Petnajstletnico koroškega plebiscita »o pretekli četrtek v Celovcu obhajali z velikim sijajem. Iz cele dežele je prispelo v glavno mesto Koroške kakšnih G000 heimverovcev in številčno močna zastopstva drugih obrambnih organizacij. Število militantnih udeležencev proslave se je cenilo na 12.000 mož. Prisostvoval je zvezni podkancler, voditelj domovinske fronte knez Starhemberg, ki mu je bilo v spominski dar poklonjeno častno bodalo. Pozdravne brzojave sta poslala državni prcdsednik Miklas in zvzeni kancler dr. Schuschnigg. Glavni govornik je bil deželni glavar general Hiilgerth, ki je začel svoj govof z ugotovitvijo: »Doba 15 let nas loči od 10. oktobra 1920, ki je za vedno odločil nedeljenost Koroške in s tem usodo naše dežele.« Konča. pa je s pozivom: »10. oktobra je zmagala ideja skupne domovine. Naj bi 15. obletnica tega najvažnejšega spominskega dneva naše dežele k temu pripomogla, da bi v naši lepi¦¦ikoroški deželi zopet oživel duh one dobe.« Tudi zvezni podkancler knez Starhemberg je ob tej priliki spregovoril. Rekel je med.drugim te-le čudne besede na . naslov koroških Slov.encev: »Pripravljeni smo z vsemi sosedi Avstrije na jugu in na jugo-vzhodu živeti v miru ter v pametrii obliki sodeldvati za izgraditev Evrope in ohranitev miru. Smatram za pravično, ako se ob tej priliki spomnim onih, ki so pred 15 leti, čeprav priznavajo slovenski jezik za svoj materni jezik, pokazali svojo zvestobo do Avstrije in ki so s svojim glasovanjem doprine?li do tega, da je velik del Koroške ostal avstrijski. Tej slovcnyki manjšinj ni zagotovIjena posebna zaščita in posebna briga samo ikoroške deželne vlade, temvoč tudi avstrijske zvezne vlade. Vendar pa pričakujemo od njih in jih prosimo, naj se ne udajo nezdravemu šovinizmu (narodni zagrizenosti). Naj se tudi ne dajo hujskati od nc popolnoma od?ovornih elementov. Mi hočentK) ohraniti mir. Današnja Avstrija priznava politične in kulturne pravice drugorodne manjšine, toda današnja Avstrija hoče živeti in bo živele tcr se bo znala brarriti proti vsakemu nasprotniiku.« Nas je 15. obletnifa koroškega 'plebiacita spomnila na težko in skelečo rano, ker je bil z njim od našega narodr.ega telesa odrezan nd, ki je naj- prej začel živeti svoje lastno življenje, vsled česar se Koroška z vso upravičenostjo imenuje zibelka slovehskega rodu. 100.000 ljudi slovenske ikrvi prebiva onstran Karavank, ki jim je po naravnih zakonih in po mednarodnih pogodbah ustanovljena in zajamčena pravica, da kot narodna matijšina najdejo priznanje in spoštovanje svojega jezika in svoje ikulturne samobitnosti. Oni sami to izpoveduje}o. Njihovo glasilo »Koroški Slovenec« je o 15. letnici plebiscita med drugim torle zapišal:: »Prebivalstvo spodnje Koroške izpričuje vsak dan od zor.e do mraka že celih 15 let po svojem jeziku, svoji pesmi in svoji molitvi in vseim svojem delu, in sicer svobo(ino, d"a 10. oktober 1920 nikakor in v' hieemer ne pomeni menjave narodne pripadnosti.« Ko premišljamo dejansko stanje slovenske narodno rnanjšine na Koroškem, je povse pj-avično in tudi patreb7 no, da gaVzporedimo z dejanskim stanjem nemške narodne mahjMhc v Ju- goslaviji. Nemci v naši državi imajo okoli 30 časopisov in raznih listov, imajo 154 osnovnih šol s 570 oddelfci. Na teh šolah poučuje 572 učiteljev. Poleg teh šol imajo Nemci 38 otroških vrtcev z 49 oddelki, 6 meščanskih šol s 24 oddelki in gimnazijo s 4 oddelki. Pred tremi leti je vlada dovolila Nemcem otvoritev zasebnega učiteljišča in dopustila, da na tem učiteljišču podučujejo celo profesorji iz Nemčij«. Koliiko pa je na slovenskem Koro&kern slovenskih šol? Vseh Korošcev je okoli 100.000 in nimajo niti ene slovensike šole. Obstojajo sicer utrakvistične (dvojezif-ne) šole, ki pa so sam-o ponemčevalnice za našo mladino. Slovenska narodrio-zavedna učitelja sta samo dva, . vse drugo učiteljstvo je nemško :ali nemškpTinisleče ter odločno nasprotno slovenski vzgoji in slovensiki kiilturi (prosveti). To, vz.porejanje kaže, ds je nemška tnanjšina v naši državi v polni meri deležnavseh mednarodno-pravno ji .zajamčenih pravic, koroška slovenska narodna manjšina pa ne. Ali je to izvajanje načela: Ena,ka pravica za vse?! In vendar mora to nafelo zmagati. Naša dolžnost je, da mu pripomoremo do zmage.