Bilo je nekoč in kako je danes ? Likovnik v oklepu časa - »Od Pabla Picassa do Petra Weibla« razstava umetniških del Kuratorki: Olga Butinar Čeh, mag. Mojca Štuhec Galerija DLUM, Židovska ul. 10, Maribor, 3. 10.–4. 11. 2023 »Od Picassa do Weibla« 1 Bilo je nekoč in kako je danes? »Od Pabla Picassa do Petra Weibla« »Od Picassa do Weibla« 2 Razstavljajo: Ernest Artič, Natalia Berezina, Elena Churnosova, Matjaž Duh, Lučka Falk, Erna Ferjanič, Irena Gajser, Cvetka Hojnik, Zdravko Kokanović, Žiga Korent, Zmago Kovač, Jasna Kozar, Katja Kozjek Varl, Andreja Kranjec, Alma Lovrenčič, Slađana Matić Trstenjak, Lela B. Njatin, Milenka Houška Pavlin, Polona Petek, Vojko Pogačar, Borut Popenko, Gregor Pratneker, Nataša Segulin, Alenka Spacal, Teo Spiller, Lucija Stramec, Brane Širca, Maja Šivec, Stojan Špegel, Tanja Špenko, Oto Vogrin »Od Picassa do Weibla« 3 Bilo je nekoč in kako je danes? »Od Pabla Picassa do Petra Weibla« Ko so me v Društvu likovnih umetnikov Maribor / DLUM pozvali še ne uveljavljenih članov in njihov program se mi zdi dobro k sodelovanju, da pripravim letošnjo jesensko razstavo mariborskih strateško zastavljen. likovno-vizualnih umetnikov, sem se povabila silno razveselila. Štajerska, s Ptujem, ki je moje rodno mesto, tam sem odraščala in Zavedati se moramo, da na likovnike vsakdanji utrip družbe in živela do začetka študija v Ljubljani, kjer sem nato ostala vse do oklep časa, v katerega smo vsi ujeti, veliko močneje vplivata, saj danes, je področje in so kraji, kjer še vedno zaznam svoje prave gledajo s srcem in zato zaznajo tudi stvari, ki jih običajni ljudje korenine in je pokrajina, kjer se še vedno počutim doma. Ob pripravi ne vidimo in ne opazimo. Umetniki ustvarjalci so napovedovalci koncepta projekta smo se dogovorili, da bi vrata Galerije DLUM prihodnosti in snovalci boljšega jutri. Odblesk »Zeitgeist-a« / duha na Židovskem trgu odprli ne le za lokalne umetnike. Na tokratni časa, je nevidna sila, ki prevladuje nad značilnostmi sedanjega razstavi sodelujejo avtorji, ki jim je razpisana tema blizu in zato obdobja in se trenutno kaže v pogosto nerazumljeni in mnogoteri želijo sodelovati pri projektu, ni pa nujno, da so člani mariborskega likovni poetiki, v drugačnosti, predvsem pa v pestrosti likovnega društva, drugega največjega, izredno aktivnega in novim projektom jezika, v prevladi močnih, izstopajočih in prepoznavnih avtorjev, zapisanega regionalnega društva Zveze. Povezovanje stanovskih posameznikov, saj likovni stili kot smo jih poznali nekoč, več ne članov ZDSLU iz različnih regij je že dokaj uveljavljena praksa, ki obstajajo, likovne prakse pa se času prilagajajo z veliko hitrostjo. se je pokazala kot pozitivna in dobrodošla. Velike spremembe, ki jih doživljamo v zadnjih letih, pa tudi vsi premiki, prelomnice, ki jih zaznavamo na družbenem, socialnem Naslov same razstave, Bilo je nekoč in kako je danes, Od Pabla in kulturnem področju, ekološke spremembe v lastnem okolju in Picassa do Petra Weibla, je tematsko široko zastavljen, saj želimo na našem planetu, katastrofe in vojne, vnašajo še dodaten nemir vsem avtorjem iz različnih generacij in različnih zvrsti likovno v umetnost in nerazumevanje širših javnosti samega procesa in -vizualne umetnosti omogočiti, da nam na razstavi pokažejo svoje pomena likovno-vizualnega ustvarjanja. Tako umetnost in kultura ustvarjene umetnine in se nam priključijo pri projektu. Razstavlja še toliko bolj trpita vsestransko pomanjkanje zaradi gospodarskih, 31 umetnikov, ki se predstavljajo s 43 likovno-vizualnimi eksponati ekonomskih in socialnih kriz, saj je trg z umetninami predvsem različnih zvrsti, tako v tradicionalnih kot tudi novomedijskih gospodarski trg, ki ga pa pri nas skoraj več ne poznamo, ker ga likovnih poetikah in tehnikah, z umetniškimi videi in s fotografijo. preprosto, razen izjem, več ni. Galerija DLUM ima sleherno leto veliko projektov, ki so ravno prav razdeljeni med novomedijsko umetnostjo in sodobno umetnostjo s Vemo pa, da je umetnost plod trdega dela, dolgotrajnih procesov tradicionalnimi artefakti, predstavlja pa tudi dela številnih mladih, in tudi umetnikovih finančnih vložkov v material in likovno »Od Picassa do Weibla« 4 orodje. Je in ostaja pogosto nerazumljiva in jo je težko opisati s Čobal mi je pred časom dejal: »Obdobje, ko ne delamo nič, ko zori pravimi besedami in pojmi, da bi jo razumeli širše, saj le umetniki in dozoreva ideja, je nepredvidljivo, predvsem pa ni merodajno. sami vedo, kaj so želeli predstaviti gledalcem, nam povedati, Lahko je bolj kratko ali pa daljše, tudi kako leto in več. Sama ali na kaj so nas hoteli opozoriti. Kritiki pišemo zgolj približke izvedba novih eksponatov in realizacija novih ciklusov ter vsega, in prevajamo likovni jezik za širše množice, da jim vsaj malo kar se je kumuliralo in kopičilo v nas, o čemer smo sanjarili, se približamo stroko, razložimo lepoto in zahteve današnje likovnosti. preizpraševali in raziskovali, je veliko enostavnejša in poteka Govoriti objektivno in konkretno o umetnosti, o njenih idealih, o dosti hitreje. Povezana je le s fizičnimi zmožnostmi, z materiali prefinjenosti in o visokih ciljih, ki jih želi doseči in si jih postavlja in raznimi načini umetnikovega dela ter z rutinskim strokovnim umetnik, je skoraj nemogoče, ker likovno-vizualna umetnost ni znanjem. Lahko gre izredno hitro!« eksaktna veda in se je ne da meriti »na vatle«, kot je v Glosi napisal naš veliki pesnik France Prešeren. Je pa umetnine potrebno čim MEDNARODNI VPLIVI NA NAŠ LIKOVNI SVET – več razstavljati in predstavljati, ker le z nenehnim izpostavljanjem PRELET samega umetnika in njegovega ustvarjanja, lahko samo z veliko truda in s pogosto neslutenimi napori, umetnik postane priznan in V postmodernizmu in v sedanjem obdobju postdigitalne dobe, ko je znan. Keith Haring je dejal: »Umetnik postane posoda brez dna in preveč vsega javno dostopno, imamo vtis, da je vse pripravil režiser pusti, da svet teče skozenj.