Prosimo, da bi ne dajali te knjižice otrokom v roke. VO D N I K aiatoiiško-etnologišliega PANOPTIKA in MUZEJA KAROLA GABRIELA (Meiselovega naslednika.) Človek je glava zemskega stvarjenja. Ljubljana. Tiskala ,,NARODNA TISKARNA" v Ljubljani Založnik: KAROL GABRIEL. — 1888. Prosimo, da bi ne dajali te knjižice otrokom v roke. VO D N I K anatomiško-etDologištep PANOPTIKA in MUZEJA KAROLA GABRIELA (Keiselovega naslednika.) Človek je glava zemshega stvarjenja. Ljubljana. Tiskala ..NARODNA TISKARNA." v Ljubljani Založnik: KAROL GABRIEL. — 1888. O e xi a 1 O kr. 45622 Predgovor. božjo oznanjuje že najmanjši červič in steblice na polji; toliko bolj pa človek, kralj stvarjenja; in vendar, če izvzamemo zdravnike, je malo takih, ki bi poznali dobro stroj človeškega telesa. Vzrok je brez oporekanja gotovo v tem, da neučeni ljudje nimajo prilike, seznaniti se z notranjimi deli človeškega telesa. Kajti čitanje anatomičnih knjig ne zadoščuje, ker je treba gledati stvar z lastnimi očmi. Ravno moj muzej, ki sem ga sestavil po večletnem trudu in z velikimi stroški, pa pomaga na to stran Kdor se torej hoče poučiti o svojem življenji in o svojem telesu, obišči moj muzej; kajti ti moraš ogledovati človeka od prvega početka, od šestdnevne starosti do njegovega popolnega razvitja in do poslednjih pozemskih ostankov (okostje), in tukaj se. seznanimo v najkrajšem času z mnogimi človeškimi opravili. Zbirka je sestavljena nekoliko iz prirodnih, nekoliko pa iz dovršeno, večinoma po navodu Pariških profesorjev, po priredi umetno prirejenih, voščenih preparatov in poučuje tako po najboljši poti ogledovalca o nje¬ govih notranjih telesnih ustrojih in stanjih, kar vse natančno znanstveno tukaj razlaga obiskovalcu strokovnjaški človek. Ker ima ta zbirka izredne posebnosti, laska si lastnik, da, kdorkoli obišče muzej, ne bo samo prehvapljen, ampak tudi popolnoma uzadovoljen. Vzemi si vsakdo k srcu te-le besede: „ Človek, spoznaj sam sebe!“ KAROL GABRIEL, Meiselov naslednik. a20CA&=?&\ 3 PRVI ODDELEK. Panoptik. Zbirka prirodnili preparatov (hranjenih v špiritu in umetno pripravljenih) kakor voščeni obrazi naravne velikosti. Št. 1 in 2. Ploskočrvi. „ 3. Borati, „ 4. Klepetec mlade klopotače. „ 5 in 6. Morski glinjači. „ 7 in 8. Morski polži. „ 9, 10 in 11. Prave ascidije. „ 12. Mala sipa. „ 13. Bačja školjka. „ 14. Morski goli polž. „ 15. Morska kobilica. „ 16. Nagi zdvigač. „ 17. Možgani kanarčka. „ 18. Morska anemona. „ 19. Makovka. „ 20 in 21. Ščetinei. „ 22. Lupnjač. „ 23. Geko iz Pize. „ 24. Črni močerad. „ 25. Kapriški kušar. „ 26. Morska kadumara. „ 27. Srednjemorska perzijska riba. „ 28. Dolgoušni netopir. „ 29. Podkovnasti netopir. „ 30. Pišfie s 3 očesi in 2 klju¬ noma. „ 31. Makrela. „ 32. Riba sv. Petra. „ 33. Morski petelin. „ 34. Črni morski glinjač. „ 35. Jajce in materniec pod- lasične. „ 36. Navadni kušar. „ 37, 38 in 39. Ascidije. „ 40 in 41. Morske igle. 5 , 42. Zarodek morskega psa z rumenjakom. „ 43. Močarilec. „ 44. Rizostomat. „ 45. Polip moškatski. j Št. 46. Veliki garnat (ukusnega mesa. „ 47. Morski zmaj. „ 48. Tisočeronožee. „ 49. Žaba injektovana. „ 50. Črtasti morski petelin. „ 51. Drug morski petelin. „ 52. Navadni nebogled. „ 53. Pražma morska. „ 54. Belone costrata (mehko- plavuta r>ba). „ 55. Slepič injektovani. „ 56 in 57. Slepiči. | „ 58. Morski modras iz Bengalije. „ 59. Nestrupene kače iz Mehike. „ 60 in 61. Gok iz jadranskega morja. „ 62. Gok (injektovan, karminski). „ 63. Morska kača. „ 64. Morski prešič. „ 65. Bea conscrictor (velikanska kača iz Brazilije, redek eksemplar, 3 m dolg). „ 66. Rudnik, umetno spravljen v steklo. „ 67 in 68. Zobne korenine pra- dobnega mamuta. „ 69. Lob 6mesečnega zarodka. „ 70. Lob 7mesečnega zarodka. „ 71. Krivljast lob novorojenega deteta. „ 72. Špičast lob. „ 73. Lob 8mesečnega zarodka. „ 74. Lob 9mesečnega zarodka. „ 75. 8mesečna vodenasta glava. „ 76. Lob 14letne deklice. „ 77—79. Lobi moški. „ 80. Lob otočanke. „ 81. Lob Mehikanca. „ 82. Lob lapski. l* 4 Štr. 124. Nos nadomeščen s kožo z roke. Predno se začenja operacija, spi bolnik 8 nočij zaporedoma v bandaži, da se mn privadi roka. Dotični del roke (laketa) se drgne s špiritom. Kos, ki se izreže iz laketa, se zaznamuje poprej in sicer 2krat tako velik, kakor je potrebno za nos, ker se kos na nosu skrči za polovico. Dotični kos z laketa se odloči do mišice. Predno se sname kos, se obrežejo do živega kraji na nosu, da se morejo združiti krvne cevi. Glavni kos je še vedno združen z roko. Loči se še le čez 6 do 10 dnij. Pod nos se dene šarpija, da ostane v primerni visočini. Novi nos je možno popraviti še le tedaj, ko se je povsod zarasel od zunaj in se od znotraj še ni zacelil. V nosnice se utaknejo svinčene cevice, ki imajo ustničasto ploščo, da se zaklenejo. Da dobi nos pravo obliko, denejo se svinčene plošče, katere pritiskajo. Plošče se pripnejo z ostrogi na glavi in ostanejo do 2 meseca. Št. 125. Golt. 1. Jezik, 2. jezična mišica, 3. račvica, 4. golt je iz ščitnega gležena, 5. koločastega gležena, 6. iz dveh škropilnici podobnih gleženov. 7. Golt pokrova, ki pada, ako se pritiskajo jedi proti žrelu, da ne pride nič v dušnik, 8. glasilke, katere dajejo glas, ako teče mimo zrak, 9. goltne sobe. Št. 126 in 127. Sluh. Senčna kost lOkrat povečana: 1. Bobnič, 2. kladvece, 3. nakovalce, 4 . stremen, 5. preddvor in njegovi mehki delci, višnjevi. Vrečica in cevica sti napolnjeni s slušno vodo, 6. polž, 7. služni živci. Zvuk gre po pretresenem bobniči skozi slušne koščice v mehke dele preddvora, zvuk gre tudi skozi zrak v polža in pride po slušnih koščicah v možganih do zavesti. 5 1. Labirint v naravni veličini, 2. naravne slušne koščice. 3. stremen i 4. nakovalce , so 343krat povečani, 5. kladvece ' 6. labirint, 343krat povečan. 7. mehki deli preddvore, vrečice in cevice sestajajo iz tenkih kožic, napolnjenih s slušno tekočino, 8. preddvorni živci, sprejemajo tudi zvučne valove, 9. Zvučna plošča se zavije 2 1 / 2 krat v krog. Bele vrečice, ki leže na nji, so tudi slušni živci, ki sprijemajo zvuk, in potem vsi v 10. izginejo v živcih, ki gredo do možgan in tukaj donašajo spre¬ jeto v zavest. Št. 128. Navpično prerezana glava, kjer se vidijo: a) veliki možgani, b) lobanja, c) možgansko sleme, d) prodolženi mozeg, e) mali možgani, f) nos in sluzna koža, g) hrbtenjača, h) jednjak, i) dušnik, k) jezik in ostale mišice ter gobasti deli. St. 129. Glava, od katere je ločena možganska mrena; na jedni strani so možgani do cela razkriti, na drugi strani so še krvne žile, vidijo v se tudi mesna koža in poreji v lobu. St. 130. Glava Sobeja. Morilec pismonoše Kossatha, modelovana po obglavljenji. Št. 131. Dve nogi anatomovani. Nožni hrbet in podplat z živci suhe žile in bilne žile. Difterite. Naravno zvesto napravljene podobe te bolezni, ki pobere toliko ljudij, vidimo na teh preparatih. Št. 132. Glava 51etne deklice o začetku bolezni. V ustni duplini vidimo sivo povlako, rastoče gobice, čep in oba krajnika že otekla. Št. 133. Bolezen se je razširila dalje, usta in nosnice so zamašena in oteklo, in da bi rešili bolniku življenje, so mu prerezali od zunaj v v dušnik. V luknjo se vtakne majhna srebrna priprava, katera s cevico seza neposredno v dušnik in tako se zopet omogoči prej ustavljeno dihanje. Št. 139. Navpično prerezana glava dečka .v pravilnem ali zdravem stanji. 1. Veliki možgani, 2. mali možgani, 3. krvovod, sinus guartus, 4. bruno možgansko, 6. možganska priklada, 6. prodolženi mozeg, 7. hrbtenjača, 8. vratni kralježek, 9. tri nosni školjke, 10. trdo nebo, 11. Čepič, 12. krajniki, 13. spodnja čeljust, 14. jezik, 15. jezična kost, 16. jeziček, 17. glasilka, 18. dušnik, 19. jednjak, 20. brzlik. Št. 135. Podoba popolnoma razvite difteritne bolezni. Cepič 1, kraj¬ niki 2, so še bolj otekli in povlečeni. Celo nosne školjke 3 in nosna duplina so močno otekle in povlečene. Dušnik 4 in jezičnik so zamašeni z gobi¬ cami. Dušnik je prost sam še po kačasto zaviti duplini; ako proderejo gobice v razne dele dušnika, sledi smrt vsled zadušenja. 