirsko zadrugo«, da bi tudi pionirji začeli spoznavati vsebino in namen kmetijske zadružne misli! AMZ PRI KZ GALICIJA Kljub težavam, ki jih je doslej. AMZ Galicija imel, je dobro uspeval. Območje zadruge je zelo hribovito. Kmetje niso zaupali strojni obdelavi zemlje. Sele po AMZ so lani domačini začeli zlagoma opuščati starokopitnost. Gradnji zadružnega doma, ki je zelo prostoren in so z njim dobili zadružniki svojo osrednjo upravno in prosvetno zgradbo, je aktiv veliko pomagal. Aktiv v Galiciji je tudi organiziral razne gnojilne poizkuse na travnikih, kar mnogo pomeni za ta kraj. Prav tako je aktiv začel z letnim škropljenjem v sadjarstvu in uspeva z njim, boljša je kakovost pridelka. Za otvoritev zadružnega doma je aktiv pripravil skupno s prosvetnim društvom kulturni program in organiziral medza-družno tekmovanje v streljanju z zračno puško. Na proslavi 90. obletnice Tabora v Žalcu je aktiv tekmoval v pletenju kit, napletel je 740 m kite in zasedel prvo mesto! V pozni jeseni je aktiv organiziral strokovno ekskurzijo na Gorenjsko, kjer so si ogledali lepo urejena kmetijska posestva in tovarno »Iskra« v Kranju. Aktiv je imel več strokovnih predavanj, kuharski tečaj za dekleta ter razstavo sadja in zelenjave. AMZ zastopa v zadružnem svetu 9 njegovih članov. Za letos je'aktiv mladih zadružnikov v Galiciji znova prevzel nove naloge. Najvažnejša med njimi je vsekakor dolžnost, da bodo člani aktiva na svojih domovih sodelovali s KZ v naporih za proizvodnjo večjih in boljših pridelkov. Tako delavnih aktivov je na področju KPPZ Žalec precej! Aktivi mladih zadružnikov so si že utrdili temelje za uspešno delo prihodnosti. Na nesrečo pa se še precej aktivov ni »znašlo«! Letos morajo tudi ti aktivi zaznavno napredovati! Svoje delovanje morajo usmeriti v izboljševanje kmetijstva. Programi AMZ morajo biti jasni! Temeljiti morajo na programu področne kmetijske zadruge! Aktivi prevzamejo le določene naloge zadružnega programa! Vsak aktiv naj ima zemljo, last SLP, na njej pa naj Veliko in uspelo medza-družno tekmovanje AMZ v Preboldu, junija 1958 goji rentabilne kulture, kot so hmelj, jedilni krompir, italijanske sorte pšenice itd.! Ali pa naj na tej zemlji organizira razne sortne, oziroma gnojilne poizkuse. AMZ morajo na svojih sestankih razpravljati o nalogah svoje področne kmetijske zadruge, o njenih finančnih vlogah v proizvodnji, pogodbeni proizvodnji v hmeljarstvu, poljedelstvu, živinoreji itd. Zelo pomembna naloga AMZ je urejevanje vasi. N. pr.: urejevanje vaških pcrti, kanalizacij, urejevanje in okrasitev hiš in okoliša, napajališč, gnojnih jam, beljenje hlevov itd. Prav posebno pa se morajo aktivi potruditi za izobraževanje svojih članov. V ta namen naj organizirajo razne tečaje, predavanja, KG šole, razne seminarje itd. Zadružni sveti in upravni odbori pa morajo na svojih sestankih razpravljati o delovanju aktivov ter jim ustrezno svetovati. Stremeti morajo, da bodo aktivi dejavni v vsem programu kmetijske zadruge. Delovanje aktivov mladih zadružnikov nadzorujejo zadružne in politične organizacije in jim tudi pomagajo! Nedavnega republiškega seminarja v Mariboru se je udeležilo 10 članov AMZ s področja KPPZ Žalec. Snov z republiškega seminarja so 25. februarja t. I. v Žalcu znova obravnavali vsi odbori AMZ. Sprejeli so dodatne sklepe za delo aktivov po kmetijskih zadrugah. Kmečka mladina mora biti na vasi nosilec vseh naprednih misli, ki jih mora v praksi tudi pravilno uporabljati. Vključevati se mora v kooperacijsko proizvodnjo in pomagati izpolnjevati svoji kmetijski zadrugi vse naloge. Mladi zadružniki s področja KPPZ Žalec na konferenci v upravni zgradbi KPPZ Žalec, 25. februarja 1959 inabissa iiri»* Sir«* br«ui* » • br*zd« 'r*ior* j potezni kavelj 30 naravnalna!» locna 2! glavna os plulen 22 premični osni podaljšek celinskega kolesa 23 vezi z3 osni podaljiek celinskega kolesa 21 gredcljfli okvir »H streme 25 «edin za gredelj 2f> sedelna prečka 27 naravnalni locen 24 slremenske v«# 2^ leva sa mo vodna veriga 30 natezalo (rimska