«1 za »big brother« resničnostni šov, ko v naše bivanje neumorno vstopa umetna inteligenca, o kateri vemo zelo malo in še manj o Premiki v umetnosti in prebliski, s katerimi si avtorji pomagajo posledicah, ki jih bo vnesla v naše življenje in delo. Imamo občutek, prestopati lastne meje, niso stvar slučaja, temveč so močno da je proces modernizacije končan in da narava izginja počasi, a za povezani z estetsko senzibilnostjo posameznikov. Vsak nov ciklus, vedno, če se tega zavedamo ali pa ne. Cela serija tendencioznih ki se znajde v opusu umetnika ustvarjalca, rabi v glavnem veliko analiz, ekonomskih napovedi, nenehnih praznih diskurzov, časa, da umetnik razmišlja, raziskuje, premišljuje, ko sanja in političnih in koruptivnih zavajanj, vojn, ki se pomikajo tudi vse išče nemogoče, še ne videno in ko snuje narediti »najboljšo sliko, bolj v center Evrope in trkajo na naša vrata, vse daje občutek, kot skulpturo, risbo, video ali ko želi napraviti najboljši koncept, za da je nekdo, nekje odprl Pandorino skrinjo in da kulturna logika prostorski konceptualni projekt.« Vaš dolgoletni član Bogdan poznega kapitalizma ne deluje v pravo ali pozitivno smer.2 1 Christian Saehrendt, Better be Rich. Or Crazy., Kunstforum International, 274 2 Frederic Jameson, Postmodernism or The Cultural Logic of Late Capitalism, zv., maj 2021 Duke University Press, Durham, 1992 »Od Picassa do Weibla« 5 iskali nove prakse in drugačnost. Prelomnice so se vrstile in rodili Nekaj svetovnih avtorjev, ki so zamejili svetovno likovnost, bomo so se novi stili in radikalni umetniki. Nastal je manifest dadaizma malo podrobneje razčlenili, predvsem zato, da najdemo skupne … Svoj pohod je začel Fluxus … Svoje predstave je imel v 60. letih točke s sodelujočimi umetniki. Yves Klein (1928–1962), ki je bil francoski umetnik in pomembna osebnost povojne evropske avantgardne umetnosti.4 Bil je tudi Začnimo s španskim ustvarjalcem Pablom Picassom, ki je bil leta vodilni član francoskega umetniškega gibanja Nouveau réalisme, ki 1881 rojen v Málagi v Španiji, je bil brezmejno genialen umetnik, ga je leta 1960 ustanovil umetnostni kritik Pierre Restany5, ki je bil večni iskalec in snovalec likovno-vizualne prihodnosti, ki je slikal pogosto član mednarodne žirije na Mednarodnem grafičnem bienalu in ustvarjal radikalno, brez kompromisov in je korenito spremenil v Ljubljani in prijatelj Zorana Kržišnika, dolgoletnega direktorja in naš pogled na svet likovnosti. Čeprav je umetnik umrl že leta 1973, ustanovitelja MGBL. Tako so se hitro nakopičile spremembe tudi v je njegov vpliv na današnje generacije še vedno živ in izredno močan okviru naše likovne scene. Klein je bil slaven predvsem zaradi svoje in njegove slike še danes puščajo večne sledi v gledalcih, prav tako, monokromne modre barve in performativnega »Skoka v prazno« kot so jih v prejšnjem stoletju. Bil je soustanovitelj kubizma, ugleden (november 1960), eksperimentiral je z ognjem, antropometrijo in slikar, kipar in grafik, oblikovalec keramike in tudi konceptualni je živel svojo umetnost iz vseh zornih kotov. umetnik, ki velja za enega najvplivnejših ustvarjalcev 20. stoletja in sodi med najpomembnejše mejnike sodobne umetnosti. »Če bi Tudi slikarstvo in kiparstvo, dvoje tradicionalnih likovnih zvrsti, vedel, kaj je umetnost, bi to zadržal zase,« je rekel Picasso, ki je ki sta se spremenili in sledili časovnim transformacijam povojne bil že za časa svojega življenja cenjen in spoštovan likovnik, kot družbe. Umetniki se niso več slepo podrejali pravilom abstraktnih prava pop zvezda.3 Z njim na čelu naslova začenjamo s kratkim praks, temveč so pogosto posegali tako po starih stilih, jih prebliskom važnejših dogajanj v svetu umetnosti. deformirali in preoblikovali, kar vse je tudi generiralo novosti. Sama likovno-vizualna umetnost je brzela k novim hotenjem, v Skozi čas 20. stoletja so se rojevala in vrstila ter vstopala nova in nova umetnine so vstopili številni poznani in tudi neznani atributi in likovno-vizualna stilska obdobja in različne poti so vodile povojno razni stili so hodili po paralelnih poteh, vštric minimalistične, umetniško avantgardo v novo likovno poetiko, umetniki so iskali neo-ekspresionistične, surrealistične, …, predvsem pa raziskovalne nove izzive in zvrsti. Hodili so z miljskimi koraki, s katerimi si umetnosti in na pot novega realizma, poparta … Umetniki kot je pot utirala nova energija sodobnega izražanja umetnikov, ki so so Jackson Pollock, Mark Rothko, Willem de Kooning, Barnett 4 Yves Klein, Corps, couleur, immatériel, Centre Pompidou, Paris, 2006 3 Picasso, Malen gegen die Zeit, katalog k razstavi v Albertini, Dunaj 2006–2007 5 https://artinwords.de/yves-klein/ »Od Picassa do Weibla« 6 Newman, Francis Bacon, Andy Warhol, Lucian Freud, Gerhard Josepha Beuysa (1921–1986), ki je bil nemški avantgardni kipar in Richter … Izpostavila sem res le peščico, ki je veliko prispevala uprizoritveni umetnik, najbolj znan po svoji uporabi neobičajnih k obnovi in utopičnemu razmišljanju. Tekst ni namenjen materialov, ritualnih in kontroverznih uprizoritvah ter mišljenju, da zgodovinskemu pregledu, ampak so predstavljeni le nekateri se lahko umetnost in domišljija mešata z življenjem in resničnostjo. odmevnejši avtorji, za katere se mi zdi, da lahko najdemo njihov Bil je umetnik, ki ni poznal strahu pred ničemer in se ni podrejal odblesk tudi na mariborski in slovenski likovni sceni. nikomur, prav tako pa je vseskozi polariziral celotno likovno sceno in publiko, ki je prestopal vse meje z besedami in z dejanji. Pri tem V svetovnem merilu pa so npr. likovne kritike prepričala dela pa mu je predvsem uspevala izredna medijska pozornost, kot le Georga Baselitza (1938), nemškega ekspresionističnega slikarja, malokateremu umetniku, saj ni ločeval umetniškega ustvarjanja kiparja in grafika, ki je ob vprašanju, zakaj figure obrača na od lastnega življenja. Rad je nastopal in se predstavljal publiki z glavo odgovoril: »Rodil sem se v popolnoma uničen red, uničeno različnimi novostmi na področju uprizoritvene umetnost, ki sodi pokrajino, uničene ljudi in v uničeno družbo. In nisem hotel v tokove akcijske umetnosti in se izraža skozi situacijske, akcijsko znova vzpostavljati nekega novega reda, dovolj sem videl tako naravnane in efemerne umetniške reprezentacije.7 imenovanega reda. Prisiljen sem bil dvomiti o vsem, biti 'naiven', začeti znova.