6 Galerija narodov. Št. 136. Ašanti smejoč se, zamorska žena z zlatega pobrežja gvi¬ nejskega. Št. 137. Načelnik Sionx-indijanov, prebivalec ob jezeru Vinipaj v britki severni Ameriki. Njih barva je bakrena (odtod ime rdeeekožci). Ta mož je bil ustreljen pri požiganji selniškega doma blizu mesta Garni. Št. 138. Orang-Gorgassi. Prebivalec Admiralskih otokov na severu od NoveGvineje. Zasledil ga ie na svojem potovanji k zasledovanju ma- laneških narodov ruski potnik N. pl. Miclucho Maclay. Sprednji zobje gornje čeljusti mole tu lopatasto; pojedini zobje so tako veliki, da sezajo čez ustnice celo pri zaprtih ustih. Od vednega žve- kanja popra betulovoga in pinamovega so zobje črne barve. Št. 139. Deklica rodu Zulov. Plemena Zulukafrov. To vojevito pleme biva ob južnem pobrežji Sofala (južna Afrika) in je znano zlasti vsled bojev z Boersi in Angleži. Št. 140. Hotentoti (podoba). Bivajo v južni Afriki, so grdi, precej veliki, medli in imajo jezik, kakor opice. Zelo so neznažni in se mažejo z oljem in mastjo. Pečajo se z živinorejo in si prirejajo od volne domačih ovac obleko, ki sestoji iz jedne same plahte. Št. 141. Laponci z Norvegije. Narod plemena himskega. Ta narod biva v Evropi na vzhodu Švedske, od katere ga loči botiški zaliv. Utegne prihajati od velikega mongolskega rodu in sedanji njegov tip biti posledica pomešanja s kavkaškim pasmom. Oblačijo se s kožuhi severnega jelena in pisanimi suknjami, so lenuhasti pa dobrosrčni ljudje. Št. 142. Koranas-zamorec. Prebivalec južnovzhodne Afrike, opi- častega obraza. Med vsemi zamorci so ti na najnižji stopinji, hudi divjaki. Št. 143. Prebivalec ognjene zemlje. Ti ljudje prebivajo na južnem konci Amerike. Nedavno so kazali po Evropi več teh ljudi], ki so vzbujali veliko pozornost zaradi velike divjosti; tu pa so z večine poginili vsled podnebja. Št. 144. Mlada ognjevanka z otrokom. Št. 145. Samojed od ustja Pečore. Sadjevodja grofa Wiltscheka pri odpravi k severnemu tečaju. Samojedi so majhne, trdne postave, malo kedaj nad 4 čevlje visoki, imajo široke, krepko razvite čeljusti, nekoliko poševne gubaste trepalnice, nizko čelo, gladek nos, široke nosnice, debele ustnice, črne, ježaste lase in brado ter žolto in smolto kožo; odlikujejo se, kakor mongolsko pasmo. Obleka jim je od kožuhovine severnega jelena in belega medveda. Prijazni in okromni so, žive od ribjega in tulenjega lova. Št. 146. Abalzo, nubiški Arabec. Ta narod biva v Nubiji, v se¬ verni Afriki. Menijo da je kushitiškega rodu, čeravno trde njih lastna poročila, da bi prihajali od mej indiških. Popačil se je zelo vsled pomešanja z zamorci. 7 Št. 147. Botokud. Botokudi, ki imaja glavni sedež po gozdih na Balmante in Rio Doce (v Braziliji), odlikujejo se po originalni zunanjosti in po raznih lastnostih značaja. Ime jim je od velikih lesenih kolov, s katerimi si kvarijo spodnje ustnice. Sami se zovejo „Engereckmung“ ter ne slišijo radi imena „Botokudi“. Raztezajo podukce in spodnje ustnice ter jih tako prebadajo s špičastimi lesenimi klinčki, kateri ostajajo v luknjah; od časa do časa jih zamenjujejo potem z drugimi večimi. Količi so iz lesa Barrikudovega drevesa, katero je laže, nego navadni les, ter je jako belo. Slikajo telo in količe, pristrigujejo lase in izpuljejo vse ostale lase. Možki in ženske so srednje postave, krepko mušičasti, dobro vzrasli in popolnoma nagi. Pri njih je mnogoženstvo. Vse sovražnike, katere vjamejo, pomorejo in pojedo. Št. 148. Baškir. Bivajo ob Uralu v severni Rusiji, so zelo grdo, medlo pleme, psu mosčeku podobni, z razparanimi očmi in so mongolsko pasme. Št. 149. Luba Zena rodu Mittov. Ta zamorski rod biva v delu srednje Afrike in ga je uvedel v narodoslovje leta 1874. prvi profesor Schweinfurth ; do njegovega potovanja ni bil znan ta narod niti po ple¬ menu. Med Skobbi in Rudečo reko se je seznanil Schvveinfurth s tem na¬ rodom in je menil z občega stališča, da imajo afričanski narodi navado posnemati živalske znake, in da so si izbrale ženske Mittov za vzor neko vrsto gosij. Slonaste plošče vdevajo se v ustniške luknje, ki se razširijo po letih, ustnice se ploščato razprostrejo do silo velikega obsega in dobe vodoravno lego. Pečajo se s poljedelstvom pa manj z živinorejo, nego sosedni njih rodovi; najrajši jedo meso psov, katere pitajo nalašč zato. Št. 150. Novozelandci (Maori). Ti imajo veljavo aristokracije Južnega morja, lepšajo si obraz z gracijoznimi, simetriškimi črtami, katere ne razžalijo niti evropske lepote. Tetovanje je v navadi pri prebivalcih Gren¬ landije, na južnem koncu Amerike, posebno pa na otokih Južnega morja. Št. 151. Vznesena Japonka. Št.. 152. Avstraljec (Papuan). Ta narod je na najnižji stopinji ci¬ vilizacije in so mešanci krvi Horafaura in Malajcev. Se vedno radi vozijo po morji; če nimajo primernega lesa za čolne, zvežejo drevesne skorje in se na takih čolnih potem vozijo. Hudi divjaki so, ročni, barvajo si obraz in telo z belim ali rdečim smirakom, nosijo raznotera peresa, kosti in kovane koščeke v nosu in ušesih. Lase si spletajo v dolge, napete kodre ali pa je dele v osvaljke gručice. Št. 153. Zulejka, Kavkaška krasotica. Št. 154. Načelnik Tasmanskih otočanov. Prebivalci malo obisko¬ vanih Tasmanskih otokov Južnega morja si prirezavajo nosnice poprečno in v te prereze vtizajo manjše reči, katerih se jim noče nositi v rokah, n. p. tabačne pipe. klinčeke za čiščenje zob, itd. 8 Plastiško-mehaniški premični umotvori. Podobe v navadni velikosti imenitnih, in zlo¬ glasnih oseb. Št. 155. Nedolžna Paduanka na kladi. Še tega stoletja je bila taka kazen v Italiji. Prešestvo in nečistost so strogo kaznovali. Jednako je bila zatožena ta deklica. Akoravno je tajila pred sodniki, privezali so jo brez usmiljenja k sramotnemu stebru ljudstvu v zasmeh. S prejšnjega stoletja so take zatožence mučili tudi s kačami. Jemali so za to mo¬ drase, jim odprli žrelo in jih tako približali obrazu, da so klali v trepal¬ nice in usta. V Padovanskem muzeji spominja ohranjeno truplo deklice z jednakim prizorom na prejšnjo dobo. Št. 156. Bahatinja sloni na počivalu v presladkih sanjah. Mitolo- gična podoba in mehanika te podobe razveseljujeta ogledovalca. Št. 157. Pokoreča se Magdalena. Velik umotvor mehanike in plastike. Ginljivo zgodovino pokoreče se Magdelene nam pripoveduje evan¬ gelist Luka, pogl. 7, vrsta 36. Št. 158. Nj. Svetost Papež Lev XIII (prej kardinal Joahim Pecci), rojen 2. marca 1810 v Carginettu v prejšnji Crkveni državi, je iz imenitne patricijske družine. Po dovršenih naukih v Collegio Romano, je stopil v akademijo cerkvenih dostojnikov, kjer je z izvrstnim vspehom dovršil nauke pravoslovja in bogoslovja. Papeža Gregorja XVI so opozorili na na¬ darjenega gospoda, katerega je kmalu imenoval domačim prelatom in refe- rendarijem. Takoj potem je bil imenovan delegatom v Beneventu, Spolettu in Perudžiji. L. 1843. je bil Pecci posvečen v nadškofa Damiettskega in odposlan kot nuncij v Brusselj; 19. januvarja leta 1846. ga je imenoval Gregor XVI. kardinalom, 20. februvarja leta 1878 pa je bil izvoljen pa¬ pežem. Zasebno občujoč je papež Lev priprost, priljuden, ljubeznjiv in duhovit. Št. 159. Aleksander II. car ruski, na smrtni postelji. Po na¬ padu z dinamitno bombo od nihilistov: Russakov, Jelnikov, Jesse, Helf- mann, Mihajlov, Perovskaja, Šeljabov in Kibalčič. Presunljiv prizor je videti krvavečega carja, moža, ki je vladal nad 100 narodov od sto mi¬ lijonov, in ki so ga umorile zločinske roke. Št. 160. Judita z glavo Holofernovo. Po veliki oljnati sliki Draž- danske galerije. Ta slika kaže prizor takoj po obglavljenji Holoferna. Judita je tu vesela zaradi zmage in drzna, v jedni roki z mečem, v drugi z glavo umorjenega. Iz velikih lepih očij ji gori pogum, navdušenje in veselje, da je rešila svoj narod. Globoko dihanje razodeva notranjo razburjenost nad strašnim in nevarnim dejstvom. Z jedno roko upira meč v tla, kaže moč in silo; z drugo roko, v kateri drži na laseh mrtvo glavo, razodeva zaničevanje, katero ima proti opeharjenemu sovražniku in trinogu. 