matica] 31 desna sa mo vodna veriga 32 ob« samovodnj verigi obelerd 33 držalo ra reali o o? k« 34 platnice rožic 35 držalo ra rpčaj otke M . kavelj aa oKdSšmf« klinča Izsečki iz knjige: Tone Bantan KMETIJSKI STROJI IN ORODJE Ljubljana 1950 Opomba: Gornje izsečke objavljamo zavoljo tega, da bi si naši hmeljarji osvežili poznavanje knjižnih, priznanih strokovnih poimenovanj poljskih opravkov in posameznih delov najenostavnejših poljskih orodij (pluga, plužni, kolo). Gre za enotno poimenovanje v Sloveniji, ker bo le tako moč razumeti strokovne članke povsod, na Štajerskem, Dolenjskem in v Beli krajini! Tako na primer v Savinjski dolini enačijo kolca (= kovče) s plužni! Razliko med njima, morete ugotoviti na gornjih slikah . Navodila za obrezovanje hmeljnih sadežev i. PRIPRAVA ZA OBREZOVANJE HMELJNIH SADEŽEV Obrezovanje hmelja je prvi spomladanski opravek. Pri obrezovanju hmelja imamo opravka tudi z zemljo! Vso zemljo nad sadežem in okoli njega moramo povsem odstraniti! Zaradi lažjega razumevanja, oziroma natančnejših predstav pri opisovanju, se najprej odločimo, da bomo imenovali lanskoletni sadež, ki se je ukoreninil pod. površino zemlje, hmeljno koreniko ali š t o r. Zemljo moramo odstraniti do korenike tako, da moremo natančno razločiti, od kod poganjajo lanskoletne trte, ki smo jih bili lani napeljali na oporo, to je na hmeljevke, oziroma v žičnih nasadih na vodila. Prvi rod hmeljarjev v Savinjski dolini je hmeljne sadeže čistil od zemlje še ročno, to pomeni, da je z motiko in z rokami odstranjal, odgrinjal zemljo od štora. No, pozneje so savinjski hmeljarji ročno delo omejili, kar je bilo le moč. Začeli so odoravati zemljo od hmeljnih sadežev in sicer od obeh strani vrst v hmelj-nikih. 1. Odoravanje hmelja Hmelj odoravamo, ko je zemlja dovolj suha. ali ■— kakor pravimo — godna za odoravanje. Odoravati moremo: a) že v jeseni, b) pozimi, če vremenske razmere dovoljujejo in c) spomladi, preden začnemo odkopavati hmelj. Na nesrečo moramo priznati, da doslej še nimamo takega traktorskega priključka, ki bi povsem ustrezal zahtevam odoravanja v naprednem hmeljarjenju. Z odoravanjem s traktorskim priključkom je namreč neogibno združena velika nevarnost, da bomo ta ali oni sadež odtrgali, oziroma odčes-nili, ali ga morda celo odorali, izora li ozirom a, da bomo ob sadežu pustili le preveč zemlje, ki jo mora nato tako ali tako odstraniti še hmeljar z motiko! Dokler torej nimamo takega neoporečnega traktorskega priključka, svetujemo, da odoravate hmelj še s plugom — krajnikom. Seveda pa je moč nadomestiti konja s traktorjem! V tem primeru to je, če traktor vleče plug, pa nikakor ne smemo gredelj pluga naslanjati samo na podaljšek hidravlike! Enobrazdni vprežni plug s plužni moramo na podaljšek hidravlike samo privezati! ( Glej slikovni prikaz na str. 60!) Med odoravanjem moramo globino oranja uravnavati. To pomeni, da moramo odoravati le toliko zemlje, kolikor jo je ob lanskoletnem sadežu, oziroma pri starejših nasadih do glave štora. Korenin, ki poganjajo iz korenike (štora), ne smemo v nobenem primeru trgati, odrezovati, puliti, česati itd., kar se sicer kaj rado dogaja pri globokem odoravanju. Hmeljne vrste v hmeljnikih odoravamo od obeh strani! Zlasti moramo pri drugi brazdi preprečiti, da nam ne bi plug rezal pregloboko! Levo kolo plužni se namreč vrti v razoru prve brazde. Da se z uravnavanjem globine, oranja le ne bi preveč zamujali, odorjimo najprej eno brazdo v vseh vrstah hmelja! Na zvratišču (= na ozarah) obračamo vprego s plugom tako, da se v primernem obratu obrnemo na levo ali na desno k vrsti hmelja sosednih drogov. Preveč bi se namreč zamudili, če bi se hoteli obrniti takoj v sosedno vrsto. Že traktor sam ni moč obrniti na licu mesta (za 180°), pa tudi orač sam ne zmore odnašati težkega pluga. Ko smo z odoravanjem že med drogovi v srednjih vrstah, nadaljujemo odoravanje hmelja med sosednimi vrstami drogov. Pri takem obračanju nas nikakor ne morejo ovirati sidra na zvratišču (= ozarah), ker smo jih tako s spretnim