SEZONA 1925/26. — 20. OKTOBRA 1925. — ŠTEVILKA 3. iiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiUiiiiiimiiimiiiiUinnii GLEDALIŠKI UST KR. NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI llllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllliilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHillirilllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllIlHIIIIIIIIII IZHAJA 1., 10., 20. V MESECU CENA 5 DIN iiiiiiiiiiiiimiiii m n mn i iiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiii 111 i mn) »n i iniiii im umu ii mn m i mn______i n i um m_______________________|___________________j______________ Iv. Cankar: Za narodov blagor. Noben slovenski pisatelj ni nosil v sebi tako čiste in neomade-ževane podobe človeka kakor Ivan Cankar. Vse njegovo delo je izpovedovanje in izražanje te podobe — razodevanje lepih, ponosnih in svobodnih njenih potez in razkrivanje ostudnosti in gnusobe tistega obraza, ki ga svet časti in prepoveduje. Komedija »Za narodov blagor« je v prvi vrsti razkrinkovanje. Življenje, v katerem ima lažipodoba človeka največ prilike za udejstvovanje in največjo moč — je politika. Cankar nam jo v svoji komediji pokaže kot rovarenje samoljublja in sebičnosti, kot izrabljanje naroda v osebne namene, kot sleparijo z ideali, z zvenečimi besedami in votlimi frazami, kot drzno in cinično vzbujanje in izrabljanje vseh človeških nagonov — dobrih in zlih — do najskriv-nostnejšega spolnega nagona. To je ozračje Grozdov, Grudnov in Grudnovk i. t. d. Z njim je zastrupljena cela množica ljudi, katerih vsakdo se v političnem življenju kakor ped Kirkino palico spremeni v moralno pokveko, zlobno ali bojazljivo, kakor je pač dano njegovi naravi. Srečamo jih celo vrsto od voditeljev in prvakov preko omejenih idealistov pa do tistih ubogih večno prežečih podgan, ki prve začno zapuščati potapljajočo se ladjo. Toda Cankar se ne omeji samo na tr\ Med to nizkotno in podlo politično drhal po tavi Gornika, meža preproste, čisto neznatne, popustljive in neokretne, toda tople človečnosti. Kako svetal in čist in nadvse pomemben se nam zazdi v trumi pohabljencev. Kako draga in ljuba nam je njegova prikazen in kako strastno se bojimo za njegovo mehko nepokvarjenost, da je ne bi omadeževala sebična in na vsako podlost pripravljena strast politikujoče golazni. Gornik je en tečaj, nedotaknjeni tečaj političnega življenja. Tisti, ki se po Ščukinih besedah lahko smeje, ali celo mora smejati, ko vidi vse to pred sabo. Drugi tečaj pa je tisti človek, ki je ves pogreznjen v politiko in ki samo v nji še najde možnost za izživetje svoje moralne osebnosti. Ves njegov greh je nastal v politiki, tam mora priti tudi do očiščenja. To skrajnost predstavlja žurnalist Ščuka. NJegov tolikokrat zatajeni in grdo prodani človek le še ni poginil. Bele v nečednosti političnega življenja se mu je v trpljenju 1 razodela njegova prava podoba. In zato vdano čaka zadnje »človekoljubne brce s, ki ga bo tako ogorčila, da bo započel novo, uporno, svobodno in pošteno življenje v boju zoper politiko in zoper ^narodov blagor«. Življenje s politiko ukvarjajočih se ljudi iti odnošaji med njimi so grdi, neiskreni; povsod interes, zahrbtna misel, izkoriščanje, ravnanje s človekom kot s sredstvom. Na drugi strani pa presrčni in človeško dobrohotni odnošaj med Gornikom in Ščuko. Ali ni tisti kratki prizor med njima počitek od ogorčenega smeha in