S kakšnimi težavami sem se moral boriti. Spisal Ivan Lapajne. (Dajje.) Hvaležno sem se vedno spominjal tega svojega praga krajnega šolskega nadzornika in predgednika, a še veejo zahvalo moram izreei drugemu šolskemu možu, iz naroda vzetemu in za narod delajočemu; zakaj da sem bil imenovan v Ljutomeru užiteljem, k temu ni g. Kukovee niž pripomogel. On ni za mene glasoval, ampak za g. Orniga, ki je bil takrat podučitelj v Ljutomeru, odkoder se je bil takoj potem preselil v Brežice, ker ni dobil mesta, ki je bilo meni podeljeno. Da sem bil pa imenovan mešeanskim užiteljem in najprvo začasnim ravnateljem v Krškem, za to pa moram vedno hvalo vedeti poslanou V. Pfeiferju, ki je bil takrat župan in predsednik Krajnega in član okrajnega šolskega sveta v Krškem. Za to moje mesto v Krškem je bilo več prosileev, kakih 10 do 15, _o sta bili razpisani kar dve službi. Slovenski kompetentje so bili menda samo trije, g. Treven (menda še zdaj mešča_8ki ueitelj v Celovcu, rodom Idrijean), Vidmar (bil je eno leto moj tovarii v Krškem, kjer je umrl) in jaz. Med Nemci je za ravnateljsko mesto prosil tudi neki profesor. Nadzornik Wurner je pri seji tega priporoeal na prvem mestu za ravnateljsko mesto, mene je pa postavil na drugo mesto, a kakor se je takoj pokazalo, le na videz, da bi Slovence, ki so bili v veeini pri seji, potolažil in se pokazal, da jim ni nasproten. Poslanee Pfeifer je bil pa kot predsednik krajnega šolskega sveta obveščen uradno iz tistih krajev, odkoder je ta profesor kompetiral, da je ta kompctent v sodnijski preiskavi zaradi ponarejenja menice. Nato je umaknil Wurner svoj predlog, da bi ta profesor še ostal ,,primo loco" v terni. Ker je imel mene ,,secundo loeo", bi moral zdaj mene postaviti na prvo mesto. Toda on in nemški svetovalci (f Hoeevar, f grof Auersperg, neki f Plavser) s predsednikom f Schonwcttiom so bili zoper moje imenovanje; slovenska veeina pa tega takoimenovanega pomnože_ega e. kr. okrajnega šolskega sveta (V. Pfeifer, odvetnik dr. f Koceli, | dekan Poljak, nadueitelja Gasperin in Lunder, posestniki ¦)¦ Hribar, f Zajec, f Sribar) so bili zame. In ta korporaoija je imela takrat, t. j. 1. 1878 pa do takoimenovane Vesteneckove šolske novele (9. marca 1879), pravico prezentaeije in deželni šolski svet me je moral dekretirati kot st.lnega mešeanskega užitelja, dočim me je e. kr. okrajni šol. svet potem nastanil obenem kot zažasnega ravnatelja, v kateri lastnosti sem ostal do 1. 1882., dokler namreč ni šola z otvoritvijo 3. ra/reda postala z mano vred deflnitivna. To definitivnost sem dosegel le z velikim trudom; zakaj le z najveejiin naporom je bilo mogoče otvoriti 3. razred. Pa vkljub temu bi mi bil morda deželni šolski nadzornik Pirker nagajal, če ne bi bil takrat deželni predsednik v Ljubljani — Slovenee Winkler. (Dalje.)