obračanjem lepo obšli. Vrste hmelja, kjer. so postavljeni drogovi, odoravamo nazadnje, oziroma, ko smo si pridobili že nekaj izkušenj. Odoravanje v teh vrstah je najbolj spčšno, če odoravajo hkrati 3 delavci. Traktorist pazi na premikanje traktorja, orač na sadeže, tretji delavec pa prvima dvema svetuje, da obideta sleherni drog, če je le mogoče! V nesrečnem primeru pa zaukaže tretji delavec takoj zaustaviti traktor in pohiti oraču na pomoč, da spravita plužni, ki so se zataknile, na drugo stran droga. Pa nikar se ne razburjajte, če se vam bo kljub najbolj natančnemu delu le zvila glavna os plužni, oziroma če se vam bodo celo ročice na plugu odlomile! Zategadelj verjemite, da nikakor ni izmišljen ta-le pomenek nekdanjega gospodarja in njegovega hlapca. »Gospod, vam, se štil zares ne more zlomiti!« »Zakaj?« »I, ker vselej, — ko drugi delamo, — Vi stojite ob strani!« »???« . . . Da, le z delom se učimo, popravljamo napake in izboljšujemo sistem dela, četudi je na prvo oko delo (opravek) na polju še tako enostavno! Globino oranja uravnavamo tako, da prestavljamo sedla na gredlju plužni više ali niže! Ali pa tudi tako, da podaljšujemo, oziroma skrajšujemo samovodne verige. Za uravnavanje globine pri odoravanju hmelja je zadnji primer najbolj praktičen. Pri odoravanju hmelja moramo samovodne verige odpeti s prečke ter jih pripeti na kavelj, ki je privarjen pod gredljem. Le s tako pripetim plugom moremo »manipulirati« ob strani sadežev. Pri tem »manipuliranju« pa se moremo zanesti le na lastno i z -u r j eno s t, ki jo je moč kajpak pridobiti še-le z večletnimi izkušnjami. Skrben orač se bo izognil slehernemu poškodovanju sadežev! Odtrgovanju, puljenju, česanju, izoravanju itd!) Po odoravanju pa bo ostal le še zelo ozek pas (hrbet, vrh, rob) zemlje, ki jo bo nato povsem odkopal z motiko. Cim ožji je ta pas (hrbet, vrh, rob, nekaka meja) zemlje od sadeža do sadeža, tem manj bo ročnega dela, kar hkrati pomeni, da bo hmeljar mogel odkopavanje hmelja nato kaj hitro zaključiti. Marsikje so v hmeljnikih količki, oziroma spirale preplitvo v zemlji! Te količke oziroma spirale moramo še pred odoravanjem spraviti dovolj globoko v zemljo, da jih med odoravanjem ne bi lomili, oziroma (spirale!) ravnali. Ponavljamo, količke oziroma spirale moramo spraviti dovolj globoko v zemljo še pred odoravanjem .hmelja zavoljo tega, da jih ne bi lomila oziroma ravnala glavna os plužni. Ponovno naravnavanje, to je zavijanje spiral, je zamudno delo, obenem pa jih zlahka ne moremo postaviti spet na pravo mesto. 2. Odkopavanje hmelja Vmesni pas- (hrbet, rob, vrh) zemlje, ki nam je ostal po odoravanju hmelja, moramo odkopati z motiko! Odkopavanje je najbolj spešno, če dva delavca odkopavata eno vrsto. Polovico zemlje odstrani prvi delavec na svojo stran, v med-vrste hmelja, ostanek pa odkoplje drugi delavec v sosednjo medvrsto hmelja. Okoli sadeža moramo odkopavati zelo previdno, da ne bi z motiko ranili štora ali poškodovali trt! Zlasti v primerih, ko nameravamo nabrati sadike za novo posaditev š hmeljem, doma ali za prodajo, pa tudi pri prvoletnih sadežih, kjer imamo v večini primerov samo eno trto! Okoli korenike moramo postrgati vso zemljo, tako da je štor povsem prost in, da moremo razločevati mesta, od koder so odgnale lanskoletne trte. Le pri tako temeljito odkopanem štoru moremo opraviti tisto vrst rezi, ki tej ali oni koreniki najbolj ustreza. n. OBREZOVANJE HMELJNIH SADEŽEV 1. Splošno Obrezovanje hmelja je vsekakor zelo važen spomladanski opravek, če ga ne štejemo sploh za najvažnejšega! Z obrezovanjem hmelja smo namreč skorajda že odločili o pridelku hmelja. Se bolj bomo mogli z obrezovanjem vplivati na hektarski pridelek v prihodnosti, takrat, ko bomo imeli verjetne vremenske podatke za nastopajočo vegetacijsko dobo že vnaprej! Dotlej moramo pač vbrezovati hmelj po skušnjah prejšnjih let, 2. Kako obrezujemo hmelj? Glede na okolnost, da bomo letos v Sloveniji obrezovali največ prvoletne sadeže, bo nemara najbolje, da se najprej (in največ!) pomenimo o