«6 In tako kot so že v futurizmu in dadaizmu umetniki zavračali konvencionalno umetnost in umetniške oblike, tako so to storili PERFORMANSI KOT UMETNIŠKA ZVRST tudi v performansih, ki so se vrstili po galerijah in razstaviščih v drugi polovici 20. stoletja (Cindy Sherman, Marina Abramović Začel se je čas sredine 20. stoletja, ko se gledalci in obiskovalci niso in Ulay, Braco Dimitrijević, Yoko Ono …). Danes je performans več znašli in niso vedeli, kaki zvrsti kulturne prireditve pravzaprav že uveljavljen sestavni del umetniške scene. Vse pogosteje pa prisostvujejo. Tudi publike, ki so bile prej strogo razmejene in so so se uprizoritve postopoma povezovale z video in s fotografsko pripadale ali glasbi ali razstavam ali teatru in filmu, so se med seboj umetnostjo ter z instalacijami. Izvajalci se danes vse bolj ukvarjajo začele mešati. Pogosto so gledalci težko določili, ali so na razstavi, na s kritiko družbe, z družbeno realnostjo in njeno identiteto. koncertu, na gledališki predstavi, v cirkusu ali na kaki novodobni Performans ni niti medij niti nekaj, kar bi lahko bilo umetniško glasbeno-scenski-likovni uprizoritvi. Veliko prahu so dvignile delo, temveč so vprašanja in razmišljanja o tem, kakšen je odnos povsod, kjer so se pojavile uprizoritvene predstave, performansi, umetnosti do ljudi in širšega družbenega sveta. Zato je nastal v času, 6 Baselitz Remix, katalog k razstavi v Pinakoteki sodobne umetnosti, München, 7 Reinhard Ermen, Joseph Buys multipliziert sich, Kunstforum International, 274 2006 zv., maj 2021 »Od Picassa do Weibla« 7 ko so se evropski umetniki še vedno spopadali s posledicami druge Srečom Draganom, ki je zaslužen, da je tovrstna umetnostna zvrst svetovne vojne, ko jim ni bila blizu apolitična narava abstraktnega tako intenzivno in uspešno vstopila v našo likovno in vizualno ekspresionizma, prevladujočega umetniškega gibanja tistega časa.8 sceno. Weibel se je rodil v Odesi, v Parizu in na Dunaju je študiral literaturo, filozofijo, medicino, logiko in film. Bil je komisar Tako so v Avstriji, ne daleč proč od nas, umetnike, enako kot drugod avstrijskega paviljona na bienalu v Benetkah in umetniški vodja po Evropi, morili spomini na vojne grozote, kar so s šokantnimi graške Neue Galerie, vodil je festival Ars Electronica v Linzu in izzivalnimi avantgardnimi in performativnimi akcijami Hermana je bil »vedno kontroverzen in celo neprijeten, saj mu je bilo malo Nitscha in » Dunajskih akcionistov « predstavili tradiciji zapisani in mar za konvencije in ni spoštoval nobenih tabujev. Vse življenje okoreli domači publiki. Izraz »Dunajski akcionizem« opisuje dokaj je bil izredno radoveden raziskovalec in snovalec novomedijske nasilno, radikalno in eksplicitno obliko uprizoritvene umetnosti, umetnosti in njenih pravil, ki jih je uspešno posejal po vsem svetu ki se je razvila v avstrijski prestolnici v šestdesetih letih prejšnjega in bil je velik zagovornik globalizacije vizualne umetnosti.«9 stoletja in je bila upor proti preteklim vojnim grozotam, obenem pa tudi opozorilo sodobni avstrijski družbi za prihodnje čase. Leta 1966 je Weibel že upošteval interaktivne prakse in svoja dela oblikoval tako, da je v projekte vključeval gledalce, ki so imeli Enako kot danes, so na več kontinentih, na številnih predstavah, v njih nato aktivno vlogo. To ga je pripeljalo do videoinstalacij akcijah ali razstavah, prevladujoči avtorji iskali smisel umetnosti in zaprtega kroga v 70. letih in do prvih interaktivnih računalniških se preizpraševali o specifiki prihajajočih novosti in novotarij, ki so instalacij v 80. letih minulega stoletja. Weiblovega dela ne določa hitele v likovno-vizualno sceno 21. stoletja. Tako smo pri drugem avtobiografski podpis, temveč tematska področja in problemske pomembnem mejniku in akterju v likovno-vizualni sceni, ki smo ga cone, kot so mehanizmi percepcije in razmišljanja; zasebni svet izpostavili v naslovu in je letos žal preminul, Petru Weibelu (1944 sveta strojev; kriza reprezentacije, podobe in muzeja; razmerje med –2023). Weibl, umetnostni teoretik in kustos, je pogosto nastopal umetnostjo, politiko in ekonomijo; pogoji, na katerih temelji sistem, v vlogi umetnika in je bil večkrat prisoten tudi v Sloveniji, kjer je po katerem deluje umetnost. Rezultat je opus, ki s pluralnostjo sodeloval pri projektih, kot je Speculum Artium in se srečeval s metod in koherentnostjo tem zelo radikalno oblikuje okvir novega slovenskimi novomedijskimi avtorji. Predvsem so ga mnoge vezi 9 https://www.delo.si/kultura/vizualna-umetnost/umrl-je-peter-weibel/ povezale z ustanoviteljem katedre za nove medije na ALUO, s 8 Oliver Zybok, Lust als Imerativ., Kunstforum International, 262 zv., maj – junij 2014 »Od Picassa do Weibla« 8 koncepta dela in umetnika. Bil je avtor, ki je vizualno umetnost skupno predvsem to, da s svojim likovnim jezikom posegajo v polje povezoval in vanjo vključeval umetno inteligenco, algoritme in abstrakcije in čistih osnovnih likovnih elementov, kar je predvsem v času digitalizacije zagovarjal globalizacijo in transcendiranje dobrodošla novost pri Ferjaničevi. Vogrin in Špenko oba ostajata v človeka skozi človeka.10 skopih minimalno nanesenih barvah, čeprav vsak v drugih tonih. Črno-belo, kjer nastaja neka cezura z rdečo in turkizno ravno Nehote ali hote so se svetovna gibanja in likovno-vizualne linijo, vsebinsko pa kaže likovno polje na »circulus vitiosus«, vse