nejevolje, ki nas spremljata skoz vse delo? Nič posebnega si ne povesta, nič velikega in globokega, in vendar kako jasno se ob tej iskrici prisrčnosti zavemo vse mračne nečlovečnosti onega drugega življenja. Komedija je v početku pisana kot satira. V zadnjem dejanju pa se meje tega pisateljevega cilja razklenejo. Iz dela spregovori svarilo in opomin tistim, ki se smatrajo za poklicane voditelje, da bo narod, ki ne mara politične kričavosti, ob svojem času spregovoril in bo z odločno kretnjo zatisnil tista neprestano zevajoča usta, iz katerih vro dobro preračunane fraze »o narodovem blagru« in se bo okrenil k tistim, ki bodo ž njim govorili preprosto, iskreno in človeško. J. Vidmar. O gledališki sezoni 1924-25 v Beogradu, Ljubljani in Zagrebu. Naša kraljevina ima troje državnih centralnih gledališč in sicer; Narodno pozorište v Beogradu, Narodno gledališče v Ljubljani in Narodno kazalište v Zagrebu. V nastopnem podajamo nekaj statističnega pregleda o izvršenem delil tekom sezone 1924/25, ki je trajala od 1. avgusta 1924 pa do 31. julija 1925. A) Narodno pozorište v Beogradu je priredilo tekom te sezone 479 rednih predstav in sicer: 309 dramskih, 149 opernih in 21 baletnih. Vseh izvajanih del je bilo 94 in sicer: 66 dram, 25 oper in 3 baleti. Drama je imela 12 premijer, 9 repriz, ki so bile popolnoma na novo naštudirane in 45 del iz tekočega povojnega repertoarja. Premijere so bile: Petrovič: Cvor (11); Andrejev: Ne ubijaj (3); Bataj: Svadbeni marš (13); Čehov: Ivanov (6); Benavente: Roka roko umije (9); Strindberg: Nepogoda (5); Andrejev: Misel (3); Juškovič: Priča o g. Soljkinu (5); Sofoklej: Antigona (2); Nicodemi: Zora, dan, noč (8); Fraccarolli: Mala Biraghi (12); Ge-raldy i Spitzer: Kad bi htela (7). j ZAJUTRKOVALNICA ZAJUTRKOVALNICA ! T. MENCINGER , i Ljubljana, Sv. Petra cesta 43 j PRISTNA VINA! NIZKE CENE! -- | iiHiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitmiiiiiiHiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiii* 2 Reprize so pa bile sledeče: Vojnovič: Smrt majke Jugoviča (10); Predič: Golgota (8); Schonthan: Ugrabljene Sabinke (9); Čehov: Ujek Vanja (1); Molliere: Gradjanin plemič (6); Brachvogel: Narcis (3); Dumas: Kean (9); Emeri i Cormon: Dve sirotici (3); Brizbai: Pariška sirotica (9). Izmed ostalega repertoarja so se vprizorile med drugim drame, ki so bile tudi že v našem repertoarju: Kosor: Požar strasti (2); Nušič: Narodni poslanec (7); Petrovič: Ploha (2); Blumenthal: Pri belem konjičku (2); Ibsen: Nora (2); Knoblauch: Faun (3); Per-zinski: Ašantka (1); Šekspir: Otelo (4); Beneški trgovec (2); Thomas: Charleyeva tetka (1) i. t. d. Opernih predstav je bilo 149 in sicer se je pelo 25 oper, izmed katerih so bile 4 premijere in 3 popolnoma na novo naštudirane. Premijere so bile: Donizetti: Don Pasquale (5); Smetana. Poljub (5); Verdi: Aida (7); Rimski Korzakov: Carska nevesta (4). Balet je imel 21 večerov, vselej po dva baleta na sporedu. Na novo je bilo naštudirano: Čajkovski: Labudje jezero. Dajala sta se pa tudi baleta: Copelia in Šeherezada. Poleg rednih predstav, ki jih je dala uprava, so bila še razna gostovanja: Hudožestveniki (13), Narodno gledališče v Ljubljani (3), Narodno gledališče v Novem Sadu (1), potem razni koncerti, Sokolske akademije, dobrodelne prireditve, dramatična šola i. t. d. Tako, da je bilo vseh prireditev v sezoni 575 in to v Novem gledališču in v Maneži. B. Narodno gledališče