ANNALES 10/' 97 j/virno znanstveno delo UDK 627.2:691 54(497.5)"? 8" 666.944(436-89)"18" UPORABA VULKANSKE ZEMLJE Z OTOKA SANTORINA ZA POMORSKE GRADNJE NA VZHODNEM IN SEVERNEM JADRANU V ČASU AVSTRIJSKE OBLASTI (Iz Državnega arhiva v Trstu) Bruno VOLPI LISJAK II - .'¡134 Tries te. Via Commerciale, i 76/1 IZVLEČEK Raziskovalno delo. ki temelji na arhivskih dokumentih, prikazuje uporabo vulkanske zemlje trahitskega tuia z otoka Santorina Služila je kot vezivo pri podvodnih gradnjah prejšnjih stoletjih, pred začetkom uporabe port-fandskega cementa, podobno kot pozzoana" v času rimskega cesarstva Obdelane so podrobno tehnične značilnosti santorina, njegova komercialna in prevoz,na problematika tei dolgoročna avstrijska strategija pri gradn/i pomorskih objektov na Jadranu. Ključne besede: vodogradnje, vulkanski tut, santorin, pucolanski cement Otok Santorin (5,79 km2, 7100 prebivalcev} v Ki. klad h v Egejskem morju ji sredi drugega tisoči. Ija ¡ved n.š zaradi sitnega vulkanskega izbruha in potresa menjal svojo prvotno obliko, saj ga j'.' več kot pol izginilo pod morjem. Takrat je zatonila tudi zelo razvita civilizacija, ki je bila tu prisotna te v Četrtem tisočletju pred rt ■•■■ kot pričajo arheološke najdbe v mestu Akrotiiiju. Lahko bi rekli, da je od prvotnega otoka ostal le vzhodni del velikega vulkanskega žrela, ki ga je napolnil*.' morje, saj ima zaliv, kjer sedaj pristajajo neštete turistične ladje, polkrožno obliko Glavno mesto otoka Thera ali Sanioiine leži na robu 300 m visokih skalnih sten na zahodni obali Okoli osrednjega otoka ie raztresenih več otočkov, med katerimi sta najbolj znana Kamen.-.! in Therosia. Prav na tem i alem otoku so nahajališča odlične vulkanski zemlje, k so stoletja zalagala ramenske dežele z materialom za gradnjo pristanišč, in to ne •■uro v Si." dozemiju, temveč < ek» v severni Evropi Ko; se da razbrati iz različnih dokumentov icertifikatovh ki so vedno spremljali pošiljk« so vulkansko zemljo kopali tudi v nahaja išči h Akrotiri, Thira, Epanomeria inCromen, SPLOŠNE LASTNOSTI Zemlja vulkanskega izvora, o kateri je govor, se v vsakdanjem jeziku imenuje SANTORIN, v italijanščini "tena vukamca di Santorino", v nemščini "Santorinerde" in v hrvaščini "vulkanska zemlja santorin", v popa-čenkah vzdolž dalmatinske obale pa še "šantonin", "šau-tolin", "saulurin", "santorin" in "santorinska zemlja". V dokumentih iz 19- stol. najdemo tudi poimenovanji "porcelan" in "pozzolana", ki pa nista povsem pravilni. Santorin spada med vulkanske trahitske tute, splošno imenovane "pozzolane" (lat. pulvis puteolana, po kraju Pozzuoli blizu Neaplja), ki imajo posebno lastnost, da se, pomešani z apnom, strjujejo tudi pod vodo Zato so jih že v antičnih časih uporabljali pri gradnji pomolov, kot nam pričajo Plini.!, Katon, Strabon idr. Nanje naletimo na mnogih vulkanskih področjih. Zelo znani so t.i. "trasi" v Porenju (dolini Brohl in Netle), ki pa jih morajo za uporabo mleti, medtem ko je potrebno santorin, pozzolano in druge tule iz okolice Rima za ta namen samo presejati skozi gostejšo mrežo. Tuli so nastali med eksplozivnimi vulkanskimi izbruhi, med katerimi so se majhni dfcici lave v zulcu ob izhlapevanju pare in plinov naglo ohladili tet tako dobili povečini steklasto porozno strukturo. Po kemični sestavi santorin kaže naslednjo popiecno sliko: SiO> 40-60%, AhO-; 13-30%, fe2Oj 4-25%, CaO 2-12%, Mg O 1-4%, Naj in l<20 4-8%; v manjših odstotkih pa vsebuje še druge sestavine ali prvine Spe- 163 ANNAIES 10/'97 Buido VOK'l LISIAK: UPORABA. VULKANSKE ZFMIK Z OTOKA SANTORINA ZA POMORSKE GRADNJF .... 1 h VI? i cifična teža dobrega santolina aii pozzolane niha od 0,95 do 1,25, Če ga vzamemo na dlan, je podoben drobnemu pesku, ki med prsti beži, tudi če je moker; če ga stisnemo, v pesti škripa ali kovinsko brsti in ne aglomerira. Njegova barva je lahko različna, toda vedno blizu zelenkasto rumene. Če ga pomešamo z vodo in raz ravnamo po platnu ali papirju, se ne razmaže in ne pušča sed i me rito v Če ga pomešamo z apnom, se streli, a ta proces je bolj zapleten kot pri cementu in ni še popolnoma razjasnjen. Njegova lastnost, cla se sprime v odličen podvodni aglomerat, ni odvisna samo od kemičnega sestava, ampak tudi od fizičnega stanja. Vsekakor je osnovni vzrok za njegovo strjevanje v nastajanju silikatov in aiuminatov kislinske narave (pridobijo zelo nizek pH) ter v adsorpciji apna, kjer aktivno sodeluje amorfna steklasta tvorba, ki sestavlja želatino (nem. Quellung). V reakciji med apnom in si likati se začne zelo pomembna ionska izmenjava med posameznimi elementi. Delovanje apna in omenjeni pojavi trajajo zelo dolgo, še posebej pod vodo; proces se nenehno razvija, tako da sistem postane stabilen šele po mnogih letih, ko se dobršen del apna izloči iz aglomérala in v njem ostanejo samo trdno sprijen in otrdeli siiikati, ki so praktično kemično in fizično neuničljivi. To nam potrjujejo tudi arheološke raziskave, pri katerih so ugotovili, da so rimske podvodne gradnje, ki sedaj vsebujejo Se malo apna, še odlično ohranjene in trdne. Dolgoletni poskusi, ki jih je izvajal tehnični oddelek avstrijske Pomorske uprave na vzorcih betona, izdelanih iz 6 (volumenskih) delov santolina, 2 delov ga se neg a apna in enega dela peska, so dali naslednje rezultate o odpornost i. ki dokazujejo počasno stabilizacijo aglomérate» pod vodo: po 4 mesecih po 1 letu po 2 letih po 4 letih po 13 letih 18 kg/cm2 29 k g/cm 2 34 kg/cnr 55 kg/cm-90 kg/cm* UPORABA SANTORiNA