Politični položaj. (V državnem zboru dne 3. julvja govoril dr. L. Gregorčc.) Visoka zbornica! Stara navada je, da se pri posvetovanju o dispozicijskem zakladu govori o poliličnem položaju. Vsled te navade bom tudi jaz govoril o sploSnem politiCnem položaju, in sicer s tistega stališča, katero jugoslovanski poslanci v tej zbornici vedno zavzemajo. Gospoda moja! Koalicija je pred kratkim preminola in bila takoj pokopana. Čudno, da je bilo jako malo žalovalcev. Celo nositelji koalicije so se veselo držali. Vsaj dve koaliranih strank sta veseli, da sta srečno prišli iz koalieije. Liberalni listi trdš sicer, da je vladalo tudi v njih taboru zgolj veselje, ko je razpadla koalicija, ali težko, da jim je kdo verjel. Uzrokov radovati se, niso imeli, zakaj v tretjič je že razpadla njih moč, v tretjič jim je državno krmilo zdrknilo iz rok, tretjič so njih rainistri se morali umakniti s toli zaželjenih in tako težko pridobljenih ministerskih sedežev in to pot tako hitro in sramotno, kakor še »ikdar poprej, vrhu tega pa po krivdi njihove lastne stranke. Velikanske reči so se obljubovale: nov kazenski zakon, nov civilnopravdni red, nov obrtni red, reSitev kmetov, regulacija valute, davčna in korenita volilna preosnova. Nobena teh objub se ni izpolnila, da-si je bila na razpolaganje velikanska večina in je drž. zbor skoro neprestano zboroval. K temu je prišel §e trikratni začasni proračun in slučajnost, da se bo morala zbornica na jesen hkrati o dveh proračunih posvetovati. Zajedno se je prikazal deficit tudi za naSo državno polovico, kakor ga Madjari že imajo; prebitek 47.000 gld. je pač le jako tenak jez pred deficitovimi valovi. To bremeni močno gospoduiočo nemško-liberalno stranko. Pričakovati je bilo, da se primeri nezasliSan fijasko, grozen polom, in da se ta politični bankerot svetu vsaj nekoliko prikrije, zlasti pred liberalnimi volilci, za to se je porabila mala celjska zadevica. To na sebi tako raalenkostno, pravično vprašanje o celjskih paralelkah se je napihnilo v velikansko papirnato strašilo; po njem se je udrihalo z velikanskim pogumom, da se reSi vsled nekaterih slovenskih dijakov in profesorjev baje v silni nevarnosti nahajajoče se nemštvo. Vzlic tej hrabrosti pa slovenskega zmaja ni bilo moč ubiti in zato so liberalni gospodje sklenili, dokazati svetu na drug način svoje pristno nemštvo. Zažgali so svoje lastno pribežališče in razdrli koalicijo. Da si ob davčni in volilni preosnovi ne zlomijo vratu, spodtaknili so se prostovoljno ob ubornem Gelju in koalicija je bila ubita. Ce je bilo Celje komedija, utegne razdejana koalicija postati za liberalno stranko tragedija; sedaj je iasno dokazano, da \e vitez Schmerling poznal liberalce prav in dobro, ko jim je očital: Vi ste nesposobni, vladati Avstrijo! Kadar so prišli liberalci na krmilo, vladali so z izjemnim stanjem. Tisto vlado pa je takoj spoditi in tisti stranko ie takoj ob upliv pripraviti, ki reče, da brez izjemnega stanja ne more izhajati, zakaj že to je dokaz njene nesposobnosti. Sicer pa pridetno do istega konca, če motrimo delovanje liberalcev na drugih poljih. Roko v roki z Madjari in židi nas silijo na pota, katera so nevarna skupnim državnim interesom. Gospodarski liberalizem je za vse tiste sloje, ki kaj pridelujejo, silno nevaren, zlasti za obrtnike in kmetovalce, pa tudi država ima od njega velikansko škodo. Še nikdar ni bila naša država tako odvisna od kapitalističnih sil, kakor za časa tretje liberalne dobe. Res je, da se slovenski poslanci unanji naši politiki niti v tej zbornici, niti v delegaciji niso očitno ustavljali, pa tudi ne ogrevajo se za-njo. Takisto resnično pa je tudi, da se je vse jugoslovansko časopisje izreklo zoper trozvezo in to iz tehtnih razlogov. Pred vsem obžaluje, da mora naša častitljiva Avstrija, katera je toliko prebila in kateri se grozi s sunkom v srce, stražiti laški in pruski plen. Drugič ne more verjeti, da bi bilo prijateljstvo nažih zaveznikov pristno. Tretjič obžaluje, da je razmerje z Vatikanom vsled trozveze postalo napeto. Pred nekaj leti so papež baje rekli nekemu avstrijskemu škofu: Austria nos penitus deseruit, Avstrija nas je popolnoma zapustila. Gotovosti v tem oziru ni bilo dobiti. Odkar pa se je baronu Banffyju poslal zloglasni dopis, veruje to ves svet Že ošabni način, neolikani jezik in neopravičena očitanja svedočijo, da je nastala velika nezadovoljnost. Če se tako piše in se milijbni avstrijskih katolikov tako žalijo, mora biti jako slabo razmerie. Glavni povod nezadovoljnosti jugoslovanskega 6asopisja s trozvezo je strah, da bi se naSi zavezniki mogli slučajno vtikati tudi v naSe notranje zadeve, da bi mogla unanja politika usodno uplivati na notranjo. Ta strah pač ni povsem neopravičen. Prav od ustanovitve in zlasti od obnovitve trozveze opazujemo, da se avstrijski Slovani na celi črti zopet ob zid pritiskajo. Opozarjara samo na Češko in na Primorsko. Ker je sosed onkraj Adrije naž zaveznik, se vlada na Primorskem ne upa vladati avstrijsko, namreč pravično. — 0 tej stvari ne bom dalje govoril. (Dalje prih.)