1 0/'88 STROKOVNA REVIJA Gozdarski vesin k SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FOR.ESTRY LETO 1988 e LETNIK XLVI e ŠTEVILKA 10 Ljubljana, december 1988 VSEBINA - INHALT - CONTENTS 405 Branko Južnič Sušenje jelke - slučajni pripadki iglavcev Dying back of the fir tree -ran dom cullings of co- niferous trees 411 Lado Eleršek Učinkovitejši način sajenja gozdnih sadik s križno ravnico A more effective way of sapling plantation by means of a cross hoe 416 Mitja Cimperšek Računalniško vrednotenje gozdov Computerized forest evaluation 422 Toni 8ukic Vtisi s strckovne ekskurz1je v ZSSR 426 Borut Bitenc Ohranimo našo strokovno dediščino 428 Arne Kozina Nenavadne poškodbe v bukov1h debeljakih 431 Stališča in odmevi 434 Strokovna srečanja 442 Dr. Viktor Klanjšček - sedemdesetletnik 444 Društvene vesti 448 Književnost 449 Vsebina XLVI. letnika Gozdarskega vestnika Naslovna stran: Marko Figar: Gobe (barvni diapozitiv) Gozdarski vestnik izdaja Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesax- stva Slovenije Uredniški svet mag. Zdenko Otrin -predsednik; Mitja Cim- peršek, Hubert Dolinšek, Aleksander Golob, mag. Dušan Jurc, Marko Kmecl, Iztok Koren, mag. Boštjan Košir, Jure Marenče, Miran Orožim, mag. Dušan Rob1č, Danilo Škulj U:edniški odbor dr. Boštjan Anka, dr. Franc Batič, dr. Dušan 1\Qinšek, mag. Zdenko Otrin, 2ivan Veselič Odgovorni tuednik Editor in chief 2rvan Veselič, dtpl. inž. gozd. Tehnični urednik Aleksander Leben Lektor Karmen Kenda Uredništvo m uprava Ed1tors address YU 61000 LjublJana Erjavčeva cesta 15 Ž1ro račun - Cur. acc. ZOlT GL Slovenije Lpbljana. EIJavčeva 15 50101-678-48407 Letno 121de lO številk 1 C• issues per year Letna mdividua1na naročnina SOOO din za OZD in TOZD 60.000 din za d!Jake m študente 2500 din za inozemstvo 36 USD posamezna številka 2500 din UstanovitelJiC; revije sta Zveza društev inže- nirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slo- venije ter Samoupravna mteresna skupnost za gozdarstvo Slovenije. Poleg nj1ju denarno podp1ra 1zhajanje rev1je tuj1 Raziskovalna skupnost SloveniJe. Po mnenju republlškega sekretanata za pro- svetomkulturo(šL42l-l/74 zdne 13.3. 1974) za GV ni treba plačati temeljnega davka od prometa proJzvodov. Pošlmna plačana pn pošti 61102 Ljubljana Oxf.: 42S.l: 425.3: 48 Sušenje jelke - slučajni pripadki iglavcev Branko Južnič* Izvleček južnič, B.: Sušenje jelke- slučajni pripadki iglav- cev. Gozdarski vestnik, šl. l 0/1988. V slovenščini s poyzetk:om v angleščini, cit. lit. 5. Clanek obravnava ugotovitve o hitrosti sušenja dreves iglavcev, prev::;em jelke, Ha rcu.ličnih rasli- ščih , v različnih nadmorskih višinah in ob različni intenzivnosti sekanja oslabelih dreves. Podane so tudi ugotovitve o hitrosti propadanja lesne mase posušenih dreves in izračunana škoda, ki pri tem nastaja. I. UVOD V zadnjih dveh desetletjih v naših gozdo- vih opazujemo pospešeno sušenje iglavcev. Predvsem se suši jelka, ki polagoma izginja. Gozdar se vse bolj odmika od naravnega . načina gospodarjenja z gozdovi. V gozdove mora vlagati vedno več, saj porabi veliko sredstev za vzdrževanje novega stanja. Končni učinki so manjši kot v naravnem go- spodarskem gozdu. Sušenje iglavcev, predvsem jelke, je pri gospodarjenju z gozdovi sprožilo celo vrsto posledic. Poleg gozdnogojitvenih posledic in ogrožene trajnosti gozdnega gospodarjenja je pomembna tudi izguba količine in vred- nosti lesne surovine. Prej se bomo seznanili in sprijaznili z dejstvom, da v gozdu niso samo zdrava drevesa, lažje bomo reševali nastale težave in obvarovali gozdove pred propa- dom. Namen članka je prikazati nekatere ugoto- vitve o hitrosti sušenja dreves iglavcev in propadanju lesne mase, do katerih smo prišli v raziskovalni nalogi. Naloga je bila sestavlje- na v času, ko po gozdnih gospodarstvih inten- zivno pobirajo slučajne pripadke. Je pilotska študija, s katero srno iskali oprijemljive kazal- ce za reševanje vprašanja pobiranja si učaj­ nih pripadkov, ki so posledica sušenja jelke. * B. J., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Ko- čevje , 61330 Kočevje, Rožna 39. YU Synopsis Južnič, B. Dying back of the fir tree- random cut- tings of coniferous trees. Gozdarski vestnik, No. 10/ 1988. In Slovene with a summary in English, lit. quot. 5. The article deals with results of the research on the dying back speed of conifers, first of all of the fir tree in d.ifferent natural sites. at different attitu- des and ata di.f!erent intensity of nonvital tree cut- ing. The establishment on the speed of wood mass d ying back of dry standing trees is al so gi ven and the damage thus caused has been figured out. 2. OPIS ZBIRANJA PODATKOV IN METODIKE RAZISKOVANJA Podatki so zbrani na dva načina: z anketo popisa posekanih slučajnih pripadkov po re- virjih in s samim popisom sušečih se in suruh dreves jelke po odsekih, kjer v preteklih le- tih niso pobirali jelovih sušic. 2.1. Popis posekanih slučajnih pripadkov V popis smo zajeli posekane slučajne pri- padke iglavcev v obdobju petih let, in sicer od 1. 1982 do 1986. Zbrali smo podatke za 1 S revirjev po nekaterih gozdnih gospodarstvih v Sloveniji. Popisali srno le odseke, v katerih so v teh petih letih sekali slučajne pripadke iglavcev, ki so napadli zaradi sušenja drevja. Skupaj smo popisali slučajne pripadke na površini 12.099 ha. 2.2. Popis sušenja jelke Objekte raziskovanja srno izbrali v GG Ko- čevje in GG Postojna. V pop1s smo zajeli po- vršine, k)er niso sekali 2, 3, 4, 6, 8 in 9 let. Tako smo poskušali ugotoviti, koliko in kako rutro se jelka suši. Količino sušečih dreves in sušic jelke smo ugotavljali na štirih rastiščih, in to: Abieti-Fageturn din. omphalodetoswn, Abie- ti-Fageturn din. festucetosum, Abieti-Fage- tum din. rnercurialetosum in A bieti-Fagetum din. clematidetosurn. Popis smo ::>pravili na 75,69 ha površine in 26 vzorčnih ploskvah. Kakovost sortirnentov, ki napadajo pri seč- 405 nji sušic jelke, smo ugotavljali na skladiščih ob kamionski cesti. Popisali smo 324 m3 sor- timentov. Razdelili smo jih na hlode za furnir, žagovce, ostali tehnični les in celulozo. S pri- merjavo med kakovostjo sortimentov pri zdravem drevju in pri sušicah smo ugotavlja- li izgubo vrednosti lesa zaradi sušenja. 3. REZULTATI RAZISKOVANJA 3.1. Sečnja slučajnih pripadkov po revirjih V petnajstih revirjih smo popisali poseka- ne sušice v obdobju petih let. Količino pose- kanih slučajnih pripadkov iglavcev na leto smo ugotavljali za vsako leto posebej in nato izračunali povprečje. Vsako leto smo upošte- vali le površino, na kateri so sekali slučajne pripadke. V petih letih so povprečno posekali 10,50 m3/ha slučajnih pripadkov iglavcev, kar znaša 3,98 % lesne zaloge iglavcev. Na leto so povprečno posekali 6,00 m3/ha slučajnih pripadkov, kar znaša 2,28% lesne zaloge iglavcev. Povprečno pobirajo slučaj­ ne pripadke iglavcev vsake 1,75 leta. Inten- zivnost sekanja slučajnih pripadkov se od l. 1982 stopnjuje. Leta 1986 so posekali za 12% več slučajnih pripadkov kot l. 1982. Sečnja sušic iglavcev po revirji.h je zelo različna in razmerje letno posek ane mase su- šic v primerjavi z lesno zalogo iglavcev, izra- ženo v odstotkih, je najboljši kazalec intenziv- nosti sušenja iglavcev. Giblje se od 0,71% do 8,6 % Sama intenzivnost sušenja iglavcev je odvisna od položaja revirja in s tem od dejav- nikov, ki so za revir značilni. 3.2. Sečnja slučajnih pripadkov po rastiščih Pri razdelitvi rastišč smo upoštevali šifrant za popis gozdov, uporabljen pri gozdnogo- spodarskem načrtovanju. Obdelali smo rasti- šča, v katerih so bili slučajni pripadki pobra- ni vsaj na površini !OO ha. Najbolj se suši jelka v jelovjih na karbona- tih (l.) in v predalpsko-dinarskem jelovju (2.). Nekaj manj je sušic v jelovjih na nekarbonat- nih tleh (3.), dinarsko jelovo-bukovih gozdo- vih ( 4.) in v jelovjih na pokarbonatnih tleh (6.,9.). V spodnjem delu razpredelnice so bu- kove združbe. Že grob pregled navedenih podatkov ka- že, da je relativno, glede na lesno zalogo ig- lavcev, največ sušic pose kanih na jelovih ra- stiščih. Dosti manj je tovrstne sečnje na buko- vih rastiščih, absolutno in relativno. 