v Ljubljani. Tekom sezone 1924/25 je priredila uprava 412 predstav, od teh jih je bilo v dramskem in opernem poslopju 408, in sicer 215 v drami in 193 v operi, 3 v Beogradu in, Sinkievviczeva proslava v drami. Vprizorilo se je 56 del in sicer 26 slovanskih, 19 romanskih, 10 germanskih in 1 grško delo. Drama je vprizorila 27 del, od teh 16 novitet, 2 reprizi in ostale iz prejšnjega repertoarja. Novitete so bile: Meško: Pri Hrastovih (9); Nušič: Sumljiva oseba (12), Narodni poslanec (8); Zupančič: Veronika Dese- niška (17 in 1); dr. Remec : Madga (7); dr. Lah: Pepeluh (12); Golar: Vdova Rošlinka (15 in 1); Dostojevski: Stričkove sanje (10); Andrejev: Misel (6); Glass in Klein: Firma P. B. (11); Rostand: Cyrano de Bergerac (12); Pirandello: Šestero oseb išče avtorja (9); Nicodemi: Zora, dan, noč (9); Ibsen: Rosmersholm (8); Aristofanes: Lizistrata (9); Benavente: Boka roko umije (7). Na novo sta se uprizorili: Cankar: Pohujšanje v dolini šentflorjanski (8 in 1) in Tolstoj: Meč teme (8). EN GROS KONFEKCIJA LASTNA IZbELAUA EN DETA1L „EUTE“ d. z o. z/ LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA 9 - Največja konfekcijska trgovina - Mojstrsko krojena damska in moška oblačila J V ostalem so se še vprizorila iz starejšega repertoarja: Veber in Corsse: Paglavka (11); Ogrizovič: Hasanaginica (1); Šekspir: Hamlet (4); Othello (2); Milčinski: Mogočni prstan (4); Nestroy. Danes bomo tiči (4); Lenormand: Izgubljene duše (8); Tučič: Golgota (3); Langer: Kamela skozi uho šivanke (1). Proslavil se je tudi spomin pisatelja Sienkiewicza. Opernih predstav je bilo 188, pelo se je 27 oper, izmed teh je bilo 10 slovenskih, romanskih 12 in germanskih 5. Komponisti: Verdi 36 krat, Rimski Korzakov 18. Strauss 14, Blodek 13, Mascagni 13, Puccini 11, Leoncavallo 9, Dvorak 9, Čajkovski 8, Bizet 8, Mozart 8, Thomas 8, Donizetti 7, Foerster 7, Vilhar 7, Comelius 6, Janaček (j, Smetana 6, Rossini 3, Offenbach 2, D' Albert 1. Novitete so bile: Rimski Korzakov: Majska noč (9); Vilhar: Lopudska sirotica (7); Mozart: Don Juan (8); Donizetti: Don Pasquale (7); Cornelius: Bagdadski brivec (6). Povsem na novo so se naštudirale opere: Blodek: V vodnjaku (13); Mascagni: Cavalleria rusticana (13); Strauss: Netopir (14); Dvorak: Rusalka (9); Verdi: Trubadur (10); Puccini: Boheme (9); Leoncavallo: Glumači (9); Offenbach: Hoffmannove pripovedke (2). Ostale reprize v tabeli. Balet je na novo naštudiral: Bittner: Smrtna tarantela (7); Cle-nau: Cvetice male Ide (7) ter razne karakteristične plese. Poleg tega je bilo v obeh gledališčih še 14 drugih prireditev, tako, da se je igralo 426 večerov. C) Narodno kazalište v Zagrebu je imelo v poslopju na Wilso-novem trgu tekom sezone 335 predstav in sicer 166 dramskih, 141 opernih, 27 baletov in eno opereto. Poleg tega še 23 opernih predstav na gostovanju v Dubrovniku in Splitu. V teh predstavah se je odigralo 91 del in sicer: 42 dram, 35 oper, 13 baletov in ena opereta. Od teh je bilo: 43 slovanskih, 31 romanskih, 15 germanskih in 2 madžarski deli. Premijere so bile: Begovič: Božji človek (7); Dimovič: Baš Velik (1); Krleža: Michelangelo Buonarotti (4); in Adam in Eva (3); Dimitrijevi«;: Pirovanje (1): Andrejev: Misel (7); Winaver: Knjiga o Jobu (7); Langer: Kamela skozi uho šivanke (9); Shavv: Djavolov učenik (9); Sveta Ivana (1); Pirandello: Šestero oseb išče avtorja (7); Calderon: Gospodju djavolica (6); Molnar: Liliom (6). Na novo so se vprizorila sledeča dela: Popovič: Kir Janja (10); Petrovič: Čvor (7); Nušic: Naša deca in Knez iz Semberije (2); Šekspir: Kar hočete (9); Strindberg: Oče (6). j TONI JAGER-ČERNE & Ko.! • TRGOVINA Z ROČNIMI DELI IN VOLNA V RAZLIČNIH BARVAH : j LJUBLJANA, DVORNI TRG ŠTEV. 1 j • • ❖ Opera je imela 4 premijere: Dobronič: Dubrovački diptihon (3) ; Rimski Korzakov: Carska nevesta (11); Musogorski - Čerepnjin: Soročinjski sejem (1); Smetana: Poljub (6). 