tendence sodobnega časa dotaknile umetnikov tudi v naši sredini. se vrti in je podvrženo zaključenim krogom, o čemer govorijo tako V Mariboru imamo številne galerije s sodobnim klasičnim in Špenko, kot Artič in Ferjanič. Vogrin pa v zeleno modro rumenih novomedijskim programom, in kustose, ki so programsko zapisani geometrijsko zasnovanih likih, na katerih se ponavlja še obris poleg tradicionalne tudi novomedijski umetnosti (UGM, Kibla portreta, kaže bolj na dekorativnost, ki pa je na meji mimetičnega Portal, Kiblix, … Galerija DLUM) in nekatere od teh so po svojem slikarstva, a tudi na robu abstraktnega izražanja. delu močno prepoznavne, ne le doma, temveč tudi v svetu. Natalija Berezina in Alenka Spacal sta ilustratorki in pravljica je RAZSTAVLJAVCI njun bogati svet zgodb ter pripovedi. Spacalova je izdelala že nekaj avtorskih slikanic in razstavljena dela so iz njene zadnje avtorske Na razstavi 31 umetnikov vsak na svoj način poskuša slediti slikanice Plastelinčica in časopis, v kateri razkriva otrokom različna tematiki, ki jo napoveduje, a morda tudi vsiljuje sam naslov. Ker je umetniška področja. Seznanja jih z bralno kulturo ter z likovno, raznolikost likovnih jezikov tolikšna, kot je število razstavljavcev, gledališko, glasbeno in s plesno umetnostjo. Barvna paleta je topla je neke vrste formula in imenovalec, ki je kaki grupi skupen, koda in svetla in zgodba unikatna, nova in otrokom zanimiva. Berezina za združevanje in povezovanje posameznikov v tematske sklope. tokrat svoj bogati svet sanj in ilustracij prenaša na platno v velikosti Predvsem zato, da izpostavimo in pokažemo, da so avtorji v zlatega reza. Na slikah je posegla na področje nadrealizma in je principu vsebinsko, kljub raznolikosti, le nekje sledili razpisu in tudi z bogato barvno lestvico le še podkrepila svoj pravljični svet. njegovim vsebinskim zahtevam. Elena Churnosova in Polona Petek se podajata v realistični Ernest Artič, Erna Ferjanič, Tanja Špenko in Oto Vogrin imajo likovni stil, ki je poln barve in realne forme. Churnosova se fokusira na portretno slikarstvo, kjer pogosto vstopa v pozabljeni svet iz 10 Heinz-Norbert Jocks, Was sich Peter Weibel zur Globale gedacht hat, Kunstfo-preteklosti, obarvan z etnološko dediščino in z zgodbami, polnimi rum International, 237 zv., 2015–2016 »Od Picassa do Weibla« 9 nostalgije po včeraj. Petkova pa pričara na platna tako sočno in tem pa se Lovrenčičeva podaja v obširni univerzum, ga ujame na vsebinsko bogato likovno pripoved, tokrat o cvetu – potoniki, platno in tako sanja o brezmejnih daljavah, raznih gravitacijah in v realnih barvah in s kančkom boja med barvo in formo. Samo dimenzijah vesolja, ki ga tako malo in slabo poznamo. Pavlinova dišave manjkajo in avtorica bi do popolnosti realistično posnela in pa se na svojih drobnih akvarelnih risbah spominja Amsterdama prenesla naravo na svoje večje likovno polje. in njegovih mestnih vedut v jesenskih barvah. Spiller se loteva, kot po navadi, spletne umetnosti in digitalne grafike, nanašanja Matjaž Duh in Irena Gajser sta dva dokaj raznolika umetnika akrilnih barv s kreditno kartico in robotom na platno. Je avtor, ki in vendar je ravno mrežno razdeljeno likovno polje vrsta povezave je pri svojem delu vpet v novomedijsko dogajanje in le-to povezuje njunega dela. Oba avtorja sta raziskovalca in iskalca novih zgodb z družbenimi premiki in razmerami v družbi. Špegel, pri delu iz in oba maksimalno obvladata likovni jezik. Gilbert in George industrijskih motivov, ki jih razvija preko računalniških posegov, je zelo personificirana podoba umetniškega dvojca, ki se vedno vstopa v svet preobrazbe in raziskovanja. Priljubljeni so mu vitraži, predstavlja skupaj in pri vseh projektih deluje dekadentno, kot ki jih je podrobneje spoznaval in občudoval v Parizu in je poleg da bi prihajala iz drugega sveta, kar je Duh zelo dobro ponazoril slikanja tudi avtor številnih pesmi. v svoji razparcelirani sliki. Gajserjeva pa daje vtis, kot da bi se umirjala. Iz žive barvne palete, burnih oblik, krožnih in trikotnih Lela B. Njatin, Nataša Segulin in Maja Šivec so tri povsem likov in velikih formatov, je začela zlagati enega poleg drugega različne umetniške fotografinje. Njatin in Šivec sta predstavili svoje kvadrate in pravokotnike in je reducirala svoj svet barv na črno, dodatno umetniško obdelane, a v osnovi dokumentarne fotografije, sivo in belo. Dovolj, da prepriča gledalca o svojem obvladovanju ki jo Njatin veže na pretekli spomin, ki ga kot Cikel instalacij in barve in forme. intervencij v javnem prostoru Beseda velja, postavi na ogled. Izhaja iz premisleka o tem, koliko odporni so pomeni vizualnih podob v Avtorji kot so Lučka Falk, Cvetka Hojnik, Katja Kozjek času. Šivčeva že 14. leto slika v različnih obdobjih reko Dravo in Varl, Alma Lovrenčič, Milenka Pavlin, Teo Spiller in Stojan njeno naravno moč, ki zna biti tudi rušilna. Za razliko od obeh je Špegel so zapopadli razpisano temo vsak po svoje, in so se dela Segulinova predvsem zapisana umetniškemu oblikovanju magične lotili popolnoma različno. Falkova ostaja pri svoji pastozni barvni svetlobe, ki pogosto pronica skozi drobne stavbne razpoke, odprta burnosti in vehementnih nanosih flore in narave s čopičem na platna, vrata, niše, avtorica pa lovi v objektiv tudi sam duh preteklih Hojnikova v novejših slikarskih delih dodatno reducira likovne preperelih in pozabljenih stavb, in jih s svojo kamero, kot s čarobno prvine in hkrati spaja dosedanje izkušnje, ki vodijo umetnico k palico obudi k življenju. Zdi se, kot da bi avtorica s fotoaparatom vse bolj minimalnemu slikarstvu, Kozjek Varl se spopada z obrisi slikala, saj povsem slikarsko tudi delujejo njeni ujeti motivi in form in s filozofskim pogledom na čas in njegove zakonitosti, med estetsko dovršeni liki. »Od Picassa do Weibla« 10 Dreves in gozdnih vedut so se lotili na tri različne načine Zdravko Čisto na kraju še predstavitev Andreje