Ko je leta 1797 Beneška republika propadla in je po mirovni pogodbi v Campoformiu Avstrija dobila vzhodno jadransko obalo, se je znašla pred zanjo novo in nelahko nalogo upravljanja in vzdrževanja tamkajšnjih velikih trgovskih luk in nešteto manjših pristanov, Razen v Trstu ni imela nikjer dovolj lastnih izkušenih strokovnjakov za pomorska dela in niti organizacije za tako obširno nalogo. Vsi objekti so začeli počasi propadat zaradi dotrajanosti in neviht, kot je pač naravno vedno in povsod. Popravila so bila prepuščena lokalnim oblastem brez posebnega centralnega nadzora in načrtov. Tako stanje je trajalo še dolgo po francoski okupaciji (1805-1815). Sprva je bila največja skrb Avstrije name- njena razvoju pomorskega trgovskega prometa skozi pomembnejša vzhodnojadranska pristanišča, in prav v zvezi s tem so nastali in se ohranili dokumenti, ki pričajo o prvi uporabi santorina v Avstriji, in sicer leta 1840 na Reki in v Trstu. Postopno so dela s santorinom stekla povsod in je njegova uporaba vse boli naraščala. Prava prelomnica je bilo leto 1850, ko ¡e bila na podlagi cesarjeve resolucije z dekretom ministrstva za trgovino, industrijo in javna dela 264.1850 ustanovljena OSREDNJA POMORSKA UPRAVA - CENTRAL SEEBEHOERDE - GOVERNO CENTRALE MARITTIMO, ki je začela delovati v Trstu 1 maja 1850. Odgovorna je bila za vse pomorske /adeve trgovske mornarice, kot so pooblastila, patenti in pravila o plovbi, potrdila za ladje, ladjedelstvo, gradnja pristani..; kaznovanje prekrškov, izdajanje spričeval pomorščakom, usposabljanje kapitanov, strojnikov in pomorščakov, skrb za njihovo zaščito, organizacija luških in zdravstvenih uradov, odpiranje in kontrola pomorskih konzulatov, izdajanje pomorskih zakonov in njihovo izvajanje, zbiranje statističnih podatkov in organizacija tei ureditev morskega ribolova itd. Pomorska uprava, ki bi jo danes lahko primerjali z ministrstvom za pomorstvo, je zeio uspešno delovala do 8.2.1923, torej še pod Italijo. Njen zapuščeni arhiv je bil leta 1964 na srečo v celoti rešen in urejen; sedaj ga !nam tržaški Državni arhiv. V njem najdemo podatke za popolno ir detaj no sliko vsega, kar je bilo takrat povezano z morjem. Avstrijskemu sistemu administracije n tedanjim vestnim uradnikom se lahko zahvalimo, da imamo danes na volja poleg vsega drugega tudi dokaj popolne podatke o pomenu uporabe santorina za: pristaniška in podvodna dela. Ker so bile Pomorski upravi poverjene gradnje in popravila vseh pomorskih objektov, je bil v njenem sklopu ustanovljen poseben tehnični oddelek, ki je moral skrbeti za te naloge. Ta se je v kratkem razvil do iake popolnosti, cla je obvladal in koordiniral vsa tovrstna dela od Albanije do Gradeža m postavil temelje široko razvejeni organizaciji, ki je, gledano z današnjega vidika, delovala tako dobro in uspešno, da se nobena kasnejša pomorska uprava ne bi mogla primerjati z njo Predpisani gradbeni postopek je bil enostaven iri elastičen Za sakršnokoli delo, k je bilo spoznano za koristno ali nujno, je luška << i-Owpi; iiioiCjVBy«» hMApf nji»« S« j-, Joi.ut'«ionic1»v«r ntoJtrto t torsi^naSg «I Si .+ 6i«ii.Aff«py *» Sv**jjL&f ^â^^f^X^)11*»^» ^¡SíltaMjgütt t"«»IcBitn ¿t Ml ¿ni yji~ r*f Mp«« ---'(y t?"'/ P? ■■■ * M>*.! ! rfv-h/f ©»ftlMc r«c Ko( -¿f* >.iÄiiitlla<.i di kr m «..inloiiijfí ¿ fi¡o d" /e bilo vkrcanih 234 ton prvovrstnega santorina iz nahajališča Ihira na turški škuner Albos pod poveljstvom kapitana Marknsa L ¡rasa. Ceiiificato del 14 maggio 1914 con il quale l'Agenzia Consolare di San tormo conforma che sono state consígnale al signor Markos Liras, dcllo Schooner Albos, 234 tnnneliate di santorino di primissima yitalita. Evidka .iii podjetnik, ki je bil izbran, je moral pristati zelo stroge pogoje, med katerimi so bili tudi visoki penali če cielo ni bilo končano v določenem roku, in vsaj enoletna garancija, po izteku katere je šele dobil dokončno plačilo. Dela so izvajali vedno pod nadzorom vestnega iunk cionnrja, ki ¡r' pi^al dnevnik, v katerem ¡e navajal vse podatke (, uporabljeni delovni sik po kategorijah, o čolnih, splavih, žerjavih in drugih delovnih sredstvih, vgrajenih materialih idr. Že v prvih letih delovanja je Pomorska uprava spoznala pomen santorina pri gradnjah, saj so ga začeli uporabljati prt vseh objektih na celotni obali, od gradenj v tržaški luki clo majhnega popravila pomola v Budvt. Zaradi tega je izdelala posebna pravila in postopke za kontrolo kvalitete, nabave, skladiščenja in v izjemnih primerih prodaje santorina ter navodila za pripravo betona ali malte za gradnje pod vodo. Spiva so namreč 204 ANNALES 10/' 97 Bruno VOL EN LlSiAK: I ¡POKAHA VULKANSKE ZCMÍJE Z OrOKASANTOKIMA ZA POMORSKE < ¡KADNIí . . IM-174 nekateri podjetniki in zidarji mešali santorin z apnom in peskom v nepravilnih razmerjih in niso dosegah zaželene kvalitete. Postopno je Pomorska uprava zaradi trajne oskrbe trga in gospodarnosti praktično prevzela monopol nad santorinom na vsem avstrijskem ozemlju. DOBAVA SANTORINA Pomorska uprava je v začetku kupovala santorin prek kakega pomorskega agenta, s tem da je naiočila tovorno jadrnico za dostavo tovora direktno na večja gradbišča. S časom se je izkazalo, da je to draga in tudi nepraktično, ker so dela istočasno potekala na različnih mestih po vsej obali in otokih, tako da je bilo večkrat potrebno santorin pretovarjati i it prevažati tja, kjer so ga trenutno potrebovali. Tudi kontrola kvalitete je bila pri lern problematična. Verjetno je po zgledu drugih