'Na novo izvežbala in inscenirala so se pa sledeča dela: Čaj- kovski: 'Pikova dama (9); Gounod: Faust (3); Wagner: Lohengrin (9). Ostale repertoarne opere navedemo v tabeli. Balet je vprizoril Baranovicevo noviteto: Cvetje male Ide in 12 del starejšega repertoarja. Poleg tega so bila še razna gostovanja (Hudožestveniki, Osijek), koncerti, dramatična šola, sokolske akademije, dobrodelne predstave in Narodno kazalište je igralo na svoj račun tudi v gledališču v Tu-škancu, kjer je vprizorilo tekom sezone 75 dramskih in 56 operetnih predstav. Tako je bilo vseh prireditev skupaj 523. (Konec prih.) DANILO. Kako sem Nj. Vel. kralju predstavil svoji hčerki. Usoda slov. gledaliških igralcev ne bo več obupna in ako se imamo mi igralci s čem ponašati, je dejstvo, da imamo tako vzvišenega protektorja kakor iiii;M!ii? 5 stopi ministrski , predsednik ,\r«snič iz nasprotnega prostora k meni in,4))e nagovori. Visočanstvo pa nam je podalo roko in se oddaljilo. Ta prizor mi je ostal živo zarisan v mojem srcu. . ’ >: i.t-vif 11' i rr.t * • ' ' •* -s' -• - . . . ■ J • I ,.»»i ,/•• ; . • ■ li« ?gi ‘ ■ Ali je bila to kazen ... ? Bilo je okolo sedemdesetih let prejšnjega -stoletja. Tedaj je živela v Ljubljani .na sv. Petra cesti gospa Pauer, zelo ohola dama, ki se je pečala z usnjeni in je za slovenski denar imela v najemu v nemškem gledališču ložo. - Dramatično društvo pa je hotelo v gledališču ob neki izvan-redni priliki prirediti slavlje ter je zato, ker je bilo zanimanje veliko, hotelo pokupiti za ta večer lože, katere so bile takrat last ljubljanskih Nemcev. — Odbornik Drenik pa je imel nalog, osebno intervenirati pri posestnikih lož. Tedaj se je tudi zglasil pri gospej Pauerjevi in je gospo ponižno pobaral«, ako bi prodala za ta večer svojo ložo. Ali ta gnjus bogovom zakriči: »Nic.ht um tausend Gulden! Was fallt Ihnen ein?! Hinaus! Pfui, Pfui, \vindischer...! Zelo težko je umirala. Ako je bila to kazen za greh? Kje pa je pokora? DRAMA. Igra v treh delili. Spisal Shakespeare. Dirigent: Dr. Švara. Leontes, sicilski kralj • • Levar Mimilius, njegov sin. Juvanova V. Camilo .......................Gregorin Antigonus........................Povhe Cleoinenes .....................Medven Dion............................Jerman Sodnik ..........................Kralj Dvornik ......................Drenovec Plemič ..........................Cesir Spremnik .....................Smerkolj Fluga v..........................Smcin Poliksenes. Peški kralj. Skrbinšek Arhidamus, češki dvorjan . Danilo Mornar ..........................Cesar ZIMSKA PRAVLJICA. Poslovenil O. |Župančič. — Kežiser: O. Šest. Ječar ..............................Kosič 'Star ovčar..........................Plut iNjegov sin ...... Pečeik FlorizeU njegov sin ..... Jan Autolicus, malopriden potepuh .......................... Rogoz Hermiona, Leontova žena . M. Vera Perdita, Leontova in Hermionina hči . . . Šaričeva Pavlina, Antigonova žena ...... Medvedova Emilij-*, kraljičina dvornica . . . . . Raka rje va Prva dvornica ....................Ježkova TEODOR KUNC! - damska konfekcija in modni salon ^ t«r kožuhovine, modnega blaga, svil i. t. d. \ Ljubljana, Mesini trg St. 14 (hi IranfoJtZp franc, toalete in' bluze ter sem spadajoča:dela. ‘J e Mopsa Darka Danilova M. i Gorjupova Sluga pri starem ovčarju. Smerkolj čas . . . . . . . v Lipah' Spremstvo, sodniki, straže, pastirji in pastirice. — Prvi in tretji del se godi na Siciliji, drugi na Češkem. — Odmor po prvem in drugem delu. — Muzika Huinperdinckova. — Deloma nove dekoracije, izdelal mojster . - ; ' Stružnv.— Konec po 11. uri. PEGICA MOJEGA SRCA. (Peg o’ iny heart.) Veseloigra v treli dejanjih. Spisal J. Hartley, poslovenil O. Šest. Režiser: M. Skrbinšek. M i's. Chichester . Ethel, njena hči . Alaric, njen sin . Peg O’ Connellova Medvedova. M. Danilova. . Drenovec. . šarifceva. •Christian Brent ,. . . . Peček. Montgomery Hawkes . . Cesar1. Hišna Bennet . . . Gorjupova. Jarvis, sluga ..... Danilov Jerry..........................Levar. Godi se v stari grajščini na Angleškem. ZA NARODOV BLAGOR. Komedija v štirih dejanjih. — Spisal Ivan Cankar Režiser: M. Skrbinšek. Aleksej pl. Gornik ..........................................................Levar. Dr. Anton Grozd, dež. poslanec, obč. svetnik itd. ... . . Cesar. Katarina, njegova žena ....................................................Juvanovo Matilda, njegova nečakinja.................................................Šaričeva Dr. Pavel Gruden, državni ]>oslanec, obč. svetnik itd.........................Peček Helena, njiegova žena.....................................................Medvedova Jožef Mrmolja, občinski svetnik............................................Gregorin Klander, občinski svetnik .................................................. Plut Mrmovljevka ...................................................... Rakar jeva Julijan Ščuka, žurnalist ................................................Skrbinšek. ISiratka, literat ...........................................................Jerman Fran Kadivec, jurist, sorodnik Grozdov...........................................J' n Profesor Kremžar ........................................................... Lipah Stebelce,' poet ......................................................... Drenovec. Slabo oblečen mlad človek .............................................. . - Sancin Hišna pri Grudnovih ..................................................... GorjupoVa Prvi občinski svetnik..................................................... Dimilo V. BEŠTER ATELJE „HELIOS“ Oglejte si slike, izdelane v najmodernejšem slogu! Aleksandrova cesta 5. Telefon interurb 524. 7 Drugi občinski svetnik '[•'ret.ji občinski svetnik Peter, Gornikov sluga Smerkolj Medven . Košič Začetek ob 20. — Konec ob pol ‘23. PERIFERIJA. Drama v petnajstih slikah. Spisal Fr. Langer. Poslovenil O. Šest. Režiser: O. Šest. F ranči . . Aiii . Barbora . . Toni . . Sodnik . . Gospod Gospa Služkinja Prvi stražnik , . Rogoz Nabloeka . . Cesar l . Plut . . Kralj Skrbinšek Wintrova . Ježkova , Medven Drugi stražnik . . . . . Jan Ravnatelj bara ... . Povhe Mlad kavalir . . . . . . Peček Komisar ..... Jerman Neme osebe: Čevljar . Smerkolj Gostilničar ......................Sancin 'Natakar . ... . . Košič Čuvaj ...........................Murgel Ljudje iz hiše. Slike: 1. Anina soba. 2. Gostilniški vrt. 3. Anina soba. 4. Prostor pred stavbiščem. 