9 Holofern je bil asirski vojskovodja, mogočen in okruten. Hotel je privojskovati kraljestvo Juda (660 p. Kr.), razrušil je bil že vsa mesta okoli in okoli razkril svojo okrutost nad prebivalci. Sedaj je obsedal mesto Betuljo s silovito vojsko in je odkopal in odtegnil vso vodo pre¬ bivalcem. Tedaj so sklenili mestni očetje: „Samo še pet dnij se moremo vzdržati; ako ne dojde vojna na pomoč, nam se je udati na milost in nemilost." Na to je rekla Judita, ki se je odlikovala s krasoto, bogastvom, pobožnostjo in čednostjo: ^Ponižujmo se pred Bogom, in on pokonča naše sovražnike." Starešine so odgovorili: B Prosi ti za nas. ker ti si sveta žena." Na kar je šla molit v sobo. Nato se je odločila iti s služabnico v tabor Asircev. Holofernu je bila jako všeč in je ukazal vsem, da ji dovole svobodno prihajati in odhajati. Četrtega dne je dal svojim načel¬ nikom veliko pojedino, pri kateri so popili veliko vina. Ko je vse spalo v taboru, šla je Judita z deklo v šotor Holofernov, kateri je tudi spal na svoji postelji. Snela je njegov meč s stebra, prijela lase njegove glav e mahnila dvakrat na tilnik in tako mu odsekala glavo. Glavo je pokazala v mestu in narod je ves navdušen klical: „Ti si slava Jeruzalemska, veselje našega ljudstva." Nato so naskočili in zmagali zbegane Asirce ter oplenili njih tabor. Št. 161. Jossu Oehatka, dvoglavi deček indijanski. Rojen v Kalkuti, je umrl v 4. letu starosti za kačjim pikom. Njegov oče je bil kmet; mati se je tako prestrašila, ko je zagledala dvoglavnega sina, da ga je hotela umoriti. Lob tega dečka je v britskem muzeji v Londonu.. Št. 162. Siamska dvojčeka. Rojena v Siamu (v Aziji), bila sta oženjena in sta imela družino, jeden s 5, drugi s 6 otroci. Pred leti so kazali oba živa v cirkus Benzovem v Berolinu, umrla sta v 68. letu. Št. 163. Hugo Schenk. Kronika zločinov nam nikdar ne pripove¬ duje o tako strašnih hudobijah, ki bi razkrivale toliko grozovitosti, kakor so jih skupno storili Hugo Schenk, brat njegov Karol Schenk in strojnik Karol Schlossarek. Z ženitvanjskimi prošnjami po časnikih je zvabljal dekleta služabnice, ki bi se bile rade ženile in so imele prislu- ženega denarja; ko so mu izdale ves prislužek, jih je brez usmiljenj a umoril s pomočjo brata Karola in Schlossareka. Vsem trem se je dokazalo, da so umorili deklo Josepino Timal , njeno teto Timal, Rozo Ferenczy in kuharico Terezijo Kettell, in da so poskušali oropati in umoriti mlinarskega pomočnika Franca Podbo ra in oropati kočijaža Franca Bauer; 15. marca 1884, 1 so bili obsojeni na smrt z vrvjo, in se je sodba tudi izvršila na Hugu Schenk in Karolu Schlossarek, v tem ko je bil Karol Schenk pomiloščen v ječo za celo življenje. Št. 164. Miss Oceana. Leteča akrobatinja, mehaniški premična. Št. 165. Teodor Jevtijehov, tako imenovani medvedji človek, 14 let star; našli so ga 1873 z očetom Ivanom Jevstijehevem v gozdih gubernije Kostroma v Rusiji, na kar so oba opisali občani iste gubern ije ter jima nadeli ime Jevtijehev. Oče je umrl pred leti, sina pa so kazali javno po velikih evropskih mestih. Deček je nerešena uganka antropolo¬ gije zaradi popolnoma kosmatega života, obraza, rok in nog s svilnato- 10 mehko dlako, kakor zaradi tega, da ima samo tri spodnje sprednje zobe in pa dva gornja podočnika. Št. 166. Krav, opičja deklica je bila ni davno prinesena v Evropo po znamenitem potniku in prirodoslovcu Karolu Boek. Krav ni kakor kosmati deček Jevstijehev osamejena prikazen narave, ampak iz srede pop olnoma kosmatega rodu; ki životari v malem številu v pragozdih Laosa, dežele na severu Siama. Po pravici zasluži ime ^deklice opičje“, in je tudi po drugih svojstvih v sorodu s temi živalicami. Roke ima jed- nako premične, kakor šimpans, in pojedini udje se upogibljejo popolnoma na zgorej, ne da bi Krav kaj trpela. V obeh licih ima več votlin, v ka¬ terih hrani jedila po več dnij. Mati deklice Krav je še na dvoru kralja Birmskega v Mandaleh, oče je umrl na poti v Evropo za kolero. Št. 167. Sir Mojzes Montefiore, živ bankir, rojen 24. oktobra 1774 v Londonu, vsled ženitve je bil v sorodu s hišo Rothschildovo. Leta 1829. je odpotoval na vzhod, kjer je sklenil, da bi se zboljšal položaj svojih sovernikov. Ker je napravil potres 1. 1873. veliko škodo v Zafadu in Tiberiji je odpotoval zopet v Palestino. Ker so bili 1. 1840. Židje v veliki nevarnosti v Damasku, da bi jih razkačeno ljudstvo morilo, ker bi bili neki umorili grškega dečka, je tekel Mojzes Montefiore k Mehemedu Ali, oblastniku sirskemu, ki je dal že na smrt obsojenem Židom zopet prostost. Z gorečnostjo, zgovornostjo in praktičnim razumom je dosegel še mnogo druzega. V Carjigradu je vsled njegovega posredovanja izdal sultan Abdul Medžid znamenit ferman od 12. ramazana R. 56 (6. nov. 1840), s ka¬ terim je zaprečeno, da bi se ponavljale grozovitnosti Damaške. Ravno tako se je potegnil za poljsko-židovske brate pri mogočnem carji Ni¬ kolaji I. v Petrogradu. Na željo carjevo je popotoval 1. 1845. po ruski Poljski, da bi spoznal razmere Židov in svetoval, da bi se jim zboljšalo položenje. L. 1854. je lakota v Palestini Montefioreja zopet gnala z ve¬ likimi darovi v to deželo. Sultan mu je dal pravico za nakupovanje zem¬ ljišč, na katerih je začel snovati obrtna podjetja in zidati hiše za uboge. 1866 je odpotoval 6krat v Palestino na pomoč Izraelcem proti koleri in kobilicam; 1868 pa je delal proti preganjanju Židov na Rumunskem. V Bukarešta je dosegel svoje namene. Leta 1884. je obhajal lOOletnico svoje starosti. Večen spomin si je pridobil Sir Mojzes Montefiore pri svojih sovernikih. Pa tudi oni, ki ne spadajo v to vrsto, imenujejo s spoštovanjem tega človekoljuba. Št. 168. Dvojčeka Tocoi. Med naravnimi prikaznimi je mnogo ne- pravilnostij; najbolj nas zanimajo nepravilne človeške podobe. Čudna je sosebna prikazen, kakoršna se kaže na siamskih dvojčekih in na mulate skih dvojčekih (Miss Emilija in Kristina). Sedaj pa kažejo svoje še dvoj- združenih osebnostij, kateri vzbujata duševno in telesno največe zanimanjee Imenujeta pa se ta dva otroka, Batist in Ivan Tocci, rojena v Lokani,. Sorejskim okrožji, v sardinski pokrajini, začetkom oktobra 1877 od zdrave 19letne matere, in sta spodej na oprsji najtesneje združena. Štiri tedne po rojstvu so ju prinesli v Turin, da bi ju znanstveni krogi prvikrat preiskovali natanko; ta preiskovanja sta prijavila gospoda dr. Fabini in Mosse. Spadata v vrsto dvotvorb, katere imenujejo iphopapus, t. j. zdru- 11 ženje z dvojnatim prsjem. V lem ko sti gornji telesni polovici vzrasli popolnoma, se zjedinjujeta telesi od spodnje prsne kosti. Raznotera zdru¬ ženja te vrste so izredno redka; navadno pa se take nepodobe ne vzdrže pri življenji. Dvojčeka Tocci pa sta zares čvrsta, jako živahna ter kot otroka primerno razvita. Pogled njun ni neprijeten. Roke gibljeta ob obeh straneh svobodno, čenčata svojo italijanščino, se smejata in jočeta, kakor vsak otrok, v tem ko so upognene močno v stran glavi in prsi; vendar pa se moreta i gornji telesi držati dovolj po koncu, kakor kaže preparat. Oboje je dobro vstvarjeno in notranji prsni organi so razviti pravilno. Spodnje telo je v vseh zunanjih delih skupno. Od zadej sta dve ločeni hrbtnici z dvema hrbtačama. Desno nogo vodi volja desnega Batista, levo nogo pa levi Ivan. Ne gibljeta nog za hojo, ker Ivanova noga je grudasta. Dokazano je, da prebava vsako telo posebe. Ako poslušamo s Štetboskoporu, slišimo razločno biti dvoje src. Tehtala sta dvojčeka 30. dan po rojstvu 4005 gr., 62. dan pa že 5345 gr. Zivotna opravila so bila že tedaj popolnoma nezavisna druga od drugih; jedno dete je spalo drugo pa se je igralo, jedno je kričalo, drugo se je smejalo. Čutila obeh otrok so vsa in duševno delovanje vsako za se v popolnoma pravilnem stanji. Št. 169. Zertev mečev. Ta preparat kaže spremembo organov ob izvrševanje te umetnosti. Umetnik, ki se hoče predstavljati žercem meča, mora si otopiti ali zamoriti čutne živce nebnega čepa in žrela; ko bi prej ne zamoril teh delov, bi želodec silil vselej, ko bi segnil z mečem noter, da bi metal iz sebe. Poleg tega mora umetnik glavo nagniti toliko nazaj, da pridejo zobje gornje čeljusti z odprtino žrela v isto navpično črto, in da pride meč v želodec brez ovire skozi jednak, kateri gre tik pred ustjem v želodec skozi branico. Spremena organov je v tem, da se prvič jednjak razširi toliko, kolikor zahteva širina mečeve ploče ali množina ploč, zdaj je možno spraviti noter tudi dve ali celo štiri ploče. Drugič želodec, ki je v pravilnem stanji spodaj v trebuhu proti levi, se pomakne na pravo (v sredo), ko pride mečeva ploča pod branico. Št. 1. Prevezani jednjak. 2. Odvezani dušnik. 3. Gorenja votla žila. 4. Glavna žila (Aorta). 5. Plučnica. 6. Srce. 7. Prisrčje. 8. Obe pljuči. 9. Branica. 10. Odprti želodec. 11. Griz. 12. Slezena. 13. Jetra, jeden del odvezan, da se vidi laže želodec. 14. Debelo črevo. 15. Tenko črevo. Št. 170. Humeristiška skupina: Učenci v sporu, ali: Črna zaušnica. Št. 171. Tkalski stan, umetno spravljen v steklo, dobil je ob umetni razstavi na Dunaji srebrno svetinjo. Št. 172. Umotvor. Cvetlični šopek, napravljen iz kruhove sredice. Št. 173. Morski pes iz ledenega morja. 12 Št. 33 3 ) 33 33 n 33 33 ji » 3 ) 33 33 3 ? 33 >3 33 33 33 Št. 33 33 n n 33 33 33 33 33 33 33 33 Gvineja. Št. 33 33 33 33 Zbirka tujih ptic. Kolibri. 174. Paphosia helena (Vera Pace). 175. Selasphorus platucerus (Mehika). 176. Phemonoe luciana (Ekvador). 177. Evcephala caerulea (Mehika). 178. Phetasphorus thalissinus (Vera Pace). 179. Leptocoma hosselti (Vera Pace). 