obrezovanju lanskoletnih sadežev, ki pa jih bomo takoj po opravljeni rezi imenovali že d rugo let ne sadeže. Prav nič se ne bomo sprenevedali, oziroma izbirali izraze! Takole bomo povedali! K pravilno odkopanemu sadežu je treba poklekniti' na koleno! Ni izbire! Kdor ne zmore upogniti kolena, pač ne bo zlahka opravil dela! V primeru, ko ne vidimo dovolj natančno štora (korenike), zaradi prevečne zemlje, ki je ostala kljub skrbnemu odoravanju in odkopavanju med trtami, moramo pač odstraniti to odvečno zemljo z noževim ročajem. Prav zavoljo tega smo v »Hmeljarju« številka 3/1959 na strani 42 in 43 precej obširno opisali in z dvema risbama ponazorili, kak nož naj bi bil najbolj primeren za obrezovanje hmelja, Svetujemo slehernemu hmeljarju, da si članek »Pravočasno si pripravimo ročno orodje za obrezovanje hmelja« v »Hmeljarju št. 3/1959 vsekakor natančno ogleda in, da si naroči izključno le tak nož za obrezovanje! Seveda, dokler je še čas! Takoj,‘ko smo z noževim ročajem očistili zemljo od trt, se moramo odločiti, katere trte bomo povsem odrezali? Povsem odrezati pomeni, da odrežemo tudi že prvi kolobar očesc, oziroma da razložimo še natančneje, trte odrežemo tako, da gre s tistim delom trt, ki ga odvržemo na kup v medvrsto, tudi prvi kolobar spečih očesc. Tako odrežemo vse slabše trte na štoru. Pri lanskih prvoletnih sadežih, ki jih med obrezovanjem nekako »povišamo« v drugoletne, je navadno slabša trta tista, ki se je že na prvo oko zaznavno slabeje razvila. To trto odrežemo torej do dna! Prav redki so primeri, da smo lani mogli napeljati po več trt iz enega sadeža. In, če smo jih napeljali, je bilo napak! Ko smo tako sadež očistili vseh odvečnih trt, nam je ostala le ena sama trta. To edino trto bomo odrezali tako, da bodo mogla odgnati speča očesca dveh spodnjih kolobarjev, to je prvega in drugega, kar je razvidno na risbi številka 1 in la na naslovni strani. 3. Vrste rezi Teoretično razločujemo sicer več vrst (načinov) rezi hmelja, izkušen hmeljar pa bo te razne načine, če bo treba, s pridom pri obrezovanju posameznega sadeža, medsebojno »kombiniral«, križal, to pomeni, da bo združil te načine rezi, kakor bo pač zahteval vsak primer zase! Med savinjskimi hmeljarji so se udomačili za razne načine rezi ti-le izrazi: a) rez na r e z n i k , b) rez na čep in c) g 1 a d k a rez. O »rezi na reznik« govorimo pri obrezovanju hmelja takrat, ko puščamo na eni lanskoletnih trt, ki poganjajo iz štora, če le mogoče, vsaj dva venca očesc, vse ostale trte pa odrežemo na koreniki (štoru) tako v živo, da odstranimo tudi prvi kolobar očesc, tisti kolobar, ki je na glavi štora! O »rezi na čep« govorimo takrat, ko puščamo na eni lanskoletnih trt prvi, to je naglavni (= na glavi štora!) kolobar očesc. Trto odrežemo torej le nekaj milimetrov nad tem kolobarjem očesc! Vse ostale trte pa odrežemo povsem na glavi štora. Znova in na moč poudarjamo, da mora sleherni (brez izjeme!) hmeljar, ki namerava obrezovati hmelj, natančno spoznati vse vrste (načine) rezi, kajti navadno združujemo način »rez na reznik« in »rez na čep« vselej z načinom »rez na. glavo«. Rez, ki jo opravimo na. štoru tako, da odstranimo vse lanske poganjke obenem, s prvim kolobarjem očesc, pa imenujemo »gladko rez«. Ker obrezujemo sadež na vrhu, to je na glavi štora, imenujemo ta način tudi »rez na glavo«. Po opravljeni rezi je tak sadež namreč na zgornji III. RAZLAGE K RISBAM Risba 2 strani skoraj povsem gladek, okrogel in se nekako sveti. Zavoljo tega se je ponekod udomačil tudi izraz »rez na balin«. 