5. Predmestni park. (i. Pred tovarno. 7. Soba pri gospe. 8. Bar. 9. Gostilniški vrt. 10. Prostor pred stavbiščem. 11. Soba pri gospe. 12. Policijski komisarijat. 13. Predmestna krčma. 14. Bar. 15. Anina soba. — Čas: sedanji. Kraj: veliko mesto. — Po sedmi sliki daljši odmor. — Nove dekoracije izdelal mojster Stružnv. — Toalete za Nablocko je izdelala ga Z. Rodič. IFIGENIJA NA TAVRIDI. I V r*if '1 j> . . Dramska pesnitev v petih dejanjih. Zložil J. W. Goethe. Poslovenil Fran . • . |/ Albrecht. Režira: M. Vera. Ifigenija)..................M. Vera !| Orest .............................. . Levar Thoas, tavriski kralj . Skrbinšek Pilad ... Jan... Arkas . Gregorin Godi'še'rta Tavridi v gaju pred Dianinim svetiščem. — Po tretjem dejanju daljši odmor. PRISTOU &■ BRICELJ ljubljana Prvi najstarejši specijalni strokovno - tehnični ateljč za črkoslikarstvo se najtopleje priporoča za slikanje napisov na steklo, kovine, les, zid itd. 4 rtLEKSdN-DROVd — CEST A 1 - Telefon 908. Priporoča- se U*h»-h F17/1N C KOS LJ^^1 trgovina 4 I iA.**! 1 ulica 5 I2BIRA RAZNOVRSTNIH SPECIJALITET Viaiai«iawaiaiaiii|i OPERA. MRTVE OČI. »1‘jM Dramatična pesnitev s predigro, spisal H. H- E\vers in Marc Henri. — Uglasbil E. D'Albert. — Dirigent: N. Štritof. — Režiser: 0. Šest. Pastir .........................Banovec Kosec ...........................Šubelj Pastirček .... Korenjakova Kosci * * * Arcesij, poslanik rimskega senala v Jeruzalemu. Holodkov Myrtocle, njegova žena. Korinčanka .....................Čaljeta Aurelij Galba, rimski stotnik .......................Kovač Arsinoe, Mvrtoclejina sužnja ..................Ki bičeva Marija iz Magdale . . Thierrv Ktesifar, egiptovski čarodej, mazač . . . Mohorič Rebeka .......................Koreninovi Rut ............................Ropasova Esther .........................Jeromova Hroma žena .... Assejeva Sara .........................Rjainškova Prvi Žid .....................Rus Josip Drugi Žid .........................Janko Tretji žid .......................šubelj č'etrti žid ....... Bekš Pastir. Arcesijevi sužnji in sužnje, židovski narod. — Dejanje se vrši pred Jeruzalemom na Cvetno nedeljo, ob prihodu Jezusovem. Začenja ob vzhodu solnca. konča ob njega zahodu. MANON. Opera v štirih dejanjih (petih slikah). Napisala H. Meilhac in F. Gille. Uglazbil J. Massenef. — Dirigent in režiser: M. Polič. Chevalier des Grieux . Betetto Lescaut, bratranec Manone . Šubelj Manon Lescaut . . LovSetova Guillot de Morfontaine . Mohorič Pousette ...............Ribičeva J-Sretigny ...... Janko Javotte .... Korenjakova L gardist i . . . Gostič Rosette ..................Potučkova II. gardist . . ... Mencin Sergeant ..................Erklavec Vojak ...... Marolt Meščani, meščanke, potniki, nosači, postiljoni, vojaki. — 1. dejanje se vrši v Amiensu; II. v stanovanju des Grieuxa. Pariš, Rue Vivienne; III. v se-minaru St. Sulpice; IV. v hotelu Transylvanija; V. na cesti v Havre. — Po II. in IV. sliki večja pavza. AIDA. Opera v štirih dejanjih. Spisal Antonio Ghislanzoni, uglasbil G. Verdi. — Dirigent: A. Neffat. — Režiser: Fr. Bučar. A monasro, egiptovski kralj in oče A ide . . . Balaban Sel ............................Mohorič Svečenica .....................Ribičeva Kr.ilj egiptovski . . . Zupan Amneris .........................Thierry Aida, etiopska sužnja . čaletova