180. Helianthea Sorphriogaster (Vera Pace). 181. Eugenes falgens (Vera Pace). 182. Kolibri (iz neznanega kraja). 183. Chrysuronia elicie (Vera Pace). 184. Ericnomis euphrioentris (Nova Granada). 185. Heteropogen (Bogota). 186. , 187. } Eupherusa eximia, z gnezdom (Brazilija). 188. J 189. Boissoneau fluvescus (Bahija). 190. Homophenia torquata (Bahaja). 191. Florisuga melionora (Vera Pace). 192. N. Cyanifrons (Bogota). 193. Kolibri (domovina neznana). Krasne senice (nikaki kolibri). 194. Nectarina penoratis (Afrika). 195. Petroeca aticolo (Nova Holandija). 196. Malurus superbus (Južna Avstralija). 197. Pipra rubicapilla (Rio de Janeiro). 198. Fringilla astrild [risasti ščinkovec] (Afrika). 199. Caliste sehranki (Peru). 200. Piranga crithromelaena (Vera Pace). 202 } ^ ra8ne sen i ce (Bahija, Brazilija). 203. Lesbia forvicata (Bogota). 204. Lesbia amaryllis (Bogota). 205. Chrysolampis mospuitos (Bogota). 206. Paradisea Raggiana, [paradižnik] (Jugo - vzhodna Nova 207. Merops apiaster, [evrop. bučeložerec] (ob spodnji Donavi). 208. Rupicola flava, [stenski petelin] (Kajena). 209. Cbertia soumonga, [cvetosesalnik, tudi sladorna tiča] (Afrika). 210. Repasta kita (J. Amerika). 211. Velikanski ribič (J. Amerika). 13 Št. » 7 ) 7 ) n » 33 n n v » 55 n 55 lakka). Št. 55 J? n 35 33 55 » n n 33 212 . 213. 214. 215. 216. 217. 218. 219. 220 . 221 . 222 . 223. 224. 225. 226. 227. 228. 229. 230. 231. 232. 233. 234. 235. 236. 237. Ibis rubra, [rudeči Ibis] (Zahodna Indija). Irena puella, [krasnovišnjevi kos] (Moluški otoki). Afrikanska mandelnasta vrana. Zlatočepna žolna (Južna Amerika). Višnjevi krokar (Južna Amerika). Crnohrbtna mandelnasta vrana, tudi godrnjača tra. Pittae novae Guineae [krasni vodni kos]. Eulabes indicus, Mino (Indija). Picus robustus, [eokasta žolna (J. Amerika). Azijatski bučeložerec. Cassicus affinis, [mošnjasti škorec] (Surinam). Dicrurus platurus, [pušičasti repec]. Trichoglossus purpurecephlus, [škrlatoperec] (J. Avstralija). Cymbrirchynchus maerorchynehus, [žličasti kljunač] (Ma- Emberizza paradisca, [rajska vdovica] (Afrika). j Lacedo pulchella, [krasni polednik] (Malaka). Papige rujavoličnoperci (Južna Amerika). Papige valoperci (Južna Amerika). Tucandicolorus, [poprožeree ali tukan], (Južna Amerika). Tucan subatus, [zeleni poprožeree] (Južna Amerika). Papiga višnjevoprsna (Južna Amerika). Psittacus guyanensis, [papiga krašnoperec] (Južna Amerika). Jiterus uricolor, [črni mošnjasti škorec] (Južna Amerika). Oriolus cayensis, [žoltoperni škorec] (Kajena). Sova z gnezdom. Srednja gozdna uhnata sova (Strhcotus). Št. 240. Razbojnik Anton Scimak, imenovan moravski „Grasel“. Ta spaka v človeški podobi je bil 17. avgusta I. 1887. od novotičinske sodnije na Moravskem zaradi zločina šesterega razbojniškega in trojega poskušanega zavratnega umora itd. obsojen na smrt ter bil vsmrčen 1. oktobra 1. 1887. Št. 241. Indora, egipska panalka kač. Zna izpeljati preprijetne glasove svoji indiški flavti, na kar se vzdignejo nevarne kače in se začno raznotero gibati. Kačje čaralnice so iz najznamenitejšega tipa Indije, in so posebna kasta za-se. Ravnanje, s katerim očarujejo kače, je prestaro in seza v dobo, ko so bili njeni pradedi svečeniki narodnega kulta. Kača klopotača, bobra capella, izmed najstrašnejših lezičin, katere pik umori otroka v malo minutah — in najmočnejšo čveteronožko v jedni uri, se da v resnici ukrotiti od takih kačjih panalcev. Cobri izdere strupene zobe in jih privadi kmalu, da se zibljejo po njegovi flavti. Da bi verovali v nevarnost, katero začaranje lehko odstrani, puščajo nalašč kačam nekoliko nevarnih zob katerih pik je brez druzih posledic, čudovito so nočni ti čarovniki, ko love kače. S presladkimi glasovi flavtini izvabljajo kače iz 14 skrivališč in jih napravijo, da niso nevarne, ako bi spadale v vrsto klo¬ potač. Razume se po sebi, da izvršujejo indiški kačji čarovniki svoje umetnosti s takimi neškodljivimi kačami. Št. 242—243. Vesel cestni prizor: „Prosim ognja“. Št. 244. Jedna, ki se ne more ločiti. Št. 245. Viljem I. ; cesar nemški, kralj pruski itd., roj. 22. marca 1. 1797., umrl 9. marca 1. 1888. Št. 246. Friderik III. ; cesar nemški, kralj pruski itd., roj. 18. ok¬ tobra 1. 1831., umrl 15. junija 1. 1888. Št. 247. Knez Bismarck, nemški državni kancelar, v oklepniški obleki, stvarnik nemškega cesarstva, velja danes kot prvi politik evropski. Je iz pokolenja izmed najstarših plemenitaških rodovin Nemčije in je bil rojen 1. aprila 1. 1815. na zemljišči Schonhausen. Št. 250—265. Marije Stuart poslednja pot. Krasna skupina iz 16 podob, oblok in dekoracij iz iste dobe. Kraljiška osoda nesrečne škotske kraljice je dala hvaležne snovi, da so razvijali svojo duhovitost zgodovi¬ narji, pesniki, kiparji, slikarji in glasbeniki. Kar se da doseči, dosegel je v tem pogledu Friderik Schiller s svojo „Marija Stuart", in to izvrstno delo velikega pesnika je bilo tu vzor. Marija je bila zadnje trenotke življenja nad vse pogumna in je umrla kot junakinja. Ko soji prebrali pred smrtnim odrom obsodbo, je ponovila, da je nedolžna, se je poslovila, pokleknila, molila za svojega sina, celo za svojo preganjalko in se je priporočila Zveličarju z zgodovinskimi bese¬ dami: „Moj zveličar, moj odrešenik, kakor si razprostrl svoje roke na križi, tako jih razprostri sedaj, da me sprejmeš." Št. 250. Marija Stuart. Št. 251. Njena dojivka Manna Kennedg. St. 252. Marijin spovednik Melvil. St. 253. Grof Kentski. St. 254—255. Domači častniki. St. 256—257. He- lebardniki kraljice Elizabete. St. 258—259. Vojščaki. St. 264—265. Rabelj in njegovi hlapci. Št. 266. Diana, opica iz Afrike. „ 267. Mlada srna. „ 268. Družina kunska. „ 269. Škrlatna čaplja. „ 270, 271. Zdravnikov obisk. „ 272. Mala bolnica. „ 273. Okostnik predpotopnega jamskega medveda (ursus spelaeus). Našli so ga zakopanega v Badelmandski jami, 120 metrov nad morskim površjem, pri Pegavi na Štirskem. Največa zver, ki se pozna iz predpotopne dobe, ki je morala živeti za dobe predpotopnega rinoceronta, mamuta in orjaškega jelena. Šamski medved ima v čeljustih obliko po¬ dobno severnemu jelenu (ursus ferox). Živil se je gotovo jednako, kakor ta, preseza pa po teži in velikosti 3 krat sedanje medvede. Št. 274. Riba Luna orjaška. (Orthagorithus mola) spada k vrsti gimnodontov, je redka v Jadranskem morji, češče v Srednjem morji, je navadno 275 cent. dolga in ravno tako visoka, ima kratek repic, naopično 15 skrčen, tako dolg, kakor 'trup, majhna ustica, 3004 centimetre široka, in jse zaradi tega živi jedino ob mehkužcih in rakih. Sočno površje provzročuje po noči svetlobo, zato se imenuje riba luna. DRUGI ODDELEK. Muzej. Sazvitek človeka. St. SOI. Ženska spolovila, razparana, z maternico in maternimi trobkami in jajci, kažejo zaplojenje in vhod zaplojenega jajčica v ma« | ternico. St. 302. Pokožka, otvorena, z zarodkom od 4 dnij *). To je najbolj zunanja koža, katera obdaja zarodek. Št. 303. Pokožka z zarodkom 8 dnij starim. „ 304. , „ 12 „ » 305. » D n 14 „ „ „ 306. „ „ „ 16 „ „ „ 307. Zarodek, 3 tedne star, v obliki ose. „ 308. „ 372 » » „ 309. „ 4 „ „ ima podobo skrivljenega molja. Za- ” 'pažamo že, če ravno še jako slabo, znamenja najznatniših organov, kakor sledove gorenjih udov. Št. 310. Zarodek, 4 V 2 tedna star. 5 tednov „ 5 1 /a » .5 6 !! )! 6V2 „ 2 meseca star. F/a meseca star, v mehurčku jako redko. 317. Dvojčeki, 3 mesece stari. 318. Plod, star 3 mesece. 319. Plod, 372 mesece star. 311. 312. „ 313. „ 314. „ 315. Plod, 316. „ 320. 321. 322. 323. 324. 325. 326. 327. 328. 329. 4 472 5 5 V* 6 6 1 / 2 7 7V. 8 8 V, *) Človeški plod se imenuje do 45 dnij zarodek (embrio), dalje pa do poroda plod (foetus). 