Kranjec in Vojka Pogačarja Kokanović, Gregor Pratnekar in Lucija Stramec. Kokanović z video predstavitvami. Kranjec je v Isola dela Cona, v laguni in se predstavlja z deblom stare platane, ki izgleda, kot da bi pred naravnem rezervatu – v mokriščih ob izlivu reke Soče v Jadransko nas postavil olupljeno drevesno lubje, med tem pa Pratnekar morje – posnela umetniški video art film Kam se grem skrit, ki je in Stramec razstavljata drevesa v svoji, že ikonografski likovni nastal v okviru mednarodne delavnice Searth, mladih umetnikov govorici, ki nam jo pripoveduje narava sama, kot da bi se sprehajali Italije, Avstrije in Slovenije, Pogačar pa je v okviru videa Sejalec na po gozdovih, ki jih avtorja prenašata, vsak s svojega zornega kota računalniški 3D način zanimivo obdelal in predstavil svojo podobo. in na svoj način, na likovno polje. Stramčeva v dolgotrajnem procesu riše z umirjeno skrbno filigransko likovno govorico, ki Za konec še misel ji vseskozi sledi, pripoveduje lirično povest o gozdu in drevesih. Ne moremo mimo dejstva, da nas tokrat intimni prefinjen pogled Ob tovrstnih skupinskih razstavah bi lahko dejali, da iznad vse v njen kot narave navaja na misel o minljivosti, zdi se, da bi nam umetnosti, znanosti, vsega povedanega v likovnem in vizualnem avtorica želela pokazati na začaran krog, »circulus vitiosus«, ko jeziku, iznad usode in raznovrstnega govorjenja, obstaja ljubezen iz prejšnjih meglenih sivo belih sanjskih drevesnih vedut, vidimo, do lepega, novega, drugačnega ali vsakdanjega, do umetnosti in kako drevesa tokrat prehajajo v fazo odmiranja, ki ga ponazarja kulture in ta je bistvena gonilna sila ustvarjanja. Umetnik likovnik kup suhega vejevja v črni praznini. Pratnekar pa ostaja zvest svojim ni le poklic, ampak je v svojem bistvu poslanstvo. In to poslanstvo vedutam, ki so nastale po sprehodih po gozdovih in so tako v barvi daje avtorjem moč in jih zavezuje k neštetim žrtvam in prenašanju in formi obdržale avtorjev likovni rokopis. nerazumevanja množic ter premikanju nemogočega, ob enem pa jim je zadovoljstvo in uteha vsak, še tako droben napredek, vsaka Še par del, pri katerih se vprašamo: »Ali nam je potrebno umetnost uspešna umetnina in tudi sleherna kritika. Samo da reči tečejo razumeti?« To sta rahlo popartistična slika Žige Korenta in klasični dalje in da se umetniške prakse razvijajo v pozitivno smer. likovni jezik Jasne Kozar, ki razen burnega ekspresionističnega dogajanja s filmom La la Land nima veliko skupnega. Olga Butinar Čeh, prof. umet. zgodovine 3D slike in skulpture predstavljajo Slađana Matić Trstenjak, Ljubljana, september–oktober 2023 Vojko Pogačar, Borut Popenko in Zmago Kovač, kot tudi Brane Širca, katerega »žičniki« so povezava med risbo in skulpturo in so vezani na svetlobo, na stenah puščajo sence, ki ob gibanju zaplapolajo in se spremenijo v mobile. »Od Picassa do Weibla« 11 Ernest Artič Ernest Artič (1957, Celje) je likovno izobrazbo pridobil leta 2012 na Šoli za risanje in slikanje v Ljubljani (prof. Ernest Ženko, Mladen Jernejc). Razstavljati je pričel v okviru neformalne skupine Dvanajst. Samostojno se je večkrat predstavil v Anini galeriji v Rogaški Slatini in na Dvorcu Strmol v Rogatcu. Od leta 2021 je član DLUM in ZDSLU. Od takrat je sodeloval na razstavah Majskega salona ZDSLU ter na letnih in priložnostih (tematskih) razstavah članov DLUM. V letošnjem letu se je samostojno predstavil v Galeriji DLUM. Aktiven je tudi v Društvu likovnikov Rogatec, kjer živi in ustvarja. 1. Danes, kot nekoč, 2019, akril, platno, 102 × 103 cm »Od Picassa do Weibla« 12 Natalia Berezina Natalia Berezina (Novosibirsk, Rusija) je neodvisna ilustratorka. Od leta 2016 živi in ustvarja v Ljubljani, kjer je zaključila diplomski (2020) in magistrski (2023) študij na Akademiji za vizualne umetnosti AVA. Njene ilustracije bogatijo domače in tuje slikanice. Od leta 2020 je članica DLUL in Društva likovnih umetnikov Logatec. Predstavljala se je samostojno in večkrat skupinsko v Sloveniji in na Poljskem. 2. They killed my brother, 2022, akril, platno, 70 × 100 cm »Od Picassa do Weibla« 13 Elena Churnosova Elena Churnosova (1975, Sankt Peterburg, Rusija) je obiskovala Višjo šolo za likovno umetnost N. K. Reriha in diplomirala iz gledališke scenografije. V Sloveniji živi od leta 1999, kjer je leta 2007 diplomirala iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani (prof. Bojan Gorenc). Opravljen ima strokovni izpit s področja vzgoje in izobraževanja Ministrstva za šolstvo in šport. Od leta 2009 je članica ZDSLU. 3.Prodajalka igrač, 2021, akril, platno, 50 × 35 cm »Od Picassa do Weibla« 14 Matjaž Duh Matjaž Duh (1957, Maribor) je doktor likovno-pedagoških znanosti. Zaposlen je na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru kot redni profesor za Specialno didaktiko, področje Likovna umetnost. Živi in ustvarja v Mariboru. Njegovi zgodnejši ustvarjalni cikli so predstavljali opuse unikatnih grafik in računalniške grafike. V zadnjih letih se več ukvarja s slikarstvom. Pogosto sodeluje na likovnih kolonijah doma in v tujini ter razstavlja samostojno in skupinsko. Vrsto let razstavlja tudi v sklopu Majskih salonov, ZDSLU in društvenih razstav DLUM. 4. Homage to Gilbert & George, 2023, mešana tehnika, akril, platno, 50 × 40 cm »Od Picassa do Weibla« 15 Lučka Falk Lučka Falk (1945, Maribor) je diplomirala na Oddelku za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete v Mariboru. Zaposlena je bila kot restavratorka. Je članica DLUM, ZDSLU in RULIK. Predstavila se je na mnogih skupinskih in samostojnih razstavah. Sodelovala je na številnih likovnih kolonijah in ekstemporih. Nagrado DLUM je prejela trikrat (2005, 2011, 2014). Živi in ustvarja v Mariboru. 