Radames. vodja egipt. vojske Orlov Ramfis, veliki svečenik . Betetto Svečeniki, svečenice, ministri, vodje, vojaki, sužnji in ujetniki etiopski, narod egiptovski. — Dejanje se godi v Memfidi in Tebah z\ vladanja Faraonov. — Plese naštudirala soloplesalka Tuljakova, plešejo Tuljakova in baletni zbor. 9 FfOFFMANNOVE PRIPOVEDKE. Fantastična opera v 3 dejanjih (s prologom in epilogom), napisal J. Bar-bier. Uglasbil J. Offenbach. — Dirigent: A. Balatka. Hoffmanu 01ympia Giulietta Antonia . . . . Banovec . '. Kocuvanova . , . . Poličeva Čaletova-Lovšetova Režiser: F. Bučar. Crespel ..........................Zupan Andrej, Cocciniglia, | Pitichinaccio, Fran . J os*^) , Nikolaj ....................Potučkova Hermann ........................Šubelj Luther.....................Rus Fran Glas matere .... Ropasova Gostje, dijaki, služinčad. — Prolog in epilog se godi v Lutherjevi krčmi v Berlinu. 3. dejanje v Mtinchenu. — Prva predstava v Parizu 1. 1881. Lindorf, Coppelius, Oappertutto, Mirakel Spalanzani . . . Rumpelj Mohorič NABOR. v dveh dejanjih. Po istoimenski noveleti Hugo V. Gerbica Ljudska opera priredil in uglasbil Fran Gerbic. Jelka . . . Lovšetova-Ribičeva Boštjanka, njena mati . Ropasova Jože .....................Banovec-Kovač Košek, njegov oče . . Rumpelj Martin, vaški lovec . . Šubelj Vaščani, kovači, fantje in dekleta. — Godi se v stoletja pri nas. Dirigent: M. Kogoj. Režiser: E. Kralj. Jernej, premožen kmet . Zupan Zalar, gostilničar .... Rus Nočni varuh .......................Janko Star invalid .....................Sekula Oglar, godec na harmoniko . Perko drugi polovici preteklega POVRATEK. Glasbena drama v enem dejanju. Napisal Srgjan Tučic. — Vglasbil Josip Hat/e. — Dirigent: A. Neff’.t. — Režiser: E. Kralj. Doko, berač .... Rumpel Luka. kmet ...................Rus Marta, vaška koketa Korenjakova Ivo ...............................Orlov Jela, njegova žena . . Jenikova Kata, njegova žena . Potučkova Stanko, premožen kmet . Balaban j Kmetje, kmetice. — Godi se v Dalmaciji na kmetih dandanes. Večer. Božični RAZNO. / Metropolitan Opera iz Newyorka gostuje prvič v Evropi in sicer obišče po nastopih v Berlinu in Baden-Baden spomladi tudi Solnograd. Umetniško vodstvo je v rokah prvega kapelnika Arturja Bodanzkega in režiserja S. Theumanna. V Solnograd« bodo izvajali Mozartovo opero »Cosi fan tutte<\ Jubilej. Letos praznuje 19. nov. varšavska opera (Teatr Wielki) stoletnico svojega obstoja, 3. oktobra pa gledališče v Gradcu. (»eniicr, ravnatelj pariškega Odeona se pogaja z Nemci v Berlinu gh-de sodelovanja pri mednarodnih evropskih gledaliških prireditvah prihodnje leto v Parizu. 10 Praško Nar. divadlo gostuje dec. iti jan. tekoče sezone v Carttheatru na Dunaju s Smetanovo opero Dve vdovi« in Jauačkovo »Lisičko«. ' Šestdesetletnic« Koinain Kolanda proslavi I). \ oikstli. na Dunaju te v,i>i*i-zoritvijo njegove »Igre o življenju in smrti«. Milka Trnina, slavna hrvatska operna pevka, je poklonila Nar. kazalištu v Zagrebu svojo izvanredno dragoceno garderobo, v kateri je mnogo iiniti toalet in nakitja, ki ga je nosila velika pevka pri svojih nastopih po evropskih centrih. »Pozorište« je naslov strokovni knjigi, ki jo je spisal Mil. Cekič, bivši beogradski upravnik in znani gledališki veščak. Ta knjiga je prva, ki nam v našem jeziku podaja pregled gledališke zgodovine in evropski teatrski razvoj. Vsi prijatelji gledališča jo bodo z veseljem čitali; stane Din 30.