16 Št. 330. Dva skupno zrastla otroka, 9 mesecev stara, rojena od gospe Dnpont, katera živi sedaj v Parizu. Otroka sta prišla na svet po cesarski prerezi in sta živela po rojstvu še 1 uro. Ravno popisana zbirka otrok kaže v naravi čudoviti razvitek človeka. Št. 331. Dete S kapuco, rojeno v Berolinu, je živelo samo 4 dni, koža na glavi in hrbtu je bila, kakor kapuca, telo je zaostalo v rasti, ker se razvijala bolj koža. Št. 332. Naravni možgani zraslega človeka. „ 333—337. Zbirka trakulj, ki so šli od ljudij. „ 338. Trakulja z glavo. „ 339. Žolčni kameni. „ 340. Zbirka žolčnih kamenov raznih ljudij. „ 341. Zarodek miši. „ 342. Zarodek prešiča, 3 tedne star. „ 343. „ „ b tednov star. ji 344. „ „ 9 „ „ n 345. „ „11„ „ „ 346. Pasji možgani. „ 347. Možgani novorojenega deteta. „ 348. Navadna možka medenica. „ 349. Obče preširoka ženska medenica. „ 350. Poševno zožena ženska medenica. „ 352. Moška medenica afrikanskih prebivalcev. „ 352. Medenica Novozelandca. „ 353. Najznamenitiša angleška ali rahetska medenica. „ 354. Pas čistosti ali sredstvo v varstvo proti nezvestobi žensk. Kakor znano, sta rabila te pase Frane I., kralj francoski in Kristian IV., kralj danski, v 16. stoletji. St. 356. Dve otroški okostnici, lanorojstvi od 5 oziroma b 1 / 2 me¬ sečnih plodov. Št. 357. Slepičeva okostnica. „ 358. Injektovana glava, na kateri je videti torto. „ 359. Injektovano novorojeno dete. „ 360 in 361. Ročna in nožna okostnica dvoletnega deteta. „ 362. Ročna okostnica. „ 363. Razložena ročna okostnica. „ 364 Pokvarjena gorenja čeljust, rako imenovani zajčji obrastek. „ 365. Slabo razvita lobanjska skorja. „ 366. Nepravilni lob novorojenega deteta. „ 367. Pasji lob. „ 368. Mlada koza. „ 369. Spodnje stegno s tako imenovano angleško boleznijo. „ 370 in 371. Cevka s piščaljo zarasla z dvema mostoma. „ 372. Slabo ozdravljena zlomljena piščal. 1 „ 373. Slabo ozdravljena zlomljena gnjat. „ 374. Revmatiško strjenje gnjatne kosti. j- „ 375. Razjed kosti na kolenu. ] f „ 376. Prsna kost pohabljene ženske. p 17 Št. 377. Razjed na nogi vsled sifile. „ 378. Slabo ozdravljeni lom stegna. „ 379. Razložena nožna okostniea. „ 380. Lom na gnjatnem jabelku. Št. 381. Rame, s katerega je sneta koža, kjer pa mišice še obdaja žilata koža glavno žilo odvodnico, katera obseza odtekajočo kri z limfa- tiškimi cevmi, katere sesajo sok, da vstvarjajo svežo kri, katero odvajajo h kostem, sestavljajo ob jednem skupne korenike krvnega sostava. Št. 382. Rame, naravno (zaškropljeno), jako umetno prirejeno; vidimo vse globokejše mišice, kakor zaškropljeno bilno žilo in ves živčni sostav do najmanjših delcev. Št. 383. Zenska noga (naravno zaškropljena); obseza vse žile in mišice, katere pregibajo vso nogo ali prste, kakor živce, ki grejo do po- jedinih delov. Št. 384. Moška noga. St. 385. Moški trup, spredaj otvorjen, da je možno pokazati ležo srca, prerezo pluč spredaj in velike krvne toke iz srca v spodnji život. Kraji trupa. 1 . Grodnica, 2. rebrasti svod, 3. kraj jeter, 4. kraj želodca, 5. kraj poprečnega črevesa, 6. kraj cevij, 7. kraj spodnjega tre¬ buha, 8. kraj mehurja, 9. kraj srama, 10. kraj dimja. Št. 386. Dimje dvojito zlomljeno. Ako vzdigujemo teško, nam utegne izmakniti se na zunaj po obeh straneh del čreves. Trebušni obod je duplina, po kateri so v zvezi žile, • semenska cev in jajca. Čreva se pretržejo samo polagoma. Črevo je možno zopet vdeti, ako se je izpahnilo samo na jedni strani. Bandažo dobro pa je treba nositi. 1. Še majhen črevolom na levi. 2. Črevesni komad, ki je prodrl že do mošnje. Razpuščene jedi morajo skozi ta kos, zato bi bilo smrtne nevarno stisniti ga. 3. Trebušna koža, prerezana, je izpahnena s čre¬ vesom vred. 4. Kos mrene. 5. Mošnja. 6. Glavne krvne cevi za nogo. 7. Mišice. Št. 387. (Pod. 1.). Operacija kamena ali visoka prereza me¬ hurja pri možkem. Operator gre z nastrojem, katetru podoben, skozi moško spolovico v mehur. Znotraj katetra je jeklen nožič, ki prebode s pritiskom trebušno steno. Na ta ubod se potem priveže nož za prerezo. Št. 388. (Pod. 2.) Po prerezi drži asistent z gorgeretom rano od¬ prto, drug ga podpira na drugi strani s kazalcem, in operator vzame iz mehurja kamen s kleščami. Ta operacija je na življenje in smrt, ker, če se koliko kaj zanemari pri tem, nastane vnetje. Na tej operaciji je umrl cesar Napoleon III. Št. 339. Navpična prereza možke medenice vidijo se: a. mehur, b. vodovod, c. prerezana spolovina, d. polovica mošnje z jajci, e. sramna kost, f. semenske niti, g. semenske seuze, h. žleza predstojna, i. črevni prehod, k. kost ritna, 1. hrbtenjača, m. glavne žile v obe nogi. 18 St. 390. Prereza ženske medenice s plodom, 7 mesecev starim ; vidijo se: a. velika, b. mala sramna babrda, c. sramna mast, d. sramna kost, e. maternična nožnica, f. maternica, g- materno ustje, h. plod 7 mesecev star, i. popkova vrvica, k. jajčna kožica, 1. semišče, m. mehur, n. mastnica, o. hrbtenjača, p. ritnica. St. 391. Prečna leža deteta. Y takem slučaji je treba otroka obrniti; zato gre akušer v materno telo z roko, da obrne dete in napravi tako možni porod, ki je vsaj manj nevaren, nego da bi mati ostala dalje v najhujših porodnih bolečinah. St. 392. Porod ritni. Ob tem nepravilnem porodu pride otrok od zad naprej. Da gre brže, potrebuje se pri porodu topa, železna kljuka. Glede na otroka niso take operacije skoro nikdar srečne. St. 393. Porod s kleščami; ako je otrok premočan ali mati pre¬ šibka, se postavi zdravnik v ta položaj, da pospeši porod s kleščami. St. 394, Perforacija. Pri tej jako umetni operaciji leži otrok sicer prav, ali porod se ne more vršiti pravilno, vzrok temu je: glava pre- krepka, medenica preozka in mati jako šibka. Zato je potreben cesarski prerez; ako se pa po preiskavanji zve poprej, da je dete mrtvo, se na¬ vrta glava otroku, in potem, ko odtečejo možgani, se potegne otrok s kleščami ven. St. 395. Zenska podoba, ki kaže notranjo ležo človeško v zdravem stanji a. ščitasta sluza, ki napravlja bahor, ako oteče, b. ključnica, c. obe glavni žili, srčna bilna žila ali Aorta, životna žila, d. oboja pljuča, e. prisrčje, f. prečna mrena, g. želodec, h. jetra, i. žolčni mehur, k. tolsto črevo, 1. drobna čreva, m. trebušna koža, n. maternica z dvojčeki, 5 me¬ secev starimi. St. 396. Porod po obrazu; jako težaven porod, neugoden tudi zdravnikom; glavno ozadje deteta se nasloni na hrbet, vsled česar na¬ stane tako napetje, da je treba pomagati s kleščami. Otroci pa navadno se zaduše. St. 397. Stoječe možko telo, z vidom droba od zadej. 1. Hrbtni mozeg, 2. nosna duplina, 3. nebni jeziček, 4. krajniki, 5. jezik, 6. jabelko, ki se zapira pri poziranji, da ne pride nič v sapnik 7. bilne žile glave, 8. žile, ki odvajajo kri iz glave, 9. odrezana glavna obilna žila, Aorta, 10. pljučna bilna žila, 11. pljučna krvna žila, ki jdvaja očiščeno kri iz pljuč, 12. sapnik, 13. pljuča, 14. srce, 15. žrelo, 6. želodec, 17. želodčni zapah, pri katerem odhaja griz, 18. žolčni od, 19. trebušna slinjasta sluza, 20. poliv griza z žolčem in sokom od trebušnih slinjastih sluz, 21. tenko črevo, 22. debelo črevo, 23. obe bedrni kosti, 24. križna kost, 25. slezeno, 26. žila vratnica z vejami, ta odvaja povračajočo se kri od želodca, slezna, tolste in tenke žile v jetra, 27. za trebljenje od žolča, očiščena kri gre potem skozi jetrne žiie. 28. spodnji votli žili, 29 katera jo vodi k srcu, 30. prečna mrena, kat ra loči prsni drob od trebušnega droba. 19 St. 398. Glava, jako umetno prirejena, koža je sneta, v jedni polorici vidimo sprednje, v drugi polovici pa spodnje mišice, in vse ar¬ terije ali žilo. ki se razpletajo od vrata v glavo. Št. 399. Glavo s podobo obrazovih mišic, žil in živcev na pravi in možganskih živcev na levi. Prava stran. 1) žvekalka, 2) trobska mišica, 3) in 4) velika in mala smehova mišica, 5) ustna vzdižnica, 6) vzdižnica gornjih ustnic, 7} vzdižnica nosnic,, 8) očesne zapornice, 9) ustne zapornice, 10) nizteznice spodnjih ustnica 11) nizteznica ust, 12) čelna mišica. 13) temenska mišica, 14) glavna bilna žila, 15) lična bilna žila, 16) senska bilna žila, 17) zatilna bil n mišica. Leva stran. d) Polovica velikih možgan, b) polovica malih možgan z životnim drevescem, c) prodolženi hrbtni mozeg, d) temenica, e) možganski do¬ datek, sluza, katere namen ni znan natanko, f) limbasta sluza, g) odre¬ zani vonjski živec, jedini živec, ki prihaja iz velikih možgan, vsi drugi prihajajo iz hrbtnega mozga, K) vidni živec, i) niztezni očesni mišecni živec, ki vodi očesne mišice, k) krožilni mišecni živec, ki vodi gornje krožilne mišice očesa, l) trojnati živec, katerega prva veja gre v očesno duplino, m) druga veja gre v gornjo čeljust, n) tretja gre v spodnje čeljust. K vsaki zobni korenini gre tenka vejica in ta provzročuje pri votlih zobeh v dotiki z zrakom bolečino, o) izstop ličnih živcev iz lo¬ banjske dupline, x) slušni živec, z) ovalno in okroglo okence slušne cevi, po kateri gre zvok k notranjim delom, u) in v) obe stranki očesni premi mušici, tv) solzna sluza z živcem, je deta doli, ker je gornji lobanski del odstranjen, p) hrbtenična žila. Št. 400. Zenske prsi: 1) mast, 2) lopatice mlečnih sluz, katere od¬ vajajo mleko od krvi, 3) mlečne eevice, katere dovajajo mleko k prsni bradovici. Obrezovanje po Mojzezovih zapovedih. St. 401. Tab. I. Obrezovanje se ima vršiti pri zdravih, močnih otrocih 8 dnij po rojstvu in vidimo tukaj predkožico čez želod