3.3. Sečnja slučajnih pripadkov v odvisnosti od nadmorske višine Preučevanje površine smo razdeWi po nadmorski višini v stometrske višinske paso- ve. Podatki kažejo, da je največ sušic poseka- nih na nadmorski višini do 600 m in nadmor- Tabela l: Sečnja slučajnih pripadkov iglavcev po revirjih Povr~ina, Lesna št. sušic Število sušic Revir na kateri zaloga v S letih na leto (sečnja) so sekali ig1av. (ha) (m 3/ha) m1/ha %od LZ m3/ha %od LZ Logatec 839,29 196,21 22,78 11,61 16,70 8,51 Trnovo 492,22 278.27 27,08 9,73 14,18 5,10 K rašica 567,92 278,11 18,05 6,49 10,06 3,62 Javornik 1495,80 230,32 12,08 5,24 5,94 2,58 Pugled 282,13 186,26 16,64 8,93 4,50 2.41 Pivka jama 161,54 129.42 3,91 3,02 2,92 2,25 Škocjan 395,95 206,64 9,02 4,36 4,58 2,22 Leskova dolina 2001,09 318,15 11,97 3,76 6,97 2,19 Rovtarica 1047,38 358,31 11,87 3,31 7,48 2,09 J_osipdol 202,82 326,81 7,85 2,40 6,13 1,88 Zeljne-Laze 344,17 105.49 2,12 2,00 1.91 1,81 Primož 715,43 284,28 5.78 2,03 5,03 1,77 Mežaklja 1012,91 230,40 6.36 2,76 3,47 1,50 Men.išija 399,14 293.43 9.71 3,31 3,29 l.l2 Strmec 2141,75 240,88 3,11 1,29 1.70 0,71 Povprečje 12099,54 263,60 10,50 3,98 6,00 2,28 406 ski višini od 800 m do l 000 m. V obeh prime- rih gre za sušenje jelke in to pretežno na je- lovili rastiščih. Jelka je pri SOO m nadmorske višine na svoji spodnji meji areala, zato je bolj občutljiva in se močneje suši. Najmanj so pri- zadeti sestoji nad 1300 m nadmorske višine. na tej višini je jelke že malo, srn reka pa tu us- peva na svojih naravnih rastiščih in ni tako občutljiva. 3.4. Sušenje jelke po številu let, ki so pretekla od zadnje sečnje Popisovali smo zdravstveno stanje sestojev po številu ~et, ki so pretekla od zadnje sečnje . V že navedenih letih smo posneli štiri stratu- me za štiri različna rastišča. Popisali smo dre- vesa jelke ki se sušijo (sušeča se drevesa) in vsa suha drevesa jelke (sušice). Skupaj smo jih poimenovali obolela drevesa. Tabela 2: Razpored posekane lesne mase sušic po rastiščih Površina, Lesna Rastišče na kateri zaloga Št. sušic %lesne so sekali iglavcev v 5 letih zaloge (ha) (m3/ha) (m3/ha) ig! avcev l . Neckero-Abietetum 111,02 192,80 11,21 5,81 2. Abieti-Fagetum prea1. din. 1489,95 314,80 17,08 5,43 3. Dryopterido-Abi ete tum 288.44 2€4,80 11,08 4,18 4. Abieti-Fagetum dinaricum 7150,27 2!:1,40 10,28 4,09 5. C1ematido-Abietetum 888.40 246,50 9,37 3,80 6. Adenostylo-Fagetum 106,20 €7,20 2,37 3,53 7. Luzulo-Fagetum 201,28 333,50 l !,20 3,36 8. Anemone-Fagetum 883,85 235,80 6,58 2,79 9. Lycopodio-Abietetum 131,08 435,50 8,13 1.87 10. Savensi-Fagetum 290,81 315,60 5.76 1.82 Il. Blechno-Fagetum 209,01 2S4,40 4,96 1,69 Tabela 3: Sečnja slučajnih pripadkov v odvisnosti od nadmorske višine Površina, na Lesna zaloga %lesne Nadmorska kateri so sekali iglavcev mJ / ha sušic zaloge višma (ha) (m3/ha) v S letih iglavcev do 500 333,28 221,6 12,10 5,46 501 - 600 1558,33 241,6 6,62 2,74 601 - 700 1184,34 219,7 7,34 3,34 701 - 800 1770,44 250,9 9,64 3,84 801 - 900 2546,84 285,2 13,84 4.85 901 - 1000 1582,67 283,6 15,80 5,57 1001 - 1100 1149,45 245,2 9,79 3,99 1101 - 1300 1618,92 282,0 8,26 2,93 nad 1301 355,27 340,4 6,02 i ,77 Tabela 4: Sušenje jelke po številu let, ki so pretekla od zadnje sečnje Stevi1o Pre9le- Lesna SušenJe na lel·:' lel po dana zaloga Vsa oboh:;la S~eca se sel': nJI po v rS Jelke drevesn clrevo:sa drevesl Suš! ce •!sa. oboi ela :ouš eča se SUŠI CE' (ha) (m-' / ha) drevesa drevesa m )/ %od m·'l %od m1/ %od m'/ %od rn'/ 'i; . . d) List rovnice izvlečemo. Toporišče upora- bimo za vzvod. ce, ki so nižji od 1,66 m, naj bo toporišče dolgo 100 cm, pri tistih, ki so višji od 1,75 m. pa naj toporišče meri ll O cm. Praviloma sta za posaditev sadike po- trebna le dva močna zamaha z ravnico, pri večjih sadikah z močnejšimi koreninami pa štirje. Pri sajenju si delovni gibi oziroma faze sledijo takole: l. Ob nogi, s katero smo stopili naprej, vzdolžno zasekamo v tla s tisto stranjo ravni- ce, ki je podobna sekiri. 