1. Rez na reznik (Glej risbi 1 in la na naslovni strani!) Po načinu »rez na reznik« obrezujemo v p r v o 1 e t n i h nasadih. Iz objavljene risbe številka la je moč razbrati, da smo odrezali glavno trto nad drugim kolobarjem očesc. Slabšo trto, ki se je lani razvila iz stranskega očesca pa odrežemo na glavi štora tako, da je prvi kolobar oči ostal na odrezanem delu. Risba ponazoruje obrezano koreniko in obrezane trte. (Glej naslovno stran!) Čeravno smo tako združili dva načina rezi, to je »rez na reznik« in »rez na glavo«, imenujemo ta način obrezovanja »rez na reznik« ker je za vse odvečne trte drug način rezi, to je »rez na glavo« neobhodno potreben. Pri obrezovanju prvoletnih nasadov bomo često ugotovili, da se je lanskoletna trta razvila iz spodnjega kolobarja očesc na vsajenem sadežu. Te sadeže pa obrežemo nad tistim kolobarjem očesc, ki je 10—15 cm pod površino zemlje, to je toliko, kolikor navadno vsadimo v globino nov sadež. Tak sadež tudi ne odkopavamo tako globoko, da bi videli, odkod je trta pognala! Nevarnost je, da porežemo vse lanskoletne korenine! Zategadelj odrežemo »na reznik«, oziroma opravimo »pomlajevalno rez« nad tretjim ali celo četrtim kolobarjem očesc, pač v višini lanskoletnega sajenja. 2. »Rez na čep« »Rez na čep« ali tudi »navadna rez« je tak način obrezovanja hmelja, ki ga uporabljamo najčešče. Na risbi štev. 2 je nakazana rez, kako je treba obrezati štor. Eno trto odrežemo tako, da pustimo dolnji, naglavni (bazalni) del spečih očesc še na štoru. Ostali dve trti pa odrežemo na glavi štora, tako da je naglavni kolobar spečih očesc še na odrezanem delu. Naglavni kolobar očesc moremo na risbi št. 2a opaziti na dveh odrezanih trtah, medtem ko je tretja trta brez prvega kplobarja očesc. Ta kolobar oči je ostal še na štoru, kar je razvidno iz risbe številka 2, oziroma 2a. Druga risba prikazuje že opravljeno rez. Razločno je moč videti speča očesca pri čepu lanskoletne trte, ostali dve trti pa odrežemo še na Fotoposnetek lani narobe (= navzdol) vsajenega sadeža. S hmeljnimi listi opremljene rozge so trte, brez listov pa korenine. Trte in korenine so medsebojno tako prepletene, da sploh ni moč pravilno odkopati in obrezati sadež! štoru samem tako, da z gladko rezjo odstranimo vsa speča očesca! Le-ta bi namreč pognala nepotrebne poganjke, ki jih pa tako ali tako moramo odstraniti, preden napeljemo le potrebne trte na oporo (hmeljevke, žico). 3. »Gladka rez« (Risba 3) »Gladka rez« je nekaka pomožna rez pri načinu'obrezovanja »rezi na reznik« in »rezi na čep«. Cisto »gladko rez« v Savinjski dolini ne uporablja nihče več! »Gladka rez« pomeni, da vse lanskoletne trte odrežemo na glavi štora. Ta način uporabljamo samo v kombinaciji z drugimi načini na odvečnih trtah. Po opravljeni rezi koreniko znova zagrnemo z rabijo zemljo. To zagrebanje priporočamo samo na drugoletne sadeže- oziroma po obrezovanju prvoletnih sadežev na drugoletne sadeže. Inštitut za hmeljarstvo v Žalcu je zbral izkustva iz večletnih poizkusov pri starejših nasadih, in zagrebanje odsvetuje. Skušnje namreč kažejo, da je napeljava trt lažja, in da gre čiščenje hitreje od rok, če pustimo sadeže odkrite. Pri nepokritih sadežih lepo vidimo odkod poganjajo novi poganjki in res lahko napeljemo najprimernejše, to je tiste, ki poganjajo iz glavnega kolobarja oči, le na ta način lahko obdržimo štor z rezjo v naslednjih letih v primerni obliki. IV. NAMEN OBREZOVANJA HMELJA Z obrezovanjem hmelja odstranimo koreniki vse odvečne trte in stranske poganjke, ki so zanjo pravi roparji. Z rezjo nudimo rezervno hrano korenike samo tistim očescem, ki smo jih odločili za nastopajoče leto. Štor mora ostati v zemlji v primerni obliki iu globini, od 10—15 cm! Ce pustimo koreniko preveč na površino, odžene odvečne poganjke, ki koreniko slabijo, oziroma zmanjšujejo pridelek. Kadar koreniko odrežemo preveč v živo, to je tako, da z enim zarezom odrežemo vse lanskoletne trte, nam more štor odmreti, ker nima na spodnjem delu spečih očesc, ali pa so ta očesca tako slaba, da ne obetajo pridelka. Z rezjo tudi uravnavamo razvoj hmeljne rastline in posredno vplivamo na pridelek in kakovost hmelja. Pri rezi dobimo sadike za nove nasade, za doma, ali za prodajo. Pravočasno obnavljajmo stare nasade! Hmeljišče je nasad s približno 10-letno življenjsko dobo. Pri vseh večletnih nasadih, posebno tistih, ki zahtevajo velike investicije, kot na primer hmelj, je pravilna izbira zemljišča, njegova priprava in skrbno opravljeno sajenje izredno važno. Ge smo izbrali