pritis¬ njeno s kleščatim ploščnatim orodjem. Št. 402. Tab. II. Tako nategnena predkoža se potem naglo z r-.n loda odreže z nožem Bisturic. Št. 403. Tab. III. kaže obvezo po operaciji; obveza je iz platne¬ nega pol brača dolgega, prst širokega traku. Pod koncem želodca se dene lanen venček, pomazan z masiom in rimskim, bolom, da se ustavi kri in da se zaceli že prvih 24 ur. 2 * 20 Očesne bolezni. Št. 404. Tab. I. Oko kratkovidnika. „ 405. Oko dolgoglednika. „ 406. Otekline na dolenji trepalnici. „ 407. Ovitje trepalnice vsled vnetja na punčici. „ 408. Hrastna oteklina na gornji trepalnici. „ 409. Žobasto vneto oko. „ 410. Kegljasti izrastek rožične kože. (Staphyiom.) „ 411. Ječmen na gornji trepalnici in solzni jeziček na dolenji trepalnici. St. 412. Tako imenovano grozdno oko. (Faphylom.) „ 413. Maliničast izrastek na rožični koži. (StaphyIom.) „ 414. Oko Albina. Ti ljudje imajo snežnobele lase in rudečo punčico. St. 415. Vnetje mavrice z odtokom iz očesa. „ 416. Tab. II. Zebljasta glava, na mavrici vsled odprtja ranjene rožične kože. St. 417. Rožične maroge (maculae corneae), tako imenovane cve- tičice. Št. 418. Siva mrena. „ 419. Črna mrena. „ 420. Zelena mrena. „ 421. Popolna lečna mrena. „ 422. Strjenje trepalnic, začetek raka. „ 423. Perotna koža (Pterygium), guba očesne vezilne kože. „ 425. Zarasenje mavrične kože vsled vnetja. „ 426. Sifilitiški otoki ob krajih trepalnic. „ 427. Razširjena sifila, popolnoma pokaženo oko in njegovega okraja; vsled tega umrje kmalu dotična oseba. Št. 428. Jetra, želodec in slezeno z žilami. Želodec je odprt in kaže znotraj bolno vneto slezno kožo, katera hudo boli in zavira prebav- Ijenje. 1) jetra, 2) žolčni mehur, 3) odrezani žolčni hod 4) odrezana žila vratnica, 5) odrezana spodnja votla žila, 6) jetrna žila, 7) kos glavne bike žile ali Aorte: njene veje: 8) slezena žila, 9) gorenja, 10) dolenja venčna žila želodca, 11) zapletena bilna žila, 12) želodec, 13) slezeno, 14) trebušna slinjasta sluza, 15) dvanajststeroprstno črevo, 16) ustje žolč¬ nega hoda, (3) in trebušne slinjaste sluze (14). St. 429. Hermafrodit (polutan). Ta je imel jajca in maternico, ki so bila oboja v mošnji. Pod. I. kaže zunanje sramne dele, želod ie polen 21 globokih gub, v moški spolovini ni odprtine, samo majhna globina, na¬ pravi mošnje sta maternica in mošnja, scalna cev ja na mošnji in vede v maternico. Pod. 2. Notranjost mošnje, spodnji oteklini so jajca, zgornja ploščnata stran je maternica. Pod. 3. Jajca s celicami in cevmi. Pod. 4. Prerezana maternica, notranja stran v gubah. Pod 5. Od zgoraj odprta scalna cev in maternica; notranji dve odprtini sti ustji scalnih cevij, od¬ prtina zunaj mehurja vede do maternice. Pod. 6. Zaprti mehur, od zdolej gledan; na njem je nožnica v majhnih grbah. St. 430. (Prirodna igra), pravi hermafrodit. Slučaj se je pri¬ petil v Breslavi; dotičnik je živel ondi, je bil kot mož oženjen in je umrl v 58. letu svoje starosti. Nad nerazvito spolovino je odprtina, iz ka¬ tere je ob mesecu šlo seme vsake 3 do 4 tedne. Otroške bolezni. Koze, osepnice in rdeča, vročica. St. 431. Koze (Variolae). Ta bolezen prične z nalezljivo mrzlico, na kar v 3 do 5 dnij izpahnejo majhni mozoljči. 1. Ti mozoljči se naglo povečajo, si napolnijo z vodeno tekočino in se na vrhu zavihnejo nekoliko. 2. V tem ko so zdolej zelo vneti. Od 8. do 10. dne se vlažina v mozoljči smoti in ognoji. 3. In je okoli mozoljčev bledordeč obroček. Sedaj ovene mozoljči in vpadejo. 4. Nekateri tudi razpokajo. 5. Izpraznijo gnoj in puste znane grde obrastke. Nastanejo trde hraste. 6. Katere otemne in usahnejo ter polagoma odpadejo od kože. Po odluščenji hrast ostanejo po kozah še dolgo temnordeče maroge, ki kažejo v mrzlem zraku višnjevo barvo. 7. in ki nastanejo vsled še mlade nove kožice. St. 432. Osepnice (Morbilli, maruskle). Osepnice pričenjajo navadno z mrazom, ki trese, in potem z mrzlico. Četrti dan se prikažejo rdeče pičice. 1. Katere se zbirajo v nepravilne kroge in polukroge in dobivajo rdečo karminovo barvo. 2. Potem zginejo in koža se začne luščiti. To luščenje je pri osepnicah kaj posebnega, kajti luskice so tako tenke, da so videti na koži kakor potiska ali drobni otrobi. Po luščeni koži je bolnik jako občuten proti zunanjemu vremenu in se mu je treba še po¬ sebno varovati, ker bi se utegnilo pripetiti še mnogokaj hudega n. pr. da bi zbolela dihala. cit. 433. Rdeča vročica (Scarlattina). Pričenja s tem, da nas trese mrzlica, mraz, boli glava in da smo pobiti po vsem životu. Cez dva ali tri dni se pokažejo na koži rdeče maroge, katere se množe vedno bolj in temnč. Maroge se večajo, 2. Se stekajo potem in pokrijejo život. 3. Čez tri dni zginejo zopet in čez drugih 8 dnij se lušči koža v večih kosih. 4. Utegneš jih strgati s prstim v obliki cevi. Če je vreme neugodno, v tem času glede na novo kožo, utegne se koža zopet luščiti. 22 Št. 434, Resekcija kroglastega kostenega izrasteka na zaglavji. Vsled padca na ozadje glave je vzrastel kroglast kosten izrastek, ki se obstrani z esekcijo. Da bi ga odstranili, so napravili dve navpični zarezi, na desni je izrastek že odstranjen, in operatenr se pripravlja, da odžaga srednji del. Ta preparat je posnetek muzeja medicinske fakultete v Parizu. Št. 435 in 436. Operacija podjeda. Rakoviti del jezika je zazna¬ movan klinasto (kakor kaže pičičasta črta podobe 435), se izreže in kraji rane se zopet s šivom zvežejo. Nasledki nezmernega žganjepitja. Št. 437. Zdrav želodec se prapara. „ 338. Tu so že vneta mesta. „ 439. Popolnoma vnet želodec, ki ne more več prebavljati jedij. Pijanec živi jedino še od žganja, in smrt ga reši od prestrašnih muk vsled tega, da nastopi večkrat strjenje ali okostenje. V tem slučaji, št. 440 je samo še ozek prodor, skozi kateri gre tekočina. Podobe naravne velikosti. Št. 447. Anatomiška Junona. Ta podoba predočuje najbolje, kako stoje vsi životni deli v naravni velikosti. Št. 448. Anatomiška Venera. Ta podoba, najvrednejša vsega mu¬ zeja, je v naravni velikosti in razdeljiva. Sestava njena je potrebovala blizu dve leti in jo je torej prištevati kot mojstersko delo medicinske in anatomiške znanosti. Tu se predučuje sestava vsega človeškega telesa, in oglednik razvidi čudoviti in zapleteni stroj, ki vzdržuje življenje. Jako pohvalno je, spoznavati nežnost dotičnih organov. Da se boljše ogleda, se podoba tu pa tam razdeli in znanstveno razlaga. Št. 449. Možki z odprto trebušno in prsno duplino, z razkritimi mišicami, na pravi z žilami krvnimi (višnjevo) in meznicami (žoltasto). Na cevi bilne žile (rdeče) in živci (belo). V naravi sti obe strani jednaki. Zaradi razločnosti so tukaj cevi in žile ločene (osamljene). Arterije, žile, meznice so po celem telesu. 1. Srce, 2. Pljuča, gorenja plat odrezana, da so se razkrile cevi, 3. Dušnik, 4. Razdeljenje dušnika po pljučih, po njih dohaja sveži zrak, 5. Pljučna bilna žila, ki dovaja obrabljeno kri pri pljučam, 6. Pljučne krvne žile, ki dovajajo s kisikom pomešano (rdečo) kri nazaj k srcu, 7. Glavne bilne žie (Aorta), ki odvajajo od srca kri na vse strani života, 8. Njih veje, katere dovajajo kri glavi in lokam, 9. Obisti, ki trebijo scalnico 23 od krvi in 10. po scalnikn, 11. v mehur, 12. Spodnja votla žila; v ta meh se iztekajo vse višn eve cevi nog in spodnjega života ter dovajajo srcu obrabljeno kri, 13. Zgornja votla žila, zbira obrabljeno kri od glave in rok ter jo dovaja srcu. Žoltasti mehovi z vozli so srkalnice (meznice), ki so po vsem telesu. Na želodcu, 14. je veliko takih srkalnie. One vlečejo naše rabljive tekočine jedij in jih vedejo skozi glavni meh, 15. v krvno žilo ključnice, 16. Ima prerezo, da se vidi tok tekočine v kri. Ako mora biti človek 3 — 4 dnij brez hrane, izsrkavajo meznice snov za kri iz celega telesa; vsled tega zmedli celo telo jednakomerno, 17. Vse niti na levi so živci. Oni oživljajo in pregibajo mišice, in so vse v zvezi po hrbtnem mozgu z možgani, 18. Ušesna slinasta sluza daje skozi meh, 19. sline ustom, 20. Jabelko, 21. Sčitna sluza, ako se poveča, nastane brahor, 22. Zrelo, 23. Sleznica, 24. Končnik, 25. Semenska bilna žila, ki dovaja kri jajcom, 26., 27. postranska jajca, iz te krvi se čisti seme in prihaja skozi semensko cev 28. k semenskim mehurčekom, ki so zad za mehurjem, 29. Semenska krvna žila, katera dovaja kri nazaj v život. Semenska bilna žila in semenska krvna žila sti na obeh stranah. Možki spol ima veliko krvnih cevij, tudi srkalnice so tu; zaradi tega se razširja pri spolnih boleznih strupna snov ravno po teh žoltastih sikalnicah 