5. Tihožitje v oranžnem, 2020, akril, platno, 70 × 55 cm »Od Picassa do Weibla« 16 Erna Ferjanič Erna Ferjanič (1953, Celje) je diplomirala iz likovne umetnosti na Pedagoški akademiji v Mariboru. Bila je zaposlena kot pedagoginja, je aktivna kot organizatorka umetniških srečanj in je ustvarjalna na področjih slikarstva, grafike, občasnega raziskovanja gline, lesa ter drugih materialov. Deset let je delovala kot kustosinja Grafičnega muzeja v Rogaški Slatini, je mentorica in literarna ustvarjalka. Mnogokrat se je predstavila samostojno in še večkrat na skupinskih razstavah. Je članica DLUM in ZDSLU. Živi in ustvarja v Rogaški Slatini. 6. Brez naslova, 2023, akril, pesek, platno, 80 × 100 × 3 cm »Od Picassa do Weibla« 17 Irena Gajser Gajser Irena (1960, Maribor) je diplomirala in magistrirala na Šoli za risanje in slikanje v Ljubljani (prof. Darko Slavec, Matic Kos). Je članica ZDSLU in DLUM, v obdobju 2011–2019 je bila predsednica slednjega. Razstavlja samostojno in skupinsko doma ter tujini. Leta 2014 je bila nagrajenka DLUM. Živi v Mariboru in ustvarja na področju slikarstva ter keramike. 7. Implozija nekega časa (poliptih), 2023, granulat, akril, risba, les, 41 × 41 cm »Od Picassa do Weibla« 18 Cvetka Hojnik Cvetka Hojnik (1963, Murska Sobota) je diplomirala na oddelku za tekstil Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani (prof. Darko Slavec). Študirala je tudi na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani (prof. Bojan Gorenc, Borut Vogelnik). Leta 2016 je magistrirala na Visoki šoli za risanje in slikanje. Je trikratna nagrajenka DLUM in prejemnica nagrade OSTEN na mednarodnem Bienalu risbe v Skopju (2022). Živi in ustvarja v Lendavi. 8. Temna stran nekoč in danes l, 2023, mešana tehnika, platno, 80 × 80 cm »Od Picassa do Weibla« 19 Zdravko Kokanović Zdravko Kokanović – Koki (1959, Crnjelovo Gornje, BiH) od leta 1979 živi in ustvarja v Mariboru. Leta 1983 je diplomiral na Pedagoški akademiji in leta 1993 na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Leta 1996 se je izpopolnjeval v ikonopisju na inštitutu Svetega Tihona v Moskvi. Ukvarja se s kiparjenjem, slikanjem, fotografijo in piše pesmi. Imel je številne samostojne in skupinske razstave doma in na tujem. Je član Fotokluba Maribor, DLUM, Esperantskega društva, Hrvaškega knjižnega društva in Mariborske literarne družbe. 9. Stara platana, 2023, mešana tehnika, papir, 90 × 71 cm »Od Picassa do Weibla« 20 Žiga Korent Žiga Korent (1984, Ljubljana) je diplomiral je na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani, smer Oblikovanje tekstilij in oblačil (prof. Marija Jenko). Izpopolnjeval se je na Univerzi na Dunaju. Deluje predvsem kot slikar in fotograf. Razstavlja na skupinskih in samostojnih razstavah. Leta 2020 sta bili dve njegovi deli vključeni v umetniško zbirko MZZ Slovenije Novi val/New wave. Živi in ustvarja v Ljubljani. 10. Izven dosega, 2023, akril, platno, 80 cm × 100 cm »Od Picassa do Weibla« 21 Zmago Kovač Zmago Kovač (1964, Maribor) je diplomiral na Pedagoški fakulteti (prof. Ludvik Pandur), med letoma 1996–2005 je sodeloval pri več restavratorskih projektih, nato do leta 2015 poučeval umetnost na nekaj osnovnih šolah, od leta 2016 deluje kot samostojni ustvarjalec. Imel je več samostojnih razstav in sodeloval na številnih skupinskih. Je član DLUM in ZDSLU. Ustvarja na različnih likovnih področjih. Občasno izvaja ustvarjalne delavnice za otroke in odrasle. Je prejemnik nagrad EKO Drava (2014, 2021) in DLUM (2016). Živi in ustvarja v Kamnici pri Mariboru. 11. Dve ploskvi istega kroga, 2019, mešana tehnika, les, 96 × 96 × 63 cm »Od Picassa do Weibla« 22 Jasna Kozar Jasna Kozar (1952, Murska Sobota) je diplomirala je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, smer Slikarstvo (prof. Gabrijel Stupica, Jože Brumen) in opravila specialko (1977, prof. Jože Ciuha). Podiplomski študij je nadaljevala na Institutu za design v Ahmedabadu v Indiji. Študijsko se je izpopolnjevala na Cite Internationale des Arts v Parizu, v Londonu in v Berlinu, prepotovala je Evropo, Balkan ter Egipt. Je članica DLUM in ZDSLU. Razstavlja samostojno in skupinsko v Mariboru in drugod. 12. La La Land, 2023, olje, platno, 100 × 100 cm »Od Picassa do Weibla« 23 Katja Kozjek Varl Katja Kozjek Varl (1975, Maribor) je diplomirala na Oddelku za likovno umetnost Pedagoške fakultete v Mariboru (2002, prof. Ludvik Pandur), zaključila magistrski študij na Pedagoški fakulteti v Ljubljani (2018, prof. Metoda Kemperl, Matjaž Duh), vpisana je na doktorski študij na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Zaposlena je na Pedagoški fakulteti v Mariboru na področju didaktike likovne umetnosti. Od leta 2001 se predstavlja na samostojnih in skupinskih razstav v Sloveniji in na tujem. Živi in dela v Mariboru. 13. Razpoka v času, 2023, mešana tehnika, platno, 60 × 60 cm »Od Picassa do Weibla« 24 Andreja Kranjec Andreja Kranjec (1989) je diplomirala iz oblikovanja tekstilij in oblačil na Naravoslovnotehniški fakulteti (2012) in magistrirala iz videa, animacije in novih medijev na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (2018), obje v Ljubljani in prejela študentsko Prešernovo nagrado. Deluje na področju slikarstva, videa in filma. Razstavljala je na številnih samostojnih in skupinskih razstavah ter umetniških festivalih v Sloveniji in tujini. 14. Kam se gre mir skrit, 2022, video, 3 min. »Od Picassa do Weibla« 25 Alma Lovrenčič Alma Lovrenčič (1997, Celje) je diplomirala iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Benetkah (2021, prof. Julie Elisabeth Landrichter). Leta 2021 se je prvič samostojno predstavila, nato sodelovala na nekaterih skupinskih razstavah v okviru DLUM in ZDSLU. Živi in ustvarja v Mariboru, kjer ima studio z manjšo galerijo. 15. Sanje o vesolju, 2023, mešana tehnika, platno, 100 × 70 cm »Od Picassa do Weibla« 26 Slađana Matić Slađana Matić Trstenjak (1985, Doboj, BiH) je magistrirala iz slikarstva na ALU Široki Brijeg, Univerza Mostar (2010, prof. Antun B. Švaljek). Imela Trstenjak je vrsto samostojnih razstav doma in na tujem ter sodelovala na več kot sto skupinskih razstavah. Leta 2019 je prejela delovno štipendijo Ministrstva za kulturo RS. Je dvakratna nagrajenka DLUM (2016, 2019). Živi in dela kot samozaposlena v kulturi v Mariboru. 