pravo zemljo, jo pravočasno in pravilno obdelali in se potrudili pri sajenju, potem moremo pričakovati, da nam bo nasad veliko rodil in da se bo njegova življenjska doba podaljšala. Podaljšanje življenjske dobe ob primerni rodnosti, pa pomeni zmanjšanje investicijskih stroškov, ki so pri hmelju silno veliki. Nasprotno pa bomo v primeru, ko zemljišča nismo dovolj skrbno izbrali in ne pravilno obdelali, sadili pa malomarno, skrajšali življenjsko dobo hmelja in s tem tudi povečali investicijske in proizvodne stroške. Kako izberemo zemljišče in ga pravilno pripravimo, kako si postavimo žičnico, da nam bo ustrezala, o vsem tem sedaj ne bomo znova govorili. Prav pa je, če se znova pomenimo o pravilnem sajenju in če opozorimo na tiste napake, ki jih pri sajenju najpogosteje ponavljamo. Kmetijska proizvajalna-poslovna zveza v Žalcu je tudi letos že sklenila pogodbe o pripravi in dobavi hmeljskih sadik, z državnimi posestvi in kmetijskimi zadrugami v Savinjski dolini. Komisija za priznavanje sadilnega materiala po zadrugah in kmetijskih gospodarstvih pregleduje ves sadilni material pred odpremo. Tista posestva, ki so sadike naročila, naj takoj pridejo po sadike, čim so obveščena. Pri shranjevanju sadežev moramo paziti na dvoje: prvič, da se sadika preveč ne izsuši, drugič pa, da sadeži niso preveč na toplem, da premočno ne odženejo ali, da se celo ne vnamejo. Ce pustimo sadeže v suhi kleti ali na odprtem prostoru, se nam bodo že v nekaj dneh posušili. Prav tako tudi L, prav, da zmečemo sadeže na kup in jih na debelo pokrijemo s prstjo. Sadež je živ, diha in izloča vlago in ogljikov dioksid. Zato se nam lahko sadike, če jih zmečemo na kup in so brez zraka, zaduše. Najbolje je, da skopljemo na senčni strani v zemlji jamo, postavimo v njo sadeže drugega poleg drugega in jih pokrijemo z 10 cm debelo plastjo zemlje, ali pa jih vskladiščimo v vlažno in ne preveč toplo klet. Ce še nismo vse zemlje pripravili za saditev, potem si razdelimo delo tako, da bo nekaj delavcev pripravljalo zemljo, drugi pa bodo začeli Prikaz pravilnega sajenja takoj saditi. Ni pametno, če čakamo, da bi bila vsa zemlja pripravljena, ampak pazimo na to, da bo vsaj del sadik pravočasno posajenih, medtem ko pripravljamo zemljo naprej za saditev! Napaka, ki jo zlasti na večjih kompleksih večkrat napravimo pri saditvi hmelja, je tudi ta: najprej kopljejo delavci jame za zasaditev hmelja in šele, ko so vse jame skopali, kar je včasih šele po nekaj dnevih, začnejo s saditvijo sadik. Taka jama ima ob straneh že vso zemljo razpokano, ker se je v tem času zemlja že precej izsušila. Delo pri saditvi organizirajmo tako, da bomo sadili hmelj in istočasno kopali jame! Jame naj bodo dovolj velike, 30 cm v premeru in prav toliko globoke! To se pravi, da naj bodo velike za širino lopate! Ko pripeljemo sadeže na njivo, moramo paziti na to, da jih ne pustimo ležati na soncu, ampak jih stresemo na senčen kraj. da se nam ne bodo preveč posušile. Pred saditvijo namočimo sadeže v vodo, da se sadež dobro osveži, prepoji z vodo. Sadeže jemljimo naravnost iz vedrice in jih polagajmo v zemljo! Nemogoče si je zamisliti uspešno saditev hmelja brez komposta. Sadika mora biti od vseh strani obdana s kompostom. Sadimo vedno z ro- ko! K sadežu pritisnemo kompost z roko od vseh strani tako, da čvrsto stoji. Samo tak sadež, ki bo čvrsto posajen, bo v sušnem vremenu odgnal. Na vrhu pokrijemo sadež najmanj z 2 cm debelo plastjo komposta in šele nato zemljo. Ce nam zmanjka komposta, si v sili pomagamo z dobro uležanim hlevskim gnojem, ki ga zmešamo z godno zemljo! Pazimo, da ne bo sadež posajen niti preplitko, pa tudi ne pregloboko. Vrhnji del sadeža mora biti za 10 do 15 cm pod površino zemlje. Na težjih zemljah sadimo bolj plitko, na peščenih, toplih zemljah pa nekoliko globlje! V nobenem primeru pa naj ne bo sadež več kot 15 cm pod površino! Pri sajenju je treba paziti tudi na to, da sadež res pravilno vsadimo v zemljo, da ni morda z brsti obrnjen navzdol! (Glej fotopo-snetek na strani 62 — spodaj desno!) Narobe obrnjeni sadeži sicer nekateri odžene-jo, vendar nepravilno, drugi pa celo strohnijo v zemlji! Skoda je enaka, ker imamo v vsakem primeru prazno mesto (preslege). V primeru, da nepravilno vsajen sadež odžene, je tako nemogoče razraščen, da ga stežka odkopljemo ali pa ga sptoh ne moremo odkopati in ne obrezati pravilno. Pri odkopavanju, že takoj na vrhu, zadenemo z motiko na korenine, ki so se razrastle tik pod površino zemlje. Lanskoletna .trta pa je pognala iz prvega .ali drugega kolobarja očesc in se v loku zavila proti površini zerrilje, tako da je sadilno mesto prestavljeno za dobrih 20 cm iz vrste. Kadar pri odkopavanju odkopljemo tako razraščene sadeže, ki so nepravilno sajeni, jih moramo izkopati in ta prazna mesta tudi zasaditi z ukoreninjenimi sadeži prejšnjega leta. Ko smo kompost dobro potisnili okrog sadeža in zasuli jamo z zemljo, moramo narediti na zasutem mestu majhno jamico, v obliki krožnika, tako da ujamemo k sadežu vse padavine. Napak je, če nad sadežem napravimo gomilo, ker s tem povzročimo, da se deževnica odteka proč od sadeža! Od lanske jeseni pa vse doslej je bilo zelo ugodno vreme za temeljito pripravo zemlje in razkoličenje njive. Kdor je še kljub temu v zaostanku, naj vsaj sedaj pohiti, da pridejo sadeži v lepo pripravljeno zemljo. Letos ne bo treba hoditi in teptati zemljo pri že zasajeni površini. Sleherni, napreden hmeljar je mogel v redu opraviti vsa dela in pravočasno! Inž. Lojze Kač HMELJ PO SVETU Hmelj okoli Leipziga Poročila o tujih izkušnjah radi prebiramo, ker nam vedno nudijo obilo snovi za razmišljanje in raziskovanje, zlasti pa za primerjanje z našimi razmerami. Taka poročila so torej prava hrana za naše misli. Prav brez vsakega drugega namena prinašamo nekatere izsledke znanih strokovnjakov, ki se že leta ukvarjajo s hmeljem okoli Leipziga, med njimi zlasti dr. Klitsch, profesor na univerzi v Jenni. V zahodni Evropi so sadili hmelj že v VIII. in IX. stoletju n. e. V srednjem veku je imel hmelj veliko gospodarsko vrednost, toda v XVIII. in XIX. stoletju so se hmeljišča zelo skrčila, do površine, ki jo dandanes zavzemajo. Po letu 1950 spet močneje zasajajo hmelj v okolici Leipziga. V Srednji Nemčiji so kraji, kjer hmelj na določeni zemlji in določenih legah prav dobro uspeva, če le zasadijo primerno sorto. Najpri-kladnejša so južnovzhodna pobočja za globoko, do 4 metre debelo ilovnato peščeno zemljo. Znano pa je, da vrsta tal ne odloča toliko kot profil tal v zvezi s tipom tal. Izmed tal, ki so za hmelj prikladne, zasluži vsekakor prednost puhličasta zemlja, vendar nima monopola. Nekoliko manj primerna so naplavljena peščena ilovnata in črna tla, toda še vedno bolj, kakor plitva preperinska tla. Glavni vzrok, če pridelek ni' zadovoljiv, so preslege. Razen tega tudi dedno slabši štori, ki dajejo manjši pridelek.in ki se tudi na zunaj razlikujejo od ostalih rastlin po ritmu svojega razvoja. Hmeljar mora, kar se le da, paziti in odstraniti vse te slabše variante, da prepreči preslege. To more doseči na prav različne načine. Najenostavnejši je, da posadi hmelj v jeseni in sicer da posadi spomladi narezane in do jeseni na posebni gredi vkoreninjene sadeže. Sadi jih v jame, od koder je bil odstranil star štor, potem ko je napolnil jame s kompostom. Sele tedaj more pričakovati velik skupen pridelek, če rodijo prav vse rastline hmelja, ki rastejo v določenem hmeljišču. Ce odbiramo le najboljše rastline na podlagi morfoloških lastnosti in po vsebini koristnih sestavin v hmeljevini, ki jih lahko določamo z analizo v laboratoriju, bomo sčasoma izboljšali in izenačili sorto. Hmelj lahko obrezujemo jeseni ali spomladi. Pri poskusih so dosegli največje pridelke tedaj, če so hmelj obrezali spomladi okoli 31. marca, vsekakor pa med 15: marcem in 15. aprilom. V zadnji tretjini aprila obrezani hmelj je že slabše rodil, majnika obrezani pa že tako malo, da niti delo ni bilo poplačano. Prepozna rez je največja napaka. Organizirajmo obrezovanje hmelja tako, da bomo eno tretjino hmeljišča obrezali že na jesen, ostanek pa spomladi, od 15. marca dalje, najpozneje pa do sredine aprila. Obrezati ga moramo torej teden do 14 dni poprej, kakor smo r-sA-r doslej vajeni delati. Pravočasna rez najmočneje vpliva na velik pridelek, nima pa nobenega delovanja na odstotek grenčic v hmeljevi moki. Zelo zgodnje obrezovanje sredi marca je v dobi, ko hmelj še miruje, prav tako kakor tedaj, če hmelj obrežemo jeseni. 