30. po telesu, tako da srkalnice, ki so najbolj v lakotnicah, otečejo do vozlov in provzročijo otoke v dimljah. Št. 450. Cesarski prerez. Ta podoba naravne velikosti je posneta po podobi gospe Dupont v Parizu, pri kateri se je izvršila po tej metodi operacija, zvana cesarski prerez. Vzrok ni bil v ožini medenice (života), ampak dva dozorela, živa, z zgornjim životom zarasla otroka, ki sta živela še jedno uro po operaciji. Otroka sta tu v muzeji pod št. 230. Prvi, ki je izvršil to operacijo leta 1500, je bil Jakob Nufahr v Siegershausenu na Švicarskem (mesar za svinjino), rešil si je tako ženo in otroka. Odslej izvršujejo zdravniki po različni metodi to operacijo. ot. 451. Klotilda mehikanska grofinja, ki je na plesu za šeme velike opere Pariške med plesom mrtva padla v naročje soprogovo. Pre¬ parat kaže škodljive posledice, ki nastajajo zdravju vsled preozkega za¬ penjanja, in vsled katerih je tukaj prišla smrt. Oprsje je spačeno, pljuča so stisnena na razmerno premajhen prostor, in se otiskajo na vzdol jetra, želodec in vranico, vsled česar te plemenite deli telesa ne morejo delovati pravilno. Zrak in hrana sta premalo dohajala zarodku v maternici, in zaradi tega je bila pri tem izrednem naporu smrt neizogibna. Št. 452. Trihinova bolezen. V uživanem svinjskem mesu so apnene kapice v katerih so žive trihine skrite po desetletja ter zajdejo tako v človeško telo. Kmalu po zavžitku želodčni sok razmoči apneno lupino, trihine se oproste in tako zaplode. Že čez 6 dnij zaležejo trilnnove matice žive mlade trihine, te prevrtajo čreva in proderejo v trebušne mišice, odtod se zatrosijo po vezivih v životu. Pogostoma se vsled tega potovanja trihin vnamejo veziva in otečejo oni životni deli, kjer se usedejo trihine, in to je vzrok smrti bolnikove; ako je možno vstrajati v takem stanji 8 do 14 dnij, se mlade trihine zopet zarijejo v kapice in ostanejo za celo življenje tako neškodljive. Ako umrje dotična oseba v 10—15 letih, in 24 ako žre kaka podgana na istem mesu, in ako morda požre prešie isto podgano, je nevarnost, da se nalezejo trihine osebe, ki bi jedle od take svinjine. Jedino sredstvo, da se obvarujemo take nevarnosti, je v tem, da jemo samo dobro prekuhano svinjino, tudi ko bi ne bila vsled tega ukusna. Na tem preparatu vidimo, kako odnaša griz 1. kapice in že osvo¬ bojene živalice 2. povsod lazijo na tankih črevih mladiči, prodirajo v že¬ lodčne mišice, vsled česar nahajamo v prerezanih mišicah na nogi, želodcu, prsih, roki množico kapic in trihin, ki se zakrožujejo in zavrtajo v kapice. Št. 453. Trichina spiralis, samec in samica, 2500 krat povečana. Samec, polovico manjši od samice: 1. glava z odprtim gobcem, 2. žrelo, na glavi zakrito, se daljša kot tenka nit, 3. (ob strani je videti podalj¬ šanje) do želodca, 4. kjer začenja prohod, ki se odpira na spodej, 5. V odprtino gre ob jednem mehurček. 6., 7. Vezilni zobček, sta dva,^ in je gorenji ne znotraj odrezan, 8. dve tipalni in čutni bradovice. 9. Zlezje. Pri spojenji se obesi samec z obema zobcema, 7. na spolno odprtino pri samici. Samica, polovico veča od samca, 1. Rumenjačišče, iz treh skladov a, b in c, kakor od jajčic. Jajčica gredo skozi kalni mehurček, se po¬ kažejo zopet kot kalne celice, in kmalu izležejo mladiči, 4. živi derejo v semišče, 5. dokler ne pridejo do spolovne odprtine, kjer izležejo živi, 7. odprt gobček, 8. žlezje, 9. prohod, 10. prohodna odprtina. Ad št. 454. Azijatska kolera, mož, ki je umrl za njo. Kolera na¬ pada ljudi vsake starosti in vsakega stanu, zdrave in bolne, največkrat osebe, ki žive neredno, ali ki so slabo rejeni in se ne morejo držati. Prikazni kolere so: driska je pač redno prvo znamenje, je brez bolečine in pričenja najbolj po noči (in o polunoči). Iztrebljeno je kmalu zelo vo¬ deno, brez duha, belkasto-sivo in podobno rižovi vodi. Metanje nastane po driski in ni brez te, izprazni najprej to, kar je ravno v želodcu, po- vžito, potem slez in žolč, na konec vendar zopet riževi vodi podobno tekočino. Ta tekočina, ki gre od človeka z drisko in metanjem iz prohoda in želodca, prihaja od krvi in obseza zatorej poleg vode tudi še druge obstojnine (beljak, soli,) k.akor veliko delcev gornje kože na koži prohodnje sleze. V časih, ko je bolezen huda in naglo morilna, pri tako imenovani suhi koleri ne pride do odstranjenja tekočine, rižovi vodi podobne, ampak se ista nateka v črevesu in želodcu. Umevno je, da po izgubi toliko vode, se kri strdi, in to se razločno kaže tudi pri puščanji krvi in mrličih. Ravno tako pa se razume, da strjeno kri peha srce s težavo naprej in ista ne more več gladko teči, zlasti ne po finih luknatih cevih. Odtod prihaja da bitje (srca in žil), ki je začetkom navadno naglo (do 140 udarcev) ponehuje, je počasneje in slabeje, dokler ga ni več čutiti, in sicer v isti meri, kakor odteka voda in se kri gosti. S strjenjem krvi in oslabljeno cirkulacijo je pa v soglasji zmanjšana lastna toplota. Jezik in koža sta mrzla, koža je svinčene barve, od za¬ četka hladna in potem mrličja ali pa mrzla kot žabja. Nohti se zde daljši in višnjevo-sivi! Zaradi rušenega spreminjanja krvi v pljučih in zaradi zakasnjenega pretakanja temne krvi po luknatih cevih nastopi na raznih mestih, kakor na ustnicah, višnjevkasta barva. Obraz propade, oči se 25 uleknejo globoko in so obdane od višnjevkastih ali temnovišnjevo-sivih obr očkov, nos je ozek, špičast in mrzel, senci in lica vdolbena in hladna, us ‘ne suhe, ali prevlečene z vlačno slezo. Številne gobice, ki se nahajajo v kolernem blatu, so imeli že davno kot za vzrok kolere, vender pa niso mogli priti do pravega, dokler se ni posrečilo gospodu skrivnemu svetovalcu dr. Kochu, kije stvar preiskoval po Italiji, gnezdu kolere, zaslediti posebnega vejčastega bacila, ki ga po- števajo odločno kot kal kolere. Živali, katerim so spravili v črevo te go¬ bice, so tudi končali na znamenji kolere. Kakor razvidno je na tem pre¬ paratu spodnje telo odprto in del tenkega črevesa odstranjen, nekateri deli črevesni so prerezani, in je videti v nji tako naselbino gobic, ki imajo žoltorjavkasto barvo poleg tekočine, rižovi vodi podobne. Pri gla- vinem koncu preparata vidimo delo kommabaeilla. Kakor trdi dr. Koch, spadata oba na levi k azijatski koleri, v tem ko spadajo na desni k Cholera nostras. Razločiti je obe vrsti gobic po barvi in podobi. Komma- bacillus je tako majhen, da moremo videti pojedine le z drobnogledom. Št. 455. Naravno okostje moževo. Okostje človeškega telesa sestaje razun zob in ušesnih koščic iz 213 kostij, ki so z vezili in šivi združeno premično in nepremično. Telesu dele potrebno trdost, in gibljejo se po mišicah. Prva pomoč ob nezgodah. Večkrat mora človek svojemu bližnjemu ob naglih nesrečah deliti prvo pomoč, dokler ne dojde zdravnik, in pridrževati že begoče življenje s svojo ročnostjo. Izobrazil je tako samaritansko postrežbo profesor Csmareh v Kielu s tem, da je osnoval samaritanske šole, ko je otvoril ondi 1822 prvo sa¬ maritansko šolo. Ob nagli nesreči gre pred vsem za to, da se zapreči nadaljna škoda in da je možno spraviti ponesrečenca do tje, kjer ga more zdravnik zdraviti pravilno. Gledati je zlasti na to, da se ne giblje ranjenec brez- potrebno (n. pr. ko se zlomijo kosti) in da ne pride kaka nesnažnost do njega. Ako je potreba sleči ranjenca, naj se prične vselej na zdravi strani telesa, na kar se z lahka sname obleka na bolni strani. Obuvalo je od¬ straniti vedno s tem, da se razpara šiv. Škodljivo je vsako nepremišljeno, vsako naglo ravnanje; mirno je treba položaj ogledati, presoditi in potem jasno, pa odločno naglo storiti, tar je potrebno; tako naj pomočnik deli ukaze sopomočnikom. Vsakatere sijalce je odstraniti. 