2. Ravnico izvlečemo tako, da potisnemo ročaj proč od sebe. 3. Z listom rovnice (z njeno drugo stranjo) naredimo pravokoten zasek na zgornji del prvotnega zaseka. Pri smreki, ki ima plitve korenine, v tla zasekamo poševno, pri sadi- kah z globokimi koreninami pa navpično . 4. Z drugo nogo stopimo naprej in od- premo zasek z zasukom in nagibom ročaja rovnice do višine kolena. 5. Sadiko primerno za koreninski vrat, jo spravimo v zasek in nato dvignemo do potrebne višine. Da bi lahko korenine v jamici čimbolj naravnati, moramo uporabiti tudi drugo roko. 6. Ravnico izvlečemo iz zemlje tako, da potisnemo ročaj navzdol prek noge (kole- na). Pri tem z drugo roko pritiskamo sadika v tla. 7. Z nogo, ki je bližja sadiki, pohodimo zemljo nad korenino. Glavne delovne faze tega načina sajenja so prikazane na petih skicah. 3. TUJE IZKUŠNJE S KOTNIM SAJENJEM ~tevilni tuji raziskovalci so opravili ob- sežne primerjalne poskuse sajenja sadik gozdnega. drevja s križno in navadno ravni- co. BARNER (1961) je na Bavarskem delal poskuse z dvoletnimi presajenkami zelene duglazije. Ugotavlja, da je ta način sajenja za to drevesne vrsto najprimernejši na suš- nem rastišču. SCHMIDT-VOGT in GURTH ( 1969) na va jata, da je višinski prirastek pri smrekovih sadikah, ki so jih sadili v jamice, le za 3 91: višji kot pri sadikah, sajenih s križno ravnico. Menita pa, da lastnosti tal bistveno vplivajo na uspeh pri različnih vrstah sajenJa. Izpadi po navedkih SHMIDTA-VOGTA (1970) po treh letih pri kotnem sajenju znašajo 24%, pri sajenju v jamice pa 19% (ta razlika pa ni bila stati- stično značilna). Prav tako ni bilo razlik pri koreninskih deformacijah pri srnreki, opazne pa so bile pri boru. SCHMIDT-VOGT, GURTH in SCHNURBEIN (1971) tudi ugotavljajo, da v enakih ekoloških razmerah ni statističnih razlik pri okuženosti z rdečo gnilobo. HO- ČEV AR ( 1980) je analiziral smreko in japon- ski macesen. Razlike v višinski. rasti so bile opaznejše le prvo leto po sajenju, kasneje pa so izginile. Pri posameznih smrekah so ugotovili močnejšo začetno rast korenin v smeri zaseka, ki tudi po osmih letih ni postala povsem simetrična. Pri japonskem macesnu pa se koreninska rast glede na način sajenja tako rekoč ni razlikovala. Isti avtor poroča ( 1981) o poskusnem sajenju 6738 zelenih duglazij starosti 2/1 s križno ravnico in motornim svedrom. Boljša rast slednjih je bila statistično značilna le prvo in drugo leto po sajenju, po štirih letih pa razlika v priraščanju ni bila več statistično značilna, znašala pa je še 5%. Bolj kritičen do tega načina sajenja pa je SCHNEIDER (1978), ki ugotavlja, da je na tleh z veliko surovega humusa kotno sajenje precej manj uspešno od sajenja v jamico. TOMICZEK (1984) pa piše, da so nekatere drevesne vrste, npr. bor, jelka in eksote, 413 pri tem načinu še posebej podVTžene kore- ninskim deformacijam. Meni, da je bilo kotno sajenje ustrezno pri dveletnih sejan- kah, zdaj pa uporabljajo štiri-, pet- pa tudi večletne sadike. 4. DOMAČI POSKUSI S KOTNIM SAJENJEM Zaradi neenotnega mnenja o VTednosti sajenja sadik s križno ravnico smo na Inšti- tutu za gozdno in lesno gospodarstvo o pra- vili več manjših poskusov sajenja smrekovih in macesnovih sadik s križno rovnico, motor- nim rahljačem in motornim svedrom. Na- sade Ponoviče (1981), Ožbolt (1982) in Pra- protno (1983) smo osnovah s smrekovimi sadikami starosti 2/2, nasad Slatna (1982) s smrekovimi sadikami starosti 2/1 in nasad Milje (1986) s sadikami evropskega maces- na starosti 2/0. Rast teh nasadov prikazuje razprede ln ica. Rast sadik, posajenih s laižno ravnico (KR), na- vadno ravnico (NR), motornim rez.ljačem (MR) in motornim svedrom (MS) ~tevilo sadik (N) ~ -o ]1 ~ Q) > «J .5 Q) "2 ~ g "iO ~ ? J:j Q) c: Q) ~ «J >{) «J ..\<; t: a;---- c: -~ Vi :;:l .-s: :;:l -E o o >N ~ (1) o. ::l .Q 2 a; "2 ~~ ·rn- E o Q) :> QJ TI Q) ·g -~ ~~ o 2' Q) .::: ;;:; TI c ·;:a -z.:! 