— in je izdana v korist »Glumačkog Udruženja . »Pustolov pred vratima« je najnovejša drama Milana Begoviča, ki jo je izročil pravkar zagrebškemu kazalištu. »Dvorovi n samoči« se imenuje iilm, ki ga je izdelalo mlado hrvatsko podjetje »Strozzi-film z velikim težavami in požrtvovalnostjo. Režiral ga je T. Strozzi z zagrebškimi igralci. Stanislavski je izdal v Ne\vyorku memoare, v katerih opisuje svoje življenje in razvoj hudožestvenega gledališča v Moskvi. Posebno zanimivi so spomini na Tolstega in Čehova. Drag. Sotirovic, odlični član beogradskega odra slavi letos petindvajsetletnico svojega umetniškega delovanja. Prepozno. iNeki gledališki ravnatelj je šel letos na razstavo v Pariz. Njegova žena, ki je ostala doma in se silno bala za njegov dušni blagor, mu je poslala v zapeljivo in pregrešno mesto brzojavko: »Možiček, ne pozabi, da si oženjen!« Nato je prejela iz pregrešnega mesta odgovor: »Brzojavko prepozno prejel.« — — — Kanibal in ljubezen. Schiller piše v nekem pismu iz Dresdna 1783 svoji prijateljici: »Neka tukajšnja verižnica je pisala svoji znanki, da je pesnik Schiller pravkar dovršil novo dramo z naslovom Kannibale und Liebe . Opero, opereto, svetovne pevce in moderne plese Vam proizvaja samo orflmnfnn 4 ^ RosbcrSBr, Ljiibljnno £1 UlllUlUII Tavčarjeva (Sodna) ulica štev. 5. Tvorniška zaloga najboljših angleških aparatov znamke „Glas svojega gospoda". jiliiiil Remington mod. 12 najnovejši amerikanski pisalni str«j dobavlja samo tvrdka Franc B*r Ljubljana Telefon 407 Cankarjevo nabre2je S Telefon 407 4 11 Sv. Ivana in cestna železnica. Na nekem nemškem gledališču so igrali B. Shawovo »Sv. Ivano«. Gledališče pa je bilo vedno prazno, ker je predstava trajala tako dolgo, da cestna železnica že ni več vozila. Iznajdljivi ravnatelj je uvidel, da se mora tekst črtati in skrajšati. Brzojavil je v London B. Shawu: »Kaj naj črtamo ali izprenieuinvo?« Shaw je odgovoril: »Vozni red cestne železnice!« iiininnniiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminmiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiliiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiii7i Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. Drama: Začetek ob 20. uri zvečer. 20. 99 torek Zaprto. 21. 99 sreda Zimska pravljica . . . 22. 99 četrtek Pegica mojega srca . . . . Red D 23. 99 petek Ifigenija na Tavridi . . . . Red F 24. » sobota Periferija . . Red A 25. » nedelja Pegica mojega srca . 26. M pondeljek Za narodov blagor . . . . Red B 27. 99 torek Ifigenija na Tavridi . . Red C 28. 99 sreda Zaprto. 29. 99 četrtek Pegica mojega srca . . Red A 30. 99 petek Periferija . Red D 31. M sobota Zimska pravljica . . . . . Red E Opera: Začetek ob pol 20. uri zvečer. 20. torek Manon Red F 21. 99 sreda Mrtve oči , . Red B 22. 99 četrtek Nabor, Povratek . . . . . Red E 23. 99 petek Zaprto. 24. 99 sobota Aida . . Red D 25. ‘ nedelja Nabor, Povratek . Izven 26. 99 pondeljek Zaprto. 27, 99 torek Hoffmannove pripovedke . . . Red E 28. . M sreda Češka proslava .... . . Izven 29. 99 četrtek Manon , . . Red C 30. 99 petek Mrtve oči . . Red F 31. 99 sobota Nabor, Povratek .... . . Red A Illlllllllllll IIIMII il III ■ 1 Milili IIIIIIIIIIIIII milil IIIIIIMIIIIHIIIM um m IIIIIIIIIIIIIIIIHlilllllllllll Lastnik in izdajatelj : Uprava kr. Narodnega gledališča v Ljubljani. Urednik Fran Lipali. — — Tisk tiskarne Makso Hrovatin v Ljubljani.