26 Ko zavezujemo ranjenca v sili, skrbimo, da se usede ali uleže. Za usiljeno ležišče ali za prenašanje bolnika je dobra vsakatera stvar, ki je ravno pri rokah. Z umetno pripravljenimi preparati, po našem mnenji, seznanimo se nekoliko, kako je treba pomagati v prvi sili. Kostolom. St. 456. Navadno zlomljena noga. St. 457. Mnogostranski zlomljena noga (zlom piščali). Navadno zlomljena je kost, ako se ni ranila koža, mnogostransko pa, ako nastane rana vsled zunanje sile ali s spičastimi kostmi konci. Da se nam je zlomila kost, spoznamo iz hude bolečine, kjer je zlom, iz skrčenja ali zdebeljenja uda, iz nenaravne lege in premikanja kakega dela. — St. 258. Obveza za silo pri zlomljeni piščali z žičastimi ali lesenimi deščicami. Podoba kaže na nogi varstveno obvezo, na stegnu stiskajočo obvezo z omotanjem, Primi zlomljeni ud previdno nad in pod zlomljenim mestom, potegni nalahkoma, v tem pa naj sopomočniki napravijo obvezo za silo, kot plo¬ ščice porabljaj treske, lepilo, žičasto mrežo, slamnjake, drevesno skorjo, lesene kolce itd., in za izblazinjenje nato, seno, prediva, jutino, mah, platno in odrezke bolnikove obleke. St. 459. Nastava pravilne mavcova obveze pripiščali. „ 460. Obveza za silo s slamo pri zlomljenem stegnu. „ 461. Stiskalna obveza prt velikem žilnem krvavenji in veliki rani na piščali, kakor nastava antiseptue varovalne obveze na stegnu. St. 462. Navadno zlomljena roka, zlomljen laket. „ 468. Mnogostransko zlomljena roka, zlomljena koželnica. „ 464. Obveza za silo pri zlomljeni roki z lesemini ploščami in ustavljenje žilnega krvavljenja po stiskanji s klinom na laketu. St. 465. Nastava mavcove obveze na zlomljeni roki. „ 466. Opečenine. Tri stopinje opazujemo, kQ se opečemo 7 prvič bolestno rdenje, drugič mehurčeke in tretjič ogljene, črne kraste. Ko zadušimo plamen in ohladimo z vodo naglo obleko, odrežimo jo, ne pa je slačiti. Mehurčeke prederimo, pa ne trgajmo; ožgano mesto po¬ mažimo z mazilom za opeke, s čisto mastjo ali oljem (Vazelina), moko,c ogljenim prahom ali s sodunovim dvoogljanom in pogrnimo z meljo ali" vato. Gorka soba, gorka vzbujujoča pijača. Kane po kislinah in cugih oblij z veliko vode, potem oljem itd. St. 407. Obveza za silo pri ranjeni žili z vozli na laketu. 27 — St. 468. Raznotere rane: 1. ko se usečeš, 2. ko se ubodeš, 3. ko se urežeš, 4. ko si oklan, 5. ko si ostreljen, 5. ko se dregneš. St. 469. Obveza takih ran: Očisti rane najprej s karbolno vodo (1 žličica karbolske kisline na 1 / 2 litra vode), zdaj porabljaj lejec, škro¬ pilnico ali kljunast lonec ali pa tudi papirnast lejec; potem obveži rane. St. 470—477. Nastava trovogelnega robca kot varovalne obveze za celo roko. St. 473—476. Navadne varovalne obveze s trivogelnatimi nobci pri ranah na prstih, roki in negi. St. 477. Podpiralna obveza za zlomejeno spodnjo čeljast. Rabi žepne robce kot petlje za ranjeni laket in roko, kakor tudi obveza za skrčeni kos leve roke. St. 478. Nastave tiskalne obveze pri ranjeni bilni žili na sencih. Obveza rane na glavi s trovogelnim robcem in nastava podpiralne obveze s trovogelnimi robci pri ranjeni plečni pregibali in ključni kosti. Krvavljenja iz bilnih žil spoznamo, ako teče kri svetlordeča ne¬ pretrgoma. Krvavljenja iz krvnih žil pa, ako je kri temnordeča in samo- carlja. Krvavljenje bilnih žil ne preneha, ako spano samo zavežemo, ustavi jo jedino Daglo došedši zdravnik, vendar pa je je možno za silo zavirati s tem, da bilno žilje stisnemo med rano in srcem. Zatorej pritisnemo takoj bilno žilo na primernih krajih s prsti in sicer: na glavi s pritiskom proti lobu (podoba 376) in na spodnji čeljusti na spodnjem koncu. Lasate odkopaj in hrani previdno, odstrani zemljo iz ust sproti. Vročinski mrtud. Postavi dotičnika tako, da bo sedel na pol, v sveži zrak, razpni obleko, hladi glavo in prsi, vlivaj vodo nanj, če je sila, napravi umetno dihanje. Zabrani spanje. Otrovljenja (ostrupljenja). Izvedi vrsto otrove ter pokliči takoj zdravnita( in lekarničarja; med tem dajaj piti veliko gorke tekočine in vzbujaj s šegetanjem grlo, da bo šlo na metanje; vrhu tega pri otrov- ljenji z: močnimi kislinami: v vodi mešano kredo, z močnimi lugi: očetovo vodo; z arzenikom (mušni strup): jako stanjšano apneno mleko; s fosforom: posnelo mleko (nič boljšega!); z rastlinskimi strupi, n. pr. z opijem: močno črno kavo, led na glavo, gorščico na srčno vot¬ lino; s kloroforom: skrbi za sveži zrak in umetno vzbujaj dihanje. St. 479. Naravne velikosti anatomiško-plastiška podoba z od¬ prtim hrbtom. 28 TRETJI ODDELEK. (Ločeni kabinet.) Sifilitične bolezni. Sifilitiška kuga se je zatrosila k nam leta 1492. iz Italije, je nalez¬ ljiva in jo je najti na vseh delih telesa; navadno se prikaže po svitji na spolnih delih ali rodilih, in jo nalezeš tudi s samim poljubom. Vsak mladenič ima na tu kazanih eksemplarih najboljši svarilni zgled, da se varuje; naj pa vidi vsakdo, kako strašne so posledice te bolezni, ker se ta bolezen kot nalezljiva dalje širi po telesu, teko je zdravnik kar naglo ne zadrži, zato je skrivanje in mazaško zdravljenje napačno in najhujšth posledic, katere naj ta zbirka razlaga. St. 601. Jetrni rak (neozdravljiva bolezen). St. 602. Del hrbtenice z razjedom kosti (Caries) vsled samooskrum- njenja (Onanija). St. 603. Možka noga z Elephant asiasis. St. 604. Kapavka (Tripper) na navpični prerezi možke zdelice; mala kapavka je v čolničasti jami vodenasta; tu se je vnetje sleznih kož tako razširilo, da je prišlo celo do mehurja. St. 605. Kapavka, Phimosis, z otokom želoda in s sifilitiškim iz¬ rastkom šankarjevim na mošnji. St. 606 Kapavka s šankarjem in uničenim želodom. Vse odprte rane na želodu so šankarjeve rane, ki se razširjajo vedno dalje, ako se ne ustavijo. Zdravijo jih z razsavom srebrnim. St. 607. Kapavka z otokom želoda in jajec. St. 608. Pegedanski (žroč) šankar na moškem spolu. St. 609. Kapavka z oteklinami ob dimljah. St. 610. Piaztegnena mošnja. (Posledica onanije). St. 611. Lahek šankar. St. 612. Španjski plašč. Želod možkega uda je otekel tako, da sprednja koža ne gre več nazaj. Te vrste otok je včasih tako hud, da je treba prerezati sprednjo kožo. Št. 613. Grozdnim jagodom podobne bradavice (Condylomae), vzrasl- pri moži, kateremu so odrezali spol: čez 4 tedne se je napravila ta raste lina; znamenje, da je bil ta človek znotraj ves sifilitiški (veneris secon- dera) in neozdravljiv. St. 613. Kačje otekline na predkoži in na glavi spola, poleg v te- stikulah, zaradi česar so spol odrezali. 29 Št. 614. Otekline v dimljah, imenovane Polin; s šankarjevimi ranami na raznih mestih uda. Te Polin nastejajo s tem, da zavračajo sifilitiški strup, namreč kapavkin ali šankarjev. Ako prodere strup dalje v telo, nastane vneta oteklina na vratu, koži in celo na nogah. St. 616. Kapavka, imenovana (Phrinoxis), je vnetje na glavi spola in provzroči zakrivljenje na predkoži, zaradi česar ne more nazaj. St. 617. Možki spol s tremi boleznimi: sifilitiška kapavka (ud se skrivi) je znan po imenu veneriškega roda (cornua veneris); otekline šan- karjeve na želodu in vnetje mošnje (curgides), St. 618. Elephantiasis na ozadji moža. „ 619. Sifilitiške otekline na ozadji moža. „ 620. Hrbet deklice s hudim vzrastkom. Posledice vrnivše se sifile. Redek slučaj. St. 621. Sifila je pahnila v obraz ženski. „ 622. Sifila je pahnila v obraz možu. „ 623. Strašen zgled, vsled mazačenja. Kaže 20letno deklico, v kateri se je vsled zlorabe zaukazano živo srebro pomešalo s sifilitiškim strupom v krvi. Tako utegne slediti najstrašnejše uničenje. Po tej podobi je nosna kost uničena in čelna kost ostrupljena. St. 624. Ženski zpol z ranami Šankerjevimi, hudo razjedajočimi in z oteklinami (Polin) v dimljah. St. 625. Šankerjeve rane na spolnem ustji. „ 626. Aečnate otekline na ženskem spolu, bradoviee (Condylomae), zaplode se na desni in levi spolnega ustja in v ozadji. St. 627. Bradoviee (Condylomae) na ženskem spolu, najhujše (veneris secondera). Št. 628. Otekanje malega ustja (posledice onanije). „ 629. Otekanje velikega ustja. „ 630. Petelinov greben na malem ustji. „ 631. Grozdnim jagodam podobne bradoviee na ženskem spolu (condylomata conalomerata). St. 632. (Framboisis). Maliuičaste bradoviee pri Zamorki. „ 633. Glava triletne deklice, ki je bila ostrupljena vsled poljuba dojilke. Št. 634. Preiska s speculum (materno zrcalo). Kakor je pogostoma skrit sedež najnevarniše bolezni (Syphilis), tako je tudi tu pri popolnoma zdravih spolih maternih okužen s šankerjem, in brez preiskave bi se šanker strašno razširil. Št, 635. Hotentotski predprt. 30 „ 636. Isti vzdignen; nečimernost je razvadila to pleme, da si obeša vesi na Clitoris (šegetalee) in da si ga tako raztegne. Št. 637. Ženski spolni deli v deviškem stanji. Zunanja in notranja ustja; kjer začenjajo zadnja, je zgorej majhno kegljasto telo, šege- talec imenovano (Clitoris), zgornja mala luknja je vodopust, dolenja pa ja vhod v prohod, katera je v deviškem stanu zožena z belo kožico ali deviško kožico (Hymen). St. 638. V razloček: Bivša devica. Tako smo vodili obiskovalca k raznoterim podobam; ne dvomimo, da smo mu bili zvesti vodniki in da smo ga poučili o mnogem. Ob jednem se nadejamo, da mu bo to ogledovanje koristilo tudi za življenje. Ako se uresniči ta nada, potem je bistveno rešena naloga, katero smo si stavili. NARODNA IN UNIUERZITETNA KNJIŽNICA 00000412567 Karol Gabriel, Meiselov naslednik.