16. Žametno polje XII, 2023, mešana tehnika, platno, 20 × 20 cm »Od Picassa do Weibla« 27 Lela B. Njatin Lela B. Njatin (1963, Ljubljana) je samozaposlena interdisciplinarna ustvarjalka sodobne umetnosti. Po izobrazbi je diplomirana filozofinja (2014, prof. Vojan Rus) in literarna komparativistka (prof. Janez Vrečko). Od 2010 ustvarja participatorno umetnost, urbane intervencije, antispomenike in mentalne ambiente v različnih tehnikah in ciklih. Živi v Ljubljani, atelje vzdržuje v Kočevju. 17. Instalacija Beseda velja, 16. 3.–5. 4. 2014, Trg sv. Jerneja, Kočevje, fotografija, 20,5 cm × 24 cm × 1,5 cm »Od Picassa do Weibla« 28 Milenka Houška Milenka Houška Pavlin (1944, Ljubljana) je diplomirala na likovnem Pavlin oddelku Pedagoške akademije v Mariboru (1965, prof. Maks Kavčič, prof. Lajči Pandur), leta 1970 tudi na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Razstavljala je samostojno in na skupinskih razstavah doma in v tujini, se udeleževala slikarskih kolonij, ilustrirala je knjige in slikala na keramiko. Je članica DLUM in ZDSLU ter Zveze avstrijsko-slovenskega prijateljstva. Živi in ustvarja v Mariboru. 18. Spomin na Amsterdam, 2019, akvarel, papir, 39 × 57 cm »Od Picassa do Weibla« 29 Polona Petek Petek Polona (1970, Freiburg im Breisgau, Nemčija) je diplomirala (1994, prof. Janez Bernik, Tomaž Brejc) in magistrirala (2009, prof. Metka Krašovec, Nadja Zgonik) iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Deluje kot samostojna kulturna delavka, status je prekinila le med bivanjem v Salzburgu. Razstavlja na skupinskih in samostojnih razstavah doma ter v tujini. Je članica DLUM. Živi in ustvarja v Zlatoličju pri Mariboru. 19. Potonika, 2023, jajčna tempera, platno, 124 × 82 cm »Od Picassa do Weibla« 30 Vojko Pogačar Vojko Pogačar (1950, Krško) je diplomiral leta 1973 na ALU v Ljubljani. Med letoma 1993 in 1997 je bil član združenja likovnih umetnikov Paris – Belleville; umetniških skupin 3H30, Paris – Bordeaux; Ant-Artika. Pol aktivne dobe je bil v svobodnem poklicu kot slikar, grafik, industrijski oblikovalec, nato je deloval kot vodja Laboratorija za inženirsko oblikovanje izdelkov ter predaval na UM-FS in UM-FGPA. Za razvoj tega programa je leta 2016 od Univerze v Mariboru prejel častni doktorat. Bil je predsednik Slovenskega združenja za barve (2010–17) in je predsednik DLUM (2019–). Živi in ustvarja v Mariboru. 20. Jazz 2 / Tektonična skica za abstraktno konstruktivistično kompozicijo iz celično abstrahiranih elementov, 2023, vezan les, 100 × 100 × 220 cm »Od Picassa do Weibla« 31 Borut Popenko Borut Popenko (1969, Maribor) se je po diplomi iz likovne pedagogike na Pedagoški fakulteti v Mariboru izobraževal v nemškem Halleju na Hochschule für Kunst und Design (1995–1997), bil štipendist grške vlade na likovni akademiji v Atenah (1998–1999) in češke vlade na praški likovni akademiji (2001). Ukvarja se s slikarstvom, prostorskimi postavitvami, z videom in fotografijo. Nazadnje se je samostojno predstavil v galeriji UGM Studio v Mariboru, v skupini pa v galerijah Equrna in Bažato v Ljubljani, v galeriji Zuccato v Poreču in galeriji Duble Room v Trstu. Je član ZDSLU. Živi in ustvarja v Mariboru. 21. Red Square, 2023, akril, platno, 72 × 72 × 20 cm »Od Picassa do Weibla« 32 Gregor Pratneker Gregor Pratneker (1973, Maribor) je diplomiral na Oddelku za likovno umetnost na Pedagoški fakulteti v Mariboru (2006, prof. Marjeta Ciglenečki, Anka Krašna) in magistriral na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani (2012, prof. Jožef Muhovič, Zmago Lenardič). Prejel je nagrado Majskega salona ZDSLU (2012), nagrado Jesenskega salona v Parizu (2014), nagrado Eugene Boudin na Salonu lepih umetnosti v Louvru (2019) in nagrado Mention na Salonu francoskih umetnikov v Grand Palace (2020). Živi in ustvarja v Mariboru. 22. Poletje, 2023, olje, juta, 73 × 93 cm »Od Picassa do Weibla« 33 Nataša Segulin Nataša Segulin (1948, Koper) je diplomirala leta 1973 na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Bila je novinarka in odgovorna urednica na TV Koper-Capodistria, TV Slovenija. S fotografijo se je spogledovala že med študijem umetnostne zgodovine in pozneje med novinarskim delom na področju kulture. Od leta 2013 razstavlja na številnih samostojnih in skupinskih razstavah doma ter na tujem. Leta 2015 je prejela Priznanje za kvaliteto v fotografski umetnosti na 4. Mednarodnem festivalu likovne umetnosti Kranj, leta 2022 pa svetovno nagrado za sodobno umetnost WAA Woman Art Award 2022 v Parizu. Je članica ZDSLU. Deluje v Ljubljani. 23. Impresije 1, 2020, fotografija, inkjet, pleksi steklo, 60 × 40 cm »Od Picassa do Weibla« 34 Alenka Spacal Alenka Spacal (1975, Ljubljana) je pisateljica, ilustratorka in pravljičarka. Diplomirala in magistrirala je iz filozofije ter doktorirala iz sociologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Kot samozaposlena v kulturi deluje pod okriljem Bajalke, zavoda za založništvo in umetnost pripovedovanja. Razstavlja na samostojnih in skupinskih razstavah ilustracij doma ter v tujini. Leta 2022 je na 3 x 3 International Illustration Awards 2022 prejela Častno omembo v kategoriji Objavljene knjige za ilustracije iz slikanice Modre ptičje misli (2018); za ilustracije iz slikanice Fižolčica beži pred fižolovo juho (2019) pa nagrado na iJungle Illustration Awards 2022 Winners. Živi in ustvarja v Mariboru. 24. Galerija, ilustracija iz slikanice Plastelinčica in časopis, 2021, akvarel, papir, 27 cm × 52 cm »Od Picassa do Weibla« 35 Teo Spiller Teo Spiller (1965, Ljubljana) je diplomiral 2012 (prof. Mladen Jernejc) in magistriral 2015 (prof. Ernest Ženko) na Šoli za risanje in slikanje v Ljubljani. Je mednarodno prepoznaven umetnik na področju spletne umetnosti, digitalne grafike, robotike in drugih tehnološko podprtih umetnosti. Njegova dela so vključena v mnoge publikacije in disertacije, v živo so bila prikazana na skupinskih razstavah in umetniških festivalih doma in po svetu. 25. Titan bele ter oksidno črne črte in pravokotniki na kadmij rdeči podlagi, 2022, akril, platno (barve nanaša s kreditno kartico in robotom), 50 × 50 cm »Od Picassa do Weibla« 36 Lucija Stramec Lucija Stramec (1978, Slovenj Gradec) je po končani Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani diplomirala iz slikarstva (2004, prof. Zmago Jeraj) in magistrirala (prof. Herman Gvardjančič) na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Svoja dela je predstavila na številnih razstavah doma in v tujini. Je članica DLUM in ZDSLU. Kot samozaposlena v kulturi živi in ustvarja v Mariboru. 26. Ostanki II, 2023, tuš, papir, 50 × 70 cm »Od Picassa do Weibla« 37 Brane Širca Brane Širca (1971, Ljubljana) je diplomiral na Šoli za risanje in slikanje v Ljubljani (prof. Darko Slavec, Tanja Mastnak). Je soustanovitelj in predsednik Kulturno umetniškega društva VIČ ter soustanovitelj in vodja umetniške skupine S.K.U.P. Kot samozaposleni slikar živi in ustvarja v Ljubljani, razstavlja pa po Sloveniji in tujini. Vodi grafične in likovne delavnice za otroke in odrasle. Likovno je opremil tudi nekaj publikacij. Je aktiven član DLUL in je predsednik Sekcije slikarjev v ZDSLU. 27. Žičnika, 2020, žica, lesen podstavek, 165 × 60 × 30 cm »Od Picassa do Weibla« 38 Maja Šivec Maja Šivec (1975, Slovenj Gradec) je leta 2001 absolvirala na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru, leta 2013 diplomirala iz likovne umetnosti na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Ukvarja se s fotografijo. Med drugim se je samostojno predstavila v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu (2010), Fotogaleriji Stolp v Mariboru, v Galeriji mesta Ptuj (2019) in v Seulu v Južni Koreji (2021). Živi in ustvarja v Mariboru. 28. Brez naslova, 2023, fotografija, 40 × 50 cm »Od Picassa do Weibla« 39 Stojan Špegel Stojan Špegel (1963, Slovenj Gradec) je diplomiral in magistriral na Šoli za risanje in slikanje v Ljubljani (prof. Darko Slavec). Imel je vrsto samostojnih razstav in sodeloval na še več skupinskih. V letih 2021/2022 je bival na umetniški rezidenci Cité internationale des arts v Parizu. V letu 2019 je izdal monografijo z naslovom Industrijski motiv. Je član DLUM in ZDSLU. Živi in ustvarja med Mariborom ter Šoštanjem. 29. Drhtenje zraka objema jambor tišine, 2022–2023, mešana tehnika, platno, 97 × 70 cm »Od Picassa do Weibla« 40 Tanja Špenko Tanja Špenko (1956, Ljubljana) je diplomirala iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani (1979, prof. Štefan Planinc). Od takrat razstavlja samostojno in skupinsko doma ter na tujem. Njena likovna dela so zastopana v zbirkah Moderne galerije v Ljubljani, Umetnostne galerije v Mariboru, Galerije sodobne umetnosti v Celju, Galerije Božidarja Jakca v Kostanjevici, Umetnostne galerije v Velenju. Je članica ZDSLU, deluje kot slikarka, grafičarka, ilustratorka in likovna pedagoginja. Živi in ustvarja v Ljubljani. 30. Od začetka in nazaj, 2023, akril, platno, 100 × 70 cm »Od Picassa do Weibla« 41 Oto Vogrin Oto Vogrin (1960, Maribor) je magistriral na Pedagoški fakulteti v Ljubljani (2011). Deluje na področju slikarstva in grafike ter stripa. Od leta 2017 vodi Likovni Salon Lojzeta Šušmelja v Selnici ob Dravi. Sodeloval je na več samostojnih in skupinskih razstavah doma ter v tujini, organiziral več likovnih kolonij, delavnic in razstav. Leta 2016 je prejel nagrado DLUM. Je član DLUM in ZDSLU. Živi in dela v Selnici ob Dravi. 31. Kako zelena je bila naša dolina / How green was our valley, 2023, mešana tehnika, platno, 100 × 120 cm »Od Picassa do Weibla« 42 Kolofon Naslov kataloga: Bilo je nekoč in kako je danes? »Od Pabla Picassa do CIP - Kataložni zapis o publikaciji Petra Weibla«, razstava umetniških del Univerzitetna knjižnica Maribor Katalog izdal: DLUM, Trg Leona Štuklja 2, Maribor Založnik: DLUM, Maribor 75(083.824)(0.034.2) Zanj: dr. h. c. Vojko Pogačar BILO je nekoč in kako je danes? [Elektronski vir] : razstava Avtorica besedila: Olga Butinar Čeh umetniških del : likovnik v oklepu časa : »Od Pabla Picassa do Petra Biografije zbrala in uredila: mag. Mojca Štuhec Weibla« : Galerija DLUM, Maribor, 3. 10. – 4. 11. 2023 / kuratorki Olga Lektoriranje besedil: Kristina Prah Butinar Čeh, Mojca Štuhec ; [avtorica besedila Mojca Štuhec ; avtorji Oblikovanje in tehnično urejanje: Vojko Pogačar reprodukcij za katalog in likovnih del Ernest Artič ... et al.]. - E-katalog. - Avtorji reprodukcij za katalog in likovnih del : Ernest Artič, Natalia Maribor : DLUM, 2023 Berezina, Elena Churnosova, Matjaž Duh, Lučka Falk, Erna Ferjanič, Irena Gajser, Cvetka Hojnik, Zdravko Kokanović, Žiga Korent, Zmago Način dostopa (URL): http://www.dlum.si Kovač, Jasna Kozar, Katja Kozjek Varl, Andreja Kranjec, Alma COBISS.SI-ID 166351107 Lovrenčič, Slađana Matić Trstenjak, Lela B. Njatin, Milenka Houška Pavlin, Polona Petek, Vojko Pogačar, Borut Popenko, Gregor Pratneker, Nataša Segulin, Alenka Spacal, Teo Spiller, Lucija Stramec, Brane Širca, Maja Šivec, Stojan Špegel, Tanja Špenko, Oto Vogrin Razstava v galeriji DLUM, Židovska ulica 10, Maribor Izid: Maribor, oktober 2023 Sponzorji: 43 Bilo je nekoč in kako je danes? »Od Pabla Picassa do Petra Weibla« Ernest Artič, Natalia Berezina, Elena Churnosova, Matjaž Duh, Lučka Falk, Erna Ferjanič, Irena Gajser, Cvetka Hojnik, Zdravko Kokanović, Žiga Korent, Zmago Kovač, Jasna Kozar, Katja Kozjek Varl, Andreja Kranjec, Alma Lovrenčič, Slađana Matić Trstenjak, Lela B. Njatin, Milenka Houška Pavlin, Polona Petek, Vojko Pogačar, Borut Popenko, Gregor Pratneker, Nataša Segulin, Alenka Spacal, Teo Spiller, Lucija Stramec, Brane Širca, Maja Šivec, Stojan Špegel, Tanja Špenko, Oto Vogrin »Od Picassa do Weibla« 44