3S a3 -SMI\EXA - 1 B ... SMJ\!:XA-16 .10 - SMRo::A-14 27 Z4 .. SMHIJCA- 12 .. _ SMRDCA - 10 21 . . SMRI:KA -B IS IS 12 10 20 .10 ~ so ro 70 oo 90 100 110 120 IJO 1~ 1~ Jer Grafikon 2: Odnos med srednjim sestojnim premerom in starostjo za različne stopnje proizvodnosti oo S7 s. Btll(l:\1-10 SI . BUKEV -12 ~ ~5 - n=- ~~ 42 J9 .. BUK~V- 16 J6 . BUX!:\1 -19 33 .10 .BlJICE\/-20 :n .. BUXEV-22 24 . BUXEV-24 21 IB IS 12 lO 20 30 ~ SO OO 70 !Il 90 100 IJO 120 130 1-10 150 lel 418 . Grafikon 3: Porazdelitev sestoj nih temelj- nic za različne stopnje proizvodnosti odvisno od starosti "... oo 57 &l 51 48 45 ~2 3a --~~~-Z4 3<1 ,_ ' SMRfX/1 - 2:l l3 .SI-IJ;EXA-20 30 .. Sl.IREKA- IR SMRDCA- \6 Z1 " SM!iJ:K.\-14 2-1 . SM>!EKA- 12 21 . _ SMREICA- \0 18 ' ' SMJ\ElCA - 8 1> 12 10 ln 30 40 90 fXI 70 ~1 ~ I(X) IlO 1.10 130 1~ 1!.11 kll Grafikon 4: Porazdelitev sestojnih temelj- nic za različne stopnje proizvodnosti odvisno od starosti oo 57 5-4 51 411 4> 42 ~ 26 . . Btn:EV-<1-4 . BUKI:V -22 33 BUKEV- ;>1) .BUJCEV-IB 30 BtriXV -16 27 BUXCV- \4 BUKf.V-12 24 ... BUKI:V- 10 21 1a ]5 12 10 2C 30 4l SO OO )O OO 90 lOt> IlO lz:l 1.3C HO 1 SD ici ..j::>. CD rn' ero soo ~oo 300 .100 100 m' liOJ 500 400 3:xJ 200 \to Grafikon 5: Rastlinska združba - Querco-ostryetum 1~ s 10 20 30 40 50 so 10 ro oo too 110 120 IJO 140 Ic< 1 = ~:uuekn 7. ::.: ielt:a 3 = ~. LQ1 ~ =- h.nJ.!:>L 5 ;;K bllke"i 6 = pJem. !ist. 7 = o::;t lJsl: Grafikon 7: Rastlinska združba - Luzulo-fagetwn 10 :>l 30 .1(1 ro 50 ro IlO 90 too 110 120 130 1-10 lot l=smrc~ z~JEll~ J;o~QStiQL 4=h.ras2 5c::bW:'ev b=plet.tt.hs:t.?=-~i..lia, m' toO 500 .;oo 300 200 100 m' EOO 500 400 300 200 100 Grafikon 6: Rastlinska združba- Alnetum 10 2(1 30 40 50 60 oo too 110 \?.O 120 1-.o te< 1 = Si1Hiebi 2 :;;;; }c}):a 3 .u ost. JQL 4. = hr8S1 S = buk:O"r' (j = plern. h5:f 7 = co h3l Grafikon 8: Rastlinska združba- Festuco drymeiae-fage- tum 10 20 JO -.Il OO OO 10 IlO OO 100 HO tro 130 1-10 lol l ... snualm 2 = 5elk8 J .:~ ost ~ogl 4 = l'u"n$1 5 :::::: bukm- 6 ~ J:~k!.m. 1m. 7 =- OSL w.t. ~ C\) o GOZDNA ZDRU2RA Rtwcr EKSPOZJCI)A !NKLJNACIJA KAMNINA TLO S'!" AR NAGIB PLOSKVE DREVESNA VRSI'A DEBELINSIU\ STOPNJA KAKOVOST DEBLA POVPRECNA S'rAROS'l' :šTEVILO LET DO KONCA OBHODN)E OD~~T~J~~~SKO TEMELJ NICO DIAGRAM POTEKA PROGRAMA VREDNOSTNI SESTAV SORTIMEN'I'ACIJE POVPRECNA PRODAJNA VREDNOST LESA 4 MLAD VREDNOST DNINE V SECNJI CENA URE IU\MIONA RAZDA~)E SPRAVIhA IN PREVOZA BONlfiKl\CIJE POVPRECNI PROIZ'IODNI STROSKI DELE21GL-l.Sl' S'I'ARa;T SESTOJA NEGOVANOST VREDNOST GOJITVENE DNINE KAPITAWZ!RANI OSNOV ALNI IN NEGOVALNl STROOK! 6 ravni in umetno osnovani sestoj. Kulture za- htevajo veliko več sredstev. Bolj zapleten je postopek pri starejšem gozdu, pn katerem izhajamo iz vizije bodoče­ ga videza sestaja v dobi zrelosti. To smo si za- mislili z uporabo Vadnalove formule rasti: Obrazec je na novo odkrila skupina avtor- jev (6)~ nj~govo vsestransko uporabnost pri modeliranJu pa je utemeljila Stirnova v svoji disertaciji (S). Za vsako gozdno združbo smo izračunali parametre za sedem skupin drevesnih vrst (smreka, jelka, ostali iglavci, bukev, hrast, plemeniti in ostali lista v ci). S temi vrstami lah- ko zanesljivo zasledujemo razvoj sestoja v vseh gozdnih združbah, ki se pojavljajo na našem področju. Razvoj sestaja je odvisen od stanja, ki ga ugotovimo z vzorčenjem po Bitterlichu tako, da za vsako drevo ocenjujemo poleg debe- linske stopnje tudi kakovost. Iz povprečnih debelin posameznih drevesnih vrst ugotovi- mo starost sestaja, število let do konca ob- hodnje in odnos med dejansko in teoretično temeljnico. Med debeline in starostjo obstaja pri večini drevesnih vrst dokaj visoka linear- na odvisnost. To smo izrazili z enačbo premi- ce, njene količnike pa smo izračunali z linear- no aproksimacijo (graf 1 in 2). Odnos med starostjo in teoretično temeljnico je polinom druge stopnje. Ta krivuljčni odnos smo izra- čunali s polinomialno aproksimacijo (graf 3 in 4). Tako imamo za vsako rastlinsko združbo 63 parametrov, ki v modelu predstavljajo njeno tablično donosnost. Zaradi bistveno zmanjšane vitalnosti smo posledice onesna- ženja upoštevali samo pri jelki. Tako smo vzpostavili popolnoma nov informacijski sis- tem, v katerem smo povezali rastišče z njego- vo proizvodnostjo (graf 5-8). Na