2e iz tega moremo sklepati, da bo uspeh jesenskega in zgodnnjega spomladanskega obrezovanja enako vplival na pridelek. V resnici -so poskusi to tudi potrdili. Se več, pokazali so celo, da ima jesensko obrezovanje še nekoliko prednosti, da pa je vsekakor boljše, kot je zamujeno obrezovanje spomladi. Jesensko obrezovanje hmelja je nekako povezano s sajenjem hmelja v jeseni. Najmanj pre-sleg, najbolj izenačen prvoletnik in povrhu še precejšen pridelek prvoletnika, namreč do 75% normalnega pridelka, dosežemo, če obrežemo hmelj v jeseni, če čez zimo zakopljemo sadike, tako da se ukoreninijo in če nato spomladi zgodaj posadimo ukoreninjene sadike. Cez zimo posadimo sadeže in'jih zakopljemo kakor pesne sadike. Ce obrežemo hmelj spomladi, sadike pa.posadimo na posebno gredo, kjer ostanejo do jeseni, tedaj pa jih pozno na jesen posadimo na stalna mesta. Tako prav zlahka pridobimo ukoreninjene sadike, s katerimi lahko posadimo preslege ali pa nadomestimo izločene slabe rastline. Ce sadimo hmelj pozno, je neljuba posledica, da nastane mnogo presleg in da zaradi tega prvo leto spravimo zelo slab pridelek, ki ne krije niti pridelovalnih stroškov. Ni se treba bati, da bi na jesen obrezani štor čez zimo trpel od mraza. Navadno obrezujejo hmelj na jesen, konec oktobra in v začetku novembra. Če obrežemo vsaj eno tretjino hmeljišča že na jesen, tedaj toliko laže obrežejo preostalo hmeljišče spomladi o pravem času, to je vsaj do sredine aprila. V tem primeru je pridelek prav gotovo večji. Nezreli hmelj nima kaj prida moke, je torej za varjenje piva manjvreden. Ko hmelj zori, odstotek hme-Ijeve moke proti koncu zelo hitro narašča, nato pa spet počasi upada, ker smole oksidirajo. To se pravi, da moramo hmelj obrati v 10 do 14 dneh. Pripravljeno mora biti tedaj dovolj obiralcev in sušilnica mora biti nared. Da se hmeljeva moka dobro ohrani, naj leži hmelj na hladnem. Najprimernejša temperatura v ta namen je od —4° C do +4° C. Da lahko uporabljajo v starih hmeljiščih velike moderne stroje, priporočajo izkopati vsak drugi red hmelja, pustiti torej na ha samo 2250 rastlin tamkaj, kjer je zdaj 4500 rastlin. Da pa kljub temu pridelek ne bo manjši, je treba napeljati iz vsakega štora po 4 trte namesto dveh kakor doslej. Moderna tehnika hmeljarjenja so torej ti-le ukrepi: zemljo-za novi nasad je treba pravilno pripraviti, hmelj dobro oskrbovati, okopavati s hmeljnim plugom, izdatno ga gnojiti, saditi na jesen oziroma zgodaj spomladi na posebni gredi vzgojene ukoreninjene sadike, hmelj pravočasno obrezati, trte zgodaj napeljati, tiste trte, ki jih veter zrahlja na navpični žici, je treba ponovno napeljati, preslege zasajati, slabe rastline je treba odstraniti in nadomestiti z boljšimi, hmelj čisto in o pravem času obtrgati, takoj nato tudi posušiti in ga na skladišču pravilno oskrbovati. Hmelj daje večji čisti dohodek kot katera koli druga poljščina. Stroški za nov nasad znašajo 12—14 tisoč DM. Dober pridelek nam te izdatke poplača. — Ce naberejo po 15 stotov hmelja na ha, znaša čisti donos 19.000 DM, če je pridelek prvega razreda. To je hkrati najvišji dosegljivi donos. Meja rentabilnosti leži pri 5q hmelja IV. razreda, pri pridelku 5q hmelja V. razreda je pa 1.000 DM izgube. Ponovno poudarjamo, da vse zgoraj opisano velja le za hmeljišča okoli Leipziga in za gospodarske razmere v Vzhodni Nemčiji. Dejstva moremo le primerjati, nikakor pa ne enačiti! Hmeljar izhaja mesečno — Urejuje uredniški odbor — Urednik in odgovorni urednik Jaka Slokan — Tiska časopisno podjetje »Celjski tisk« — Številka 50 din — Za hmeljarje brezplačno — Poštnina plačana v gotovini