pomorskih držav, ki so že kupovale in uporabljale santorin in so zato imele svoje konzularne urade na otoku Santorinu za izdajanje dokumentov o količini in kakovosti vkrcanega santorina,. tudi Avstrija odprla tak konzularni urad. Ta je imel nalogo kontrolirati, iz katerega nahajališča je pošiljka santorina, ter izdali ustrezen dokument Indijskemu kapitanu., brez katerega kupec tovora ni prevzel Podatki namreč pričajo tudi o tem, da je cto leta 1865 take listine za avstrijske tovore izdajal vicekonzulal Nizozemske, ki je ime! sedež na otoku Santorinu. Avstrijski konzularni urad je pripravil formular v italijanščini in grščini, na katerem je navedel ime lastnika nahajališča, ime kapitana tovorne ladje, njeno ime in tip, zastavo, pod katero je plula, mesto izkopavanja in količino vkrcanega santorina ter izjavo prodajale.'! pod prisego, da je bil dvakrat presejan, da je prve kvalitete ter da ni v njem debelejšega kamenja in plovca (it. pomice). Ta dokument, potrjen z žigom in podpisom konzularnega agenta, je bi i po vkrcanju tovora pred izplutjem izročen kapitanu, ki ga je mora) ob prihodu ladje na cilj pred izkrcavanjem tovora izročiti funkcionarju, odgovornemu za količino iri kakovost prevzetega blaga. Arhivski dokumenti pričajo, da tovor ni bil vedno v skladu z izvirnimi potrdili, kot so pričakovali. Verjetno nekateri grški kapitani in uradniki niso ravnati tako, kot je zahtevala pomorska etika. Zaradi tega je bila Pomorska uprava prisiljena izdati posebna in zelo stroga merila za nakup, prevzem in kontrolo kakovosti santorina. Med drugim tudi uveljavljeni način plačevanja na tono tovora ni bil primeren, ker je santorin zaradi neviht, dežja, puščanja dna ladje in celo zaradi namernega polivanja z vodo mnogokrat vseboval večjo količino vlage in ¡e zato kupec, plačeval tudi vodo. Poteg tega je prihajalo do razlik med dobavljenimi količinami santorina, ki so ga stehtali, ter predračuni in načrti, ker so pri njihovi izdelavi uporabljali prostorninske mere. to je kubične klaftre in kasneje kubične melre. Zaradi tega so kot prvi ukrep ob izkrcavanju tovora uvedli merjenje v vedrih. Kasneje so veclra nadomesti i s hektolitri. Norme za nakup in prevzem santorina ob izkrcavanju so tako poslopno izpopolnjevali. Zadnje, zajete v 13 točkah, je Pomorska uprava v Trstu izdata It. januarja 1912. Njihova vsebina je bila v kratkem naslednja: 1) Kupljeni santorin mora biti pridobljen samo v nahajališčih Thira ai Terasia in tako droben, da gse skozi 15-milimetrsko mrežo. Maksimalna dovoljena količina ploven je 10% 2) Kol čina plovca se določi tako, da pomešamo 3 hI santorina z 1 hi vode in odstranimo ves plovec., ki splava na površje; nato izmerimo volumen preostalega santorina Ta postopek je treba med izkrcavanjem večkrat ponovili, da se dobi srednja odstotna vrednost. Mrežo z o presevanje in posode za merjenje daje Pomorski urad. J) Ponujena cena velja za en hI že izmerjenega santorina na jtalubi. 4) Plačilo za predane količine dobavitelj prejme pri finančni blagajni v Trstu na podlagi kolkovane fakture. Varnost in tveganje za tovor ostajala na dobaviteljevi strani do njegove celotne predaje. 5) Po izkrcanju in sprejemu tovora luška kapitanija izda o tem potrdilo, ki mo biti priloženo fakturi, 6) Dobavitelj se obveže izkrcati tovor na enem ali več mestih avstrijske obale. Če pride do zakasnitve pri dobavi se, razen ob višji sili. zahteva odškodnina, ki v vsakem primeru znaša 50 Kr za vsak dan zamude. 7) Pred začetkom izkrcavanja mora dobavitelj ali kapitan izročiti originalni dokument {certifikat) c.kr. konzularne agencije na Santorinu. Podatki kontrole pod točko 2) morajo biti izročeni najkasneje 3 dni po izkrcanju; šele potem velja, cía je tovor izročen. 8) Če količina plovca znaša 10% in je kamenja ter drugih snovi, ki ne gredo skoz mrežo, tudi 10% celotne mase, ima kupec pravico zavrniti celoten tovor. 9) Pomorska uprava ima pravico neustrezni tovor sprejeti po znižani ceni 10) Merjenje santorina poteka na palubi ladje s posodami 50 litrov prostornine pod nadzorstvom kupčevega zastopnika. Santorin mora biti v posodi potlačen in toravnan z robom. Po vsakem merjenju jo je treba popolnoma sprazniti 11) tzkrcavanje in prevoz santorina do skladišča gresta na dobaviteljev račun, če ni določeno drugače. Cena velja za en hektoliter. 12) Kadar gre izkrcavanje na dobaviteljev račun, ta odgovarja tudi za morebitno škodo in zamude ladjarju (stallie). 13) Kavcija, ki jo dobavitelj položi pri finančni blagajni ob prevzemu naročila, velja kot garancija za vse prevzete odgovornosti in se vrne. ko je celoten posel končan pozitivno. Vse te norme so i>ile sestavni de! vsake pogodbe o dobavi santorina. Dobave so na osnovi potreb posameznih gradbišč razglašali enkrat ali dvakrat letno 7: 166 ANNALES 10/' 97 Brone VOLH LISJAK. UPPKARA Vl.ltKANSKî 7EMI.lt 2 OTOKA SA.NTOWNA ZA POMORSKE GRADNJE .,., I6.VI74 javnim razpisom, objavljenim v vseh uradnih glasilih m ¿asoprib. Zanimivi so podatki o plovbi, izkrcavanju m najemanju tovornih jadrnic. Te so bile povečini ikunerji, barki, brigi in golote do največ i000 ton nosilnosti. V dokumentih najdemo podatke, da je največja količina santorina, izkrcanega na enem mestu, znašala okoli 9000 hI. Ladje so plule pod različnimi zastavami sredo-zemnili držav in celo severne Amerike tei Brazilije. Nn:vi-".~ je bilo grških, avstrijskih, italijanskih in turških, plovba z jadri, predvsem v zimskem času. ni bila lahka. Večkrat najdemo dokumente o tem, da so jadrnice dolgo čakali, ker so jih zajeli viharji, da so imele okvare in da so morale celo del tovora zmetati v morje, da bi se rešile. Poleti pa »o kasnile. ker so moiale cele dneve čakati no ugoden veter. Mnogo dokumentov govori 0 problemih, ki so nastali pri izkrcavanju santorina. 1 etn 1855 je npr. v Trstu hotel kapi lan grškega barka podkupiti uradnika, ki rii hotel sprejeti neustreznega tovora. Ker uradnik ni hotel popustit;, je prišlo do hudega spora, k: se je končat s tem, da so ga Grki tako pretepli, da se je moral dolgo zdraviti. Pomorska uprava i*a je zato javno pohvalila in mu dala nagrado; toda ne ker je vestno opravljal svojo dolžnost in se ni dal podkupiti, ampak ker je dofgo leža v bolnišnici Kaže, tla so se spori in poskusi podkupovanja ponavljali predvsem daleč od Trsta, v manjših mestih Dalmacije, in največkrat v zvezi z izmero količine santorina. ■Vsekakor so /»h vselej reševali hitro in na samem mestu. Bol) se je zapletalo, kadar je šlo za kakovost santorina, posebno če ta ni več ustrezal, medtem ko je bil del tovora že sprejet. Kontrolo so namreč opravljali vsak dan, da bi dobili srednjo kakovostno vrednost. Da bi bila slika ¡.jasnejša z več vidikov, tudi socialnega in pomorsko-pravnega, podrobneje navajamo en primei spora. 2'. maja 1910 je odplul z otoka Santorina turški bark, j>olno naložen s santorinom za gradnje v Dal-maci i Kapitan je bil Kosiantinos Liras s Hiosa, od koder je bi! tudi ladjar (Takrat so H ¡os in drugi grški otoki spadati pod turško cesarstvo.} Ladja je 9. junija priplula v Zadai in začela izkrc.avat Delo je ob upoštevanju vseh podpisov teklo nemoteno do 24. junija. Ko je bilo že prevzetih 660 hI santorina, je inšpektor, zadolžen za koiiliolo kakovosti, ugotovil, da nižji sloj v skladišču ladje ne ustreza predpisom Seveda je zaustavil izkr-čavanje in o tem s telegramom obvestil Pomorska uprava v Trstu Kapitan se je / le delno spiaznjeno ladjo znašel v stiski, ker ni vedel, kaj naj stori s preostalim lovorom Obvestil je vse za nteresirane in pohitel v Trst, a ni n česa: dosegel. Končno mu je: uspelo prepričati prodajalca santorina Kozianopoulosa, da je edina rešitev i? zagate v znižanju skupne dogovorjene cene od 3450 na i000 Ki. Pomorska uprava je s tem soglašala, in tako je kapitan lahko izkrca) preostali lovor ir odplul S tem pa zaplet rii bil končan, ker se ie potem začela pravda, ki je trajala še dve leti. Agent Oskar Kram iz Trsta je namreč zahteval plačilo celotne vsote in še odškodnino za 9 dni ustavljenega izkrcavanja. Mecl pravdo so ob drugem izvedeli tudi io, da je agent Kraus plačal pristaniške delavce v Zadru pavšalno in torej ni imel nobene škode; to je potrdil tudi inšpektor iz Zadra v svojem poročilu, kjer dodaja opombo, kako sramotno je, "da tisti, ki sedi udobno v Trstu, bogati na račun revnih Dalmatincev, ker on jih plača po 7 centov, medtem ko prejme od Pomorske uprave 14 centov na hI". Iz meritvenih tabel v poročilih se da skfe|jati, da Grki večkrat niso ravnali prav korektno, saj tabele za različne plasti santorina v ladijskih skladiščih navajajo različne podatke. Kot primer lahko vzamemo tovor santorina dobavitelja Marka Markovina, ki so ga uporabili za gradnjo Obale sv, Duje v Splitu. Tja so ga pripeljali septembra 1913 z grškim barkom pod poveljstvom kapitana. Kostantinosa Pontikosa. Tovora niso hoteli prevzeti, ker so štiri meritve, dopoldne in popoldne, v prvih dveh dneh razkladanja dale zeio neizenačene rezultate: % plovca % debelega kamenja 22 5,25 21,5 5,50 22 4 20 2,50 Za primere, ko se je Pomorska uprava odločila za kompromis in sprejela nekvaliteten santorin po znižani ceni, je tehnični urad predpisal večje odstotne količine santorina za izdelavo betona, kajti v tem je bilo dovoljenih samo 10% plovca, ker je večja količina negativno vplivala na odpornost. S sociološkega vidika je zanimiv tudi naslednji primer, ki govori o tem, da so bile pri zelo težkem delu izkrcavanja zaposlene povečini ženske. To je razvidno iz pritožbe, ki jo ie na Pomorsko upravo naslovila "niže podkrižani" (torej neopismenjen) jozo Klarič, podjetnik iz Splita, Zahteval je odškodnino za izkrcavanje na sidrišču maja 1913 z grškega barka Elit na barkače, ki so tovor prevažale na gradbišča. Delo, ki je bilo dogovorjeno za plačilo v pavšalu, se je neprimerno zavleklo. Tega naj bi bila kriva grška posadka, ki je bila, kot vedno, po pogodbi zadolžena, da preda tovor "franko paluba". Očitno je delala tako počasi in brez volje, da so najeti dalmatinski delavci in delavke morali čakati v brezdelju po sedem- do osemkrat na dan. V podrobnem seznamu vsakodnevnih izgub Klane' navaja: nadnica S biodova po 14 Kr nadnica 9 ljudi po 5 Kr nadnica 13 žena po 2,20 Kr nadnica poduzetnika po 8 Kr To potrjuje, da v Dalmaciji takrat ženske niso bile upoštevane kot "ljudje" in so opravljale težka dela v večjem številu kot moški, njihovo plačilo pa je bilo v primerjavi z moškimi več kot za polovico manjše za isto delo. 167 ANNALES 10/' 97 Buirs« VOtPI LISJAK: UPOR AP A VULKANSKE ZEMI.IF 7. OKJKA SANTORIN'A ZA POMORSKE CKAPNJF ... IfeS.lM Na osnovi seštevanja raznih podatkov in razpisov dobav v zadnjem desetletju 19. stoletja lahko sklepamo, da je bilo za. potrebe Dalmacije in Avstrijskega primerja uvoženih približno 100.000 hI santorina letno. V lo količino niso vštete količine za gradnje v tržaškem pristanišču, ki so jih izvajali tudi zunaj običajnih razpisnih postopkov. Velike težave v dobavi se pokažejo v letih 19111912 zaradi turško-italijanske vojne, ker je bilo zelo težko najti pogumne kapitane, ki bi tvegali plovbo na jadra v vodah Egejskega morja. Na to pot so se drznili te nekateri manjši parniki, toda za zelo visoko ceno. Zaradi tega se pojavljajo p?ve ponudbe italijanske pozzo-lane iz okolice Neaplja. A po končani vojni je vse steklo po starem, in santorin je spet začel dotekati v izpraznjena skladišča. Iz poročil v letu 1914 je razvidno, da je santorin iz nahajališča Therasia postajal vse slabše kakovosti, saj so v njem večkrat izmerili do 24% p lov ca namesto dovoljenih 10%, tako da je bila Pomorska uprava prisiljena izdati priporočilo, naj tovorov od tam ne sprejemajo Dotok te važne surovine se začenja manjšati leta 1914 po izbruhu |3ive svetovne vojne in se popolnoma zaustavi leta "1915 po vojaški intervenciji Italije proti Avstriji. Glavna skladišča se postopno praznijo in dela zaustavljajo. Ostane le nekaj santorina v manjših skladiščih Dalmacije. Ko je po vojni Italija zasedla dele Dalmacije m Primorske z Istro, se takoj pokažejo velike razlike v avstrijskem in italijanskem načinu upravljanja pomorskih zadev Luske kapitanije pridejo, kot po vsej Italiji, pod upravo vojaških oblasti, ki sploh nimajo strokovnih kadrov in še manj zavzetosti za hitro, samostojno in gospodarno rešavanje pomorskih vprašan). Kot dokaz za slabo upravo lahko navedemo primer iz leta 1920, ko so santorin iz skladišča na Korčuli uporabili za balast na parniku, ker verjetno sploh niso vedeli, za kaj se to kvalitetno gradivo uporablja. Pomorska uprava v Trstu je delovala, čeprav okrnjena, še naprej pod Italijo po zaslugi nekaterih vodilnih proliavstrijskih iredemistov, ki so vendarle sodili, da je pametno ohraniti tisto, kar je Avstrija organizacijsko dobrega uveljavila. Zbegani in presenečeni avstrijski uradniki so se trudili delovati še po starem in rešiti, kar se je pač dalo. Začeli so kupovati pozzolano iz Neaplja, toda ko je bila leta 1923 Pomorska uprava dokončno ukinjena in je njene funkcije prevzela italijanska luška kapitanija v Trstu, seje vse popolno m a spremenilo. Morda je zanimivo mimogrede omeniti še to, da je Italija danes ena izmed redkih držav na svetu, kjer so luške kapitanije še pod upravo vojne mornarice; negativne posledice tega stanja so žal opazne celo v ribištvu. SKLADIŠČENJE IN ODDAJANJE UPORABNIKOM Pomorska uprava je morala v začetku svojega delo- vanja poleg doslej navedenih problemov rešiti še vprašanje skladiščenja santorin», ker to ni bilo organizirano. Tovorne jadrnice so izkrcavale santorin neposredno na deloviščih, toda redkokdaj so potrebovali celotno pripeljano količino na enem mestu. Zato ga je bilo treba razdeliti na več gradbišč in ga izkrcavati na različnih mestih, večkrat celo na sidriščih na manjša plovila. To je bilo nepraktično in drago, ker so kapitani zahtevali dodatno plačilo za izgubo časa in nevarnost. Zaradi tega je Pomorska uprava organizirala nekaj večjih skladišč vzdolž celotne obale. Včasih so po potrebi tudi menjali lokacije, v glavnem pa so bila za skladiščenje izbrana mesta Tivat in Meljine v Boki Kotorski, Gruž, Korčula, Trogir, Zadar, Cres, Krk, Rovinj, Trst {ki je Imel včasih kar tri skladišča: v La žaret u, pri Sv, Soboti in na Obrežju sv. Terezije. Sprva so shranjevali santorin v pokritih skladiščih, toda kmalu so ugotovili, da je to nepraktično zaradi težav s pretovarjanjem in drago zaradi visokih najemnin. Kasneje je bilo določeno, naj ga skladiščijo na odprtem in po možnosti ob obali, da bi se zmanjšal obseg dela pri izkrcavanju z glavnih jadrnic: ter za nadaljnje pretovarjanje na manjše barke. Povečini so ga nasuli v velike kupe, visoke po potrebi do 3 m, ograjene z deskami in podprte s tramovi, V nekaterih krajih je bila okoli kupov napeljana še bodeča žica, da bi preprečili krajo, Po končanem izkrcavanju in izravnavi vrhnje plasti so santorin prelili z apnenim mlekom, ki se je posušilo in preprečevalo, da bi santorin odnašala burja. Poročila luških kapitanij potrjujejo, da je do primanjkljajev santorina prihajalo tudi zaradi močnih deževij in neviht, ki so ga precej odnašale iz skladišč so podjetniki prevzemali točno določene količine, ki so ustrezale tistim, ki so bile predvidene v načrtih in predračunih. Santorin so tz skladišč izdajali le po naročilu inženirja, ki je bil odgovoren za izvajanje pomorskih del Odgovorni funkcionar v skladišču pa je moral skrbeti za evidenco prevzetih in izdanih količin ter vsake tri mesece poslati o leni poročilo v Trst Podjetnikom, ki so si pridobili delo na razpisih, je Pomorska uprava dajala santorin brezplačno, ker je bil v predračunih za razpisana dela že upoštevan. Podjetnik je nosil le stroške njegovega merjenja, prevzema in prevoza na svoje gradbišče. V izjemnih primerih so ga prodajali tudi zasebnikom ali občinam, toda vedno s posebnim dovoljenjem Pomorske uprave m v manjših količinah Prav ob raziskavi dokumentov, ki se nanašajo na lo obrobno in na prvi pogled manj pomembno prodajo, se je pokazala zelo le-IX» slika takratnega življenja. Ker se zdi zanimiva s sociološkega vidika in ker dokazuje tudi pomen santorina za gradnje v tistih časih, bo zanimivo, če naštejemo nekatera bolj značilna dela, ki kažejo, za kaj in kje je bil uporabljen zaprošeni santorin; taka dela so bila: 168 ANNALES 10/'97 Krnim VOtS'11ISIAK: L/PORABA VULKANSKE ZEMIIF. .1 OTOKA SANTORINA 2A POMORSKE GRADNIK . .. ?&M?4 ^¿or^v. ■ av"jtžjjjjfj^^'' ^ A j? < „s»* 4 ¿Cp .. f .. Načrt, ki predvideva uporabo santorina ¿a izdelavo podvodnega bloka in na njem zidanega pomola. Cre za pomol v Valdoltri pri Kopru, zgrajen leta 1892; iz načrta je razvidno, da je bilo za pomol potrebnih 500 hI santorina. Progetlo per la costruzione del molo di Valdoltra presso Capudistria con la base in getto e muratura soprastante, completato nel 1892. f bene evidemiato fimpiego di 500 hI di santorino. 169 ANNALES I O/'97 Brano VOIPHISIAK: UPORABA VUI iCAN.SKI ZFMI |î Z O rOKA SANTOWNA 7A POMORSKE OKADNIE .... Popravilo temeljev hiše trgovca Stjepana Kalogera v iuki Prigradica na Korčuli; popravilo kanalov solin v Stonu; ureditev občinske ceste v Kučištu na Pelješcu; notranji omet vodne cisterne Malina Matuloviča iz Zrnova rta Korčuli, ker je vanjo vdirala morska voda; popravilo pomola frančiškanskega samostana na otoku Ugljanu; popravilo obale pred ribarnico v Korčuli; gradnja vodnjaka pod morsko gladino za Ivana Hlabica iz Kučišta; gradnja pomola pred skladiščem podjetja soljenje sardel Ivana Jadrosiča iz Sv. Petra pri Lošinju; temelji hiše Serafina Topica, ladjarja z Visa, ki so ob morju v predelu Velimir; p opravilo struge potoka, ki je spodjedal temelje hiše L. Bogišiča iz Perasta; gradnja vodne cisterne Marka Boroe iz Blata na Korčuli s sicer brezplačnim, a že zelo slabim santorinom, ki je ostal neuporabljen ob delih v Prigradici; terasa nacl morjem Načrt koprskega pristanišča, kjer je bilo potrebno popraviti podvodni del pomola notranjega mandrača z i litjem santorinskega betona namesto odpadlih kamnitih blokov. Datiran je 2.S. julija 1908 in lepo prikazuje še obstoječe soline ter cesto iz mesta proti Izoli, ki je Koper, takrat še otok, povezovala s celino. Proge t to del 25 luglio 1908 per il rinnovo della parte subacquea del m.mdracchio di Capodistria. I blocchi di pietra caduti furono sostituiti con un getto di santorino. Si denotano le vecchie saline e la strada che collegava la cittadina a IIa terra term a. 170 ANNALBS 10/97 Bruno VOl.l'î IISjAK UPORABA VULKANS« ZlMUf 7 OTOKA SAWORINA ZA l'OMOliSkr CRADHIE ..., 16J.17+ pn vili Kamin • v Kästeln Starem pri Splitu; velik libuik z.i ribogojnico ob izlivu jadra pri Solinu, last Petra Grgica i? Vranjica; gradnja mostiča s temelji v morju za zidarskega mojst :* jerka Randiča v Supetru na Bratu; popravilo vrtnega zidu pri Korpusni komandi c k. Vojne mornarice v Boki Kotorski; vodno konto za zalivanje vrt? pri neki hi si na Malem Lošinju; temelj ¿a žerjav pri Čuvajskem svetilniku Sestrice na Komatih; krušna peč čuvaja svetilnika Murvica pri Splitu; popravilo cerkve Mater« božje od Skalpela na otočku pri Perast« v Boki Kf>toi'ski, tlak v kuhinji tramvajskega podjetja v Trstu; popiavilo pretočnih kanalov .11 obale v solinah v Seči pii Portorožu; ribniki, podporni zid n odtočni kanal pri vsli fartini v Strunjanu itd Na osnovi zvrsti del, navedenih v prošnjah, izmed katerih srno izbrali le najbolj značilna, lahko trdimo, da je santorin igra! pomembno vlogo ne samo pri gradrtj velikih pomorskih objektov, ampak tudi pri mnogih manjših delih, kjei so obstajali problemi zaradi erozije m razjedanja morske vode. tehnični urad je imel dosti dela pri reševanju prošenj, na katere je moral odgovarjati. Odgovori sii bili povečini pozitivni, in lam, kjer so bite utemeljitve tebi ne m dela koristna širši javnosti, ;c to dragoceno gradivo dajal celo brezplačno. Da M si ustvarili '.saj približno sliko o tem, v kakšni •:' meri je Pomorska uprava z uporabo santorina prispevala k azvoju jadranske obale, njenih otokov in pristanišč ne bo od Vi 1 kot primer pregledati načrt del za leto 1912.: Žal ni mogoče Številčno prikazati podatkov za celotno obravnavano obdobje, ket je bilo dosti dokumentov izgubljenih; verjetno takrat, ko je i ta ijanska luška kapitanija prevzela arhiv Pomorske uprave. Iz protokolarnih knišg dopisov pa se da sklepati, da so santorin uporabljal tud v notranjosti dežele za rečne struge. Nadvse zanimivo je dejstvo, da so leta 1850 nekatere pošiljke Sle (udi v Ljubljano in celo v Zidani Most; verjetno za železniške objekte ob Savi. NAČIN UPORABE IN PREDPISI Kaže, da so že Grki in Rimljani v antičn h časih upo abljali zemljo vulkanskega izvora v razmerju 3:1, to je tri dele po,-/člane z enim delom dobro gašenega. apna, vi dno meijeno prostoru i rvsko in ne po teži. Na tak način si izdelali kompakten aglomerat, ki se je strjeval •ud> pod morjem in kljuboval razpa. novog adnje 87 42 ! .508.500 popra 32 15 915,600 1 71 ANIMALES 10/' 97 Bruno VOtPIÎÎSIAK-liffflWM VUIKANSSU. ZtMUt Z OTOKA SANTOK-'NA ZA POMORSKI" GRADNJI .., 1p>'M7-I betonskem bloku lahko zidamo; vsekakor pa beton doseže zadostno minimalno trdnost šele po letu dni. Pravilnik, ki je zelo natančen in obsežen, ima poleg drugih Se poglavje o pripravi in nameščanju podvodnih opažev na morsko dno. tz prakse, posebno v začetni fazi rabe santorina, izhaja tudi nekaj drugačnih podatkov. Pri gradnji reške luke so npr. namesto drobnega kamenja uporabljali pesek, torej santorin, apno in pesek v razmerju 6:2 : 1. Iste podatke dobimo tudi pri gradnji vojaških objektov v Boki Kotorski Nekajkrat srečamo za malto razmerje .1 ; I, ki pa verjetno ni dalo boljšega rezultata kot standardno razmerje 2,5 : 1. Preclen je bil leta 1876 uzakonjen met lični sistem in so vse merili še v klaftrah in vedrih, najdemo za gradnjo pomolov v Trstu in Splitu razmerje 2,8 : t : 3, za obrežje v Malem Lošinju 2,8 : 1 : 2,9, za naprave v Boki Kotorski leta 1868 3,5 : i . 3,5; kasnejši standard pa je bil 3:1: iNa prehodu 19. v 20. stoletje se že pojavljajo prvi poskusi uporabe portlandskega vodnega cementa, ki so ga v različnih količinah (največkrat od 150 do 250 kg na kubični meter) dodajali santonnu zaradi hitrejšega strievanja. Tu je potrebno opozoriti, da je santorin kakovostno odličen material za podvodna dela, toda ima veliko pomanjkljivost, da se strjuje zelo počasi in doseže ustrezno trdnost šele po dolgem času, kar je z današnjega vidika popolnoma nesprejemljivo To je nekoč zahtevalo dolgotrajno gradnjo, posebno velikih projektov, kar je povzročalo velike težave v severno evropskih državah, saj so morali med gradnjami začasno ustavljati pomoiski promet. Zaradi velikih nihanj plimo m oseke so namreč morali ijiti doki med delom zaprli. Upoštevati je bilo treba tudi nenehno rast cene delovne sile ki ie vedno bolj vplivala na končne stroške in zahtevala skrajšanje celotnega delovnega postopka. Zato je port and ski vodni cement postopno zamenjal santorin in (a se je v dvajsetih letih 20. stoletja umaknil iz rabe. Vsekakor na osnovi dokumentov Pomorske uprave v Državnem arhivu v Trstu lahko trdimo, da je "zemk.i vulkanskega izvora santorin" odig ala zelo pomembno vlogo pri gradnji pomo skih obtektov na vzhodni oba i Jadrana, v Trstu, na etnično slovenski obali do Tima ve (Skedenj, Baikovlje, Cedaz, G Ijan, Križ, Se.sljan, Dev/n) in v Gradežu TERRA VULCANITA DI SANTORJNO. SUO UTIUZZO PER LE COSTRUZION1 PORTUAL! IN ADRIATICO DURANTE IL PERIODO AUSTRIACO 1779-1918 Bruno VOLPILISJAK P-M1.54 mr-v. Vi.i Cominci cíale, !7B/1 RIASSUNTO Questo lavoro, fiuito di ncerche piesso ¡' Archivio di Stato di Trieste, vuole metiere in evidenza l'importanza che ha avuto ¡'uso delta tena vukanica per 'e costmziom portuali, in special modo per quelle subaequee; materia/e, ormai dimeritkato. proveniente dall'isola greca Santolina {75,79 km', 7100 abitanti) del mar Egeo, nell'arcipelago (¡elle Ciclad! Di origine vukanica, tale isoia costituisce ¡'orlo oriéntale dell'antico cratere, che durante un ' atachsma avvenuto nella meta de! II millenio a. C in gran parte sproíondó. i 'ampia baia, che oggicli serve come ancoraggio a numeróse na\t tuiistiche in visita a! capohiogo Thera arrocato su! cigüone a 300 m di aitezza daI mate, e fronteggiata da aleone isole nvnori. Cli scavi acheologici in loca lita Akrotiri hanno rivelato che sin clal IV millenio fu sede di una < < vil ta molió progredita, ¡comparsa dopo il terremoto Le (ave che fornirono per lungo lempo questo. térra, non solo aipaesi mediterranei, ma anc he a quelli del nord Europa, nano in gran parte sitúate sugli isolotti antistanti alia grande baia. I luoghi erano chiamati Therasia, Kamenai, 7hira, Akrothiri, Epanonwria, e Cromen. La "tena vulcanica di Santorino" in sioveno era denominata "zemlja vulkanskega izvora Santorin", in ero,¡lo "vufkanska zemlja Santorin" e in tedesco "Saniotinerek". Comunemente veniva chiamata dagti slavi "santorin" e dagti italiani "il santorino". Per semplificazione vena cosí nomínala in seguiio ll santorino, prodotto naturale di etezione vulcanita, (a porte dei tufi Irachitki denominad anche "pozzolane" (lat pubis putcolana), daI nomo delta localitá Pozzuoli vicino a Napoli. II loto uso era conosciuto fin dall'antichita, ne parlano infatti Caloñe, Strabone, Plinio, Vauone, Vitruvio Conosciuti sono puré i "trass" della Renania e le pozzolane laziali La loro caratteristica spec.ifica deriva da i falto che imili a r.aU e spenta, danno un impasto capace cli lar presa sotto acqtia. Il santorino. come le al he pozzolane, si •:- formato durante la fase espfosiva dell'attivitá vukanica, quanc/o i ANNAIES 10/'97 Umno V'.JLh lî'-IAt VPOIWIÍA VULKAMM* ZfMUí Z OTCM WHOKIKA IA FOMC**Kt KAI ' !l ir,;;-i74 grana!; di sos tan ¿a , errosa, raffrcddatisi bruscamente a c onlatto dcU'ana. hanno ciato origine a granellt resi poro s i a causa delta fuoivscita di vapor, e gjs La composizione chimica e costHuiia princ ¡pálmente da Si 03, Ai O j, l:e2 O-, ( .-• O, Mg O. Na2 O, K¿ O e tracce di altri clcmenti. ¡i ¡¡eso spécifie-, di un buon santorino vari ;i da 0,95 a 1,25. Possicde ¡a qualité intrínseca, che è aspro e ¡tridente al tocco e anche se bagnato. stretto in pugno non agglomeia. Dt colore gialh ■■ vetdognolo, gettato in un recipiente (.olmo d'acqna, non la intorbidisce e sedimenta súbito. La presa del santo: ¡no mes colato a calce é principalmente dovuta alia formazione di alluminati e siücati acidi (con pH moho bassol e all' "adsorüimento" di calce Una volta imnterso neü'acqua, diventa un sistema m continua evoluzione, che diventa slabi'e dopo molti anni, quanch ¡a calce, svolta la sua azione, ¡asoa l'agglomerato. tniatd le piovc di resistenzd eseguite daH'ufficio leí nlco ríe! Govemo marittimo austríaco su campioni composti da 6 partí volumetric.be di santorino, 2 di calce spenta e una di sabbia, hanno conie.rmato che dopo 4 mes: it ottenevano ¡S kg/cm - e appena dopo 1 3 anni 90 kg/cnr'. Le autorité austriache comlnciarono ad adoperare ;l santorino all'inizio dell'ottocento. dopo avei preso possesso i i. unta la costa dalmata e de! L i tora le, dapprima in modo saltuario e disorganizzato c poi da! 1850 <. on un sistema cenlralizzato e molto e(fi< iente, grazie all'istik/zione del Govemo Marittimo Centrale con sede a Trieste, che intzic) la sua attività i! 1.5.1850. Oltre a curare tullí gli áspete irieiee-'' ai problemi marittimi come sanità, naspon!, da fin i, costruzioni naval!, íormaztone delpetsonale marittimo, consola:: m poiti stranien, sicurezza de!¡a navigations, dad Statistici, pesca ere. il Govemo marittimo doveva provvedere pure alla riparazione ecl alla costruzionc di tutti i porti, molí, approdi e altre opere marittime su He isole e Jungo tulla la costa, da Ciado all'Albania. Oggi possiamo asserirc che svolse le sue molteplici attività in modo egregio e che nessuna amminisoazione seguente ¡o eguaglió per efficienza. Su racc. omandazionv e pression! di influent i ¡rredentisti i striant, che volevano preservare quedo che di efficiente e positvo ¡'Austria a ve va istituito e ¡'Italia non avi:va, ii Govemo Marittimo S vol se i e sue funziom ancora sotto la sovranità italiana fino all' 3.2 1922. Dopo quesla data I" mansioni toruna assuntc dalia Capitanéela di porto, • ella dalla Marina militare, con tutti gli aspetti negativi che ne conseguono, quandn organi militan animimstrano cose ch competenza civile. Da notare, che l'ltalia è oggi uno dei tari stati del mondo, dove le capitaneo* vengono g est i te dai militari. l.'approvvigion amento del santo-'no nchiese un'organizzazione centrali/zata a causa dei molli siti di lavoro apeiti cor,temporáneamente e delta nécessita di repetido in loco tempestivamente Questo piulo praticamenle. ad una specie di monopolio, utile anche sotto i¡ profilo económico, che assicurava grandi quantité a costi bassi e che inolue clava la possibilité ch planificare megho i la vori e cor,¡rollaie le rimanenze ne i deposili. Svll'esempio di altri paesi peí assicurare un tiusso costante ecl evítate speculaz.ioni anche ¡'Austria apri a Santorino un p, doveva passaie aitraverso un setaccio con maghe da 15mm e ven:: misurato in ettoUtn. l e misurazioni (i: quai:',) doveva no esser eseguite diverse voite durante lo scarico. ! velien noleggiati per ¡I trasporto trano normalmente de! tipo bark, bricks schoonei o golettc, cor, una portata masstma di cuca 1000 ionnellate. Dai documenti di noleggio e di protesto si evinc.e la difiicollà della navigazione a vela, m quanto vengo no riscontrati notevoli ritardi di c onsegna. dovuti a tempeste e avarie durante ¡'invernó e calme di vento durante ¡'estáte. I primi piccoli piroscafl appaiono durante la guerra italo-Uvca del 1911-1912. guando era necesario aveie una vélocité si¡ ura pei elúdete i blocchi in ogfíi condicione atmosférica. t principan magazzini di sanie-uno cano situati a Megline e Teoclo nclle Bocche di Cattaro, a Gravosa, C.urzola, Traù, Zata, Che/so. Veglia e Rovigno. Triaste ne aveva (re: a S. Sabba, al lazzaietto di S. ISortohmeo e al molo i I cesa, clavan:: agh attuali bagni comunal! alla Lanterna. Da questi magazzini vemva erógalo giati.s agí i impienditori, che si assicuravano i kwori sempre in base ad aste pubbliche. Ció era possibile ¡n quanto il costo del santorino era gié compútalo nel preventivo di spesa pacticolare e poi incluso ne! budget annuale. Qui è necessario precisare che tutti i la\ orí, sia i piccoli di riparazione ski quelU grandi di costiuzione, venivano vagliati ed elaborad dall'uftk >■■> leen ¡i o, i! quale pioduc ew¡ un progettu sempre accompagnato da un minuzioso preventivo di spesa con ¡I cletiaglio dei materia!: da ¡rnpíegare, incluso il quantitativo di santorino da date senza oneri all'imprendilore. Oc.casionalmente il santoiino poteva anche essere venduto in piccole quantité a privad su specitica domanda, che poteva essere reclatta in croato, sloveno, italiano o tedesco. Le domande ci offrorio un quadro intéressante della • ¡ta di aflora. Vergevano suite piu disparate nécessité: cisteme d'acqua piovana su/le isole fondamenla di case in uva a! mare, vase he per acquacultura, tenaz?, e per ville, deposili di acqua per irrigare orti, riparazione di chlese, pavimentí di cucine comunal;, ecc. ANNALES 10/''17 Humo VOLP! USJAK: UPORABA VULKANSKÉ ZÉMI (E Z O'OKA «NiORINA ZA POMORSKE GRAiJNIC .... ¡oJ-174 Le tecnologie per ¡'uso de! santorino. ad eceezione di minime variazioni alí'inizio del secolo scorso, erario pressoché uguali a quelte contenute nelle norme per le costruzioni marine,, reclatte dall'unione degli ingegneri e architetti deii'Austria ed emanate nel 1904 da! Ministero de! eommercio. Queste stabilivano le qualitá dei van materiali da usarsi, i! sistema dei cassoni stibacquei, le specie di murature, dimensionamenti ed altri parametn. Per ció che riguarda la preparazlone de! getto di calcestruzzo subacqueo e ia malta, stabifivano come di seguito descrítto. GETTO. Per ogni metro cubo occorrono: 0,77 - 0,78 m3 di térra di santorino 0,23 - 0,28 m- di calce bianca spenta 0,77 - 0,79 m3 di pietrisco Nella preparazione lío! calcestruzzo verranno prima rimestati ii santorino e la calce spenta, fino a che la mossa divenga perfetlarnente omogenea Dopo cli ció vena introdotto il pietrisco di dimensión! non superior! ai í> cm. La preparazione deve íarsi su un pavimento di tavole. Per favorire la presa si prepareranno dei cumuli, da far riposatc cía 2 a 6 giomi a seconda dei le conclizioni atmosferiche, poi iniziera a versare il calcestruzzo in acqua mediante canali di lavóle, a strati orizzontah di 50 cm di spessore i singoli strati si dovranno comprimere sul loro letto. Le operazioni non dovranno esserc- interrotte. L' imprenditore é obbligato .i garantiré che la riempüura ?ia compitUa entro 4« ore, inintenottamente giorno e notte, sen/a riguardo a domeniciie e teste, i 'indunmento é previsto in 4-