podlagi povprečno doseženega pre- mera v dobi zrelosti izračunamo za vsako skupino drevesnih vrst sortimentacijo (2) in jo ovrednotimo z ocenjeno kakovosDo. Model je zgraJen tako, da potrebuje ceno za en sam reprezentančni sortiment. S tem so že dolo- čene vrednosti ostalim sortimentom vseh drevesnih skupin. Poseben blok vsebuje izračun proizvodnih stroškov, v katerem smo uveljavili normative panožnega sporazuma. O vrednostni podobi stroškov pa odločata dnina in cena ure ka- miona. S tema dvema spremenljivkama smo določili še ostale proizvodne tvorce in konč­ na vrednostna podoba gozda je tako pred nami. SKLEP S padcem cen računalniških čipov l. 1979 so se v kratkem času masovno razširili mi- kroračunalniki. Splošna uveljavitev računal­ nikov ni povzročila samo decentralizacije ve- likih računalniških sistemov. ampak je odprla povsem nove možnosti za reševanje najraz- ličnejših problemov. Računalnik že davno ni več samo stroj za manipuliranje z informaci- jami, ampak naprava, ki vse močneje prodira v naš notranji psihološki svet in naša miselna dogajanja. To ni samo predmet, ki omamlja, a~pak . naravnost izzivalno pospešuje raz- mlŠlJ~n!.~· Znano je, da računalniki spodbujajo domišlJIJO, razvijajo kombinatorika in deloma tudi ustvarjalnost. Množična uporaba računalnikov je omogo- čila reševanje problemov s simulacijami. V najširšem pomenu je simulacija posnemanje nekega stvarnega ali tudi zarnišljenega siste- ma. Modeliranje in simulacija sta dva različna postopka. Prvega razumemo kot proces gradnje modela, s katerim bi radi oponašali določen sistem, drugega pa kot delovanje modela oziroma eksperimentiranje z njim. Zaradi številnih prednosti, predvsem pa iz- redne učinkovitosti, simulacija ni postala sa- mo najpogostejši način reševanja praktičnih operativnih problemov, ampak tudi razisko- valnih. V sestavku smo predstavili primer reševa- nja problema z modelom, ki je posegal po prejšnjem znanju in simuliral izvedensko re- šitev. Objektivno, natančno in hitro vrednote- nje gozd::>v bo postalo v času vedno večjih škod v gozdovih neizogibno opravilo. S predstavljenim modelom hitro in brez posebnit priprav ter prilagajanj inflacijskim učinkom izdelamo cenilni elaborat. V njem je upoštevanih več kot sto vplivnih spremen- ljivk. Vsi podatki so zapisani na dveh straneh, in to v času, ki je navadno krajši od desetih minut. COMPUTERIZED FOREST EVALUATION Summary C~mputer mass application made possible the sol v mg of problems by me ans of simulat10n. Si mu- 421 lation 1s, in its broadest meaning, the imitation of a real or also of an imag(nary system. Modelling and simulation are two different processes. Modelling is understood to be the process of model construct- ion which will imitate a certain system. Simulation. however, means the model operation or experi- menting with it. Due to numerous advantages and extreme efficiency, simulation became the most frequent way of solving practical operational as well as research problems. The article deals with an example of forest eva- luation by means of a model which made use of previously acquired knowledge and it simulated a professional solution. Objective, exact and quick evaluation of forests is going to become an unavoi- dable job in the time of ever increasing forest da- mnge. The model presented enables a quick drawing up of the estimation paper which need not be pre- pared in advance or adapted to inflation effects. It comprises over a hundred influential variables. All data are given in two pages and the whole proce- dure usuaJly lasts less than ten minutes. Oxf.: 946.2 VIRI l . Altman, D.: Osnovi teorije dislaetnog modeli- ranja i simulacije, Ljubljana 1982 2. Cimperšek. M.: Modelna porn?.rlAlitev lesne zaloge po razširjenih debelinskih razredih, G. V. l/1988 3. Friedrich, F.: Zum Aufbau eines neuzeitllchen Inormationssystems fur die Forstwirtschaft, AFZ 37/ 1987 4. Harrison, P.: Operational Research, London l983 5. Winkler, 1.: Metodologija določanja odškodnin za škodo, ki nastane zaradi gozdnih pesek pod daljnovodi, Ljubljana 1974 6. Zadnik-Stirn. L .. Gašperšič, F., Koten M .. Vadnal A.: Growth functions, IUFRO-Lj. 1986 (poster) 7. Zadnik-Stirn, L.: Matematični model za optimal- no upravljanje gozdno gospodarskih območij, Lj. 1986 8. Matematični in statističru programi Hewlett- Packard 67 Vtisi s strokovne ekskurzije v ZSSR l. Uvod Na željo odbora za ekonomsko-finančna vprašanja pri SZ gozdarstva Slovenije sta SZ gozdarstva in BF VTOZD za gozdarstvo od 17. do 24. septembra priredila strokovno ek- skurzijo v Sovjetsko Zvezo. Udeležili so se je delavci gozdnih gospodarstev in gozdarske- ga inštituta, ki se ukvarjajo s financami, raču­ novodstvom ali planom. Po vnaprej pripravljenem programu, ki smo ga posredovali ustreznim ustanovam v Sovjetski zvezi, smo želeli spoznati: - kako gospodarijo z gozdovi, predvsem v zaostrenih ekoloških razmerah, - kakšna je organizacija gozdarstva na makro- in mikroravni, - način ugotavljanja finančnih rezultatov v organizacijah , ki gospodarijo z gozdovi. - način zagotavljanja sredstev za vlaganja v gozdove, - kadrovsko politiko in nagrajevanje dela ter - znanstveno-raziskovalno dejavnost v gozdarstvu. Da bi čim bolj spoznali probleme gozdar- stva, smo si želeli obiskati tudi gozdarske proizvodne, raziskovalne in izobraževalne organizacije. 422 Kot je navada v Sovjetski zvez1 so tudi to- krat oni presodili, na kakšen način in z ob- iskom katerih ustanov bo mogoče ustreči na- šim željam. Strokovni program so pripravili v Moskvi in Leningradu. 2. Predstavitev gozdarstva Sovjetske zveze na gozdnogospodarskem komiteju ZSSR Na zveznem ministrstvu za gozdarstvo nas je sprejel namestnik predsednika (ministra) tov. Vasilij Ivanovič Suhik z načelniki posa- meznih uprav (znanstveno-tehnične, kadrov- ske, ekonomske, investicijske in uprave za mednarodno sodelovanje). Že na začetku smo dobili večino zaželenih mformacij, saj so Sovjeti poznali program. Iz uvodnih razlag in odgovorov na zastavljena vprašanja smo razbrali osnovne značilnosti gozdarstva ZSSR: Od skupaj 22.402.200 kmZ površine ZSSR približno polovico pokrivajo gozdovi. Celot- no področje delijo na več območnih enot in njihovim posebnostim je prilagojen tudi način gospodarjenja z gozdovi. Razlikujejo tri zem- ljepisna območja: l. Osrednji gosto naseljeni in dostopni del, kjer imajo gozdovi predvsem proizvodni zna- čaj . 2. Severni del z manjšo gostoto poselitve, manjšo dostopnostjo, manjšo intenzivnostjo iz- koriščanja. Gospodarjenje s temi gozdovi je usmerjeno predvsem na njihovo ohranjanje in varstvo (tajga). 3. Obrobje tunder in step, kjer gozdove v glavnem obnavljajo oz. snujejo na novo in imajo predvsem zaščitni značaj. Gospodarjenje z gozdovi vodi državni ko- mite za gozdarstvo. Ta upravlja z vsemi goz- dovi razen z nekaj manjšimi, ki jih upravljajo kolhozi. Tradicionalno je bila pri gospodarjenju z gozdovi prva skrb namenjena ohranjanju gozdov, v najnovejšem času pa posvečajo precej pozornosti tudi povečanju smotrnosti pri izkoriščanju . Mimogrede: letna proizvod- nja znaša v SZ okoli 400 milijonov m3 lesne mase, vsako leto pa na novo pogozdijo okoli 1,4 milijona ha površin. Znanstveno razisko- valno delo opravljajo v inštitutih. Teh je v ok- viru zveznega komiteja deset, osem pa jih so- di v upravo republiških komitejev. Inštituti zaposlujejo 9000 delavcev, od katerih je 860 znanstvenikov in 84 doktorjev znanosti. Uk- varjajo se s temeljnimi raziskavami, ki jih na- roča komite. Med temi so najpomembnejše o tem, kako: - - povečati prirastke - zlasti bora in jelke (splošna biologija, genetika, selekcija), - varovati in zaščititi gozdove (ekološka in hidrološka vprašanja, zasoljenost: Bajkal, Pri- baltik, Arai). - zaščititi gozdove pred škodljivci (predvsem biološka in manj kemična zašči­ ta), - varovati gozdove pred požari (kozmična sredstva) - uvajati novo mehanizacijo in boljšo op- remljenost dela (tu so dosežki slabi). Uporabo znanstvenih izsledkov skušajo zagotoviti z eksperimentalnimi postajami (teh je 36), ki delo opravljajo le na zahtevo in za potrebe podjetij. Neposredno gospodarjenje z gozdovi in proizvodnja potekata v 3400 gozdnolesnih podjetjih (ali po naše GG-jih). Od teh jih 2850 upravlja z gozdovi, ostala gozdove šele snu- jejo. V enem gospodarstvu je S-6 revirjev (skupaj 15.000), po naše tozdov. Revirji so razdeljeni na parcele, imenovane »mojstr- stva« (te po velikosti ustrezajo našim revir- jem, skupaj jih je okoli 25.000). Zaposlujejo 9.000 »mojstrov« - čuvarjev, 150.000 delav- cev v gozdni proizvodnji in 230.000 delavcev v predelavi. Lesna skladišča za predelavo se organizi- rajo v primerih, če gozdnolesno podjetje do- biva letno nad 30.000 m3 lesa. Gozdnolesna podjetja poslujejo na podlagi proračunskega načina financiranja. Sredstva se zbirajo centralno, in sicer iz: 1. proračunskih virov: - za obnovo gozdov, - vzdrževanje - in protipožarno varstvo. 2. lastnih virov gozdnolesnih podjetij: - od proizvodnje oz. prodaje lesa, - od prodaje semena. V grobem gre okoli 690 milijonov rubljev za te namene iz državnega proračl.ll1a, 712 pa jih prispe'Ja gozdarstvo. V gozdarstvu vlagajo letno okoli 460 mili- jonov rubljev. Polovico teh sredstev dobijo gozdnolesna podjetja, ostalo druge gozdar- ske ustanove, predvsem inštituti. Z ostalim delom sredstev so v dvajsetih letih obnovili opremo vseh inštitutov. Posebno skrb posvečajo strokovnim kad- rom. Zaposlujejo okoli 800.000 delavcev (51% v neposredni gozdni proizvodnji, 49 %v predelavi lesa). Približno polovico novoza- poslenih konča državne šole, druga polovica pa njihove lastne gozdarsko-lesarske šole. Okoli 6 % delavcev ima visoko, ll % srednjo izobrazbo. Znanje preverjajo vsako leto, do- kvalifikacijo pa opravijo vsakih pet let. Dela- jo pretežno v brigadah (okoli 70% vseh de- lavcev). Osebni dohodki so sestavljeni iz dveh de- lov: temeljne plače (odvisne od časa, prebi- tega na delu, in tarifne postavke) ter dodat- kov. Na primer: sekač dobi 117 rubljev, moj- ster pa 130-170 rubljev na mesec. Na tako oblikovano osnovno plačo dobijo dodatke za delovno dobo (do 30 %), za odgovornost (okoli 20 %) za preseganje norm (do 50% vodje, pri delavcih ta dodatek ni omejen), za delo v posebnih razmerah (v Sibiriji tudi trik- ratno plačo). Sicer pa veljajo v povprečju naslednja raz- merja: - povprečni OD v gozdno lesni operativi je 215 rubljev, - povprečni OD v GG-jih je 200 rubljev, - povprečni OD v državnem komiteju je 260 rubljev. Na vprašanje, kako se oblikuje prodajna cena, so odgovorili, da jo določajo na držav- nem komiteju. Kalkulacije niso razložili. Za- dovoljiti smo se morali s podatkom, da znaša lastna cena. kubičnega metra lesa ll rubljev, 423 prodajna cena 19 rubljev, cena stoječega le- sa pa je 2 rublja. Tudi vprašanje, ali imajo ov- rednotene splošno koristne vloge gozdov, jih je spravilo v zadrego. Razložili so, da po nji- hovi oceni 30 % skupne vrednosti gozdov predstavlja vrednost lesa, 29 % so splošno koristne lastnosti gozda, ostalo je vrednost zemljišča. Sicer pa dobivajo druge vloge gozda, zlasti rekreacijske in turistične, vedno večjo veljavo. To se pozna tudi pri uporabi gozdov. Tiste gozdove, ki so pomembni s te- ga vidika, dajejo v upravljanje ustreznim us- tanovam. Najemnina je dodaten vir dohodka gozdnolesnih podjetij. Na koncu srečanja so izrazili veliko pri- pravljenost za nadaljnje sodeiovanje, ker vi- soko cenijo izkušnje naših gozdarjev, 3. OBISK GLAVNEGA BOT ANI ČNEGA VRTA SOVJETSKE AKADEMIJE ZN AN OSTI Vrt je eden izmed najprivlačnejših delov Moskve. Tudi nam je obisk pomenil posebno doživetje. Ustanovljen je bil l. 1945, da bi tu lahko preizkusili delovanje posameznih me- tod vzgoje rastlin in kot koordinacijsko sre- dišče za vse druge botanične vrtove v Sov- jetski zvezi. V njem naj bi reševali pomemb- na vprašanja v zvezi s smotrno rabo rastlin, njegova skrb pa naj bi bila tudi zbiranje in za- ščita redkih rastlin. Načrtovan je bil tako, da bi v njem lahko opravljali temeljne raziskave vzgoje novih rastlinskih vrst z uporabo sprot- nih dosežkov bioloških in drugih znanosti, ki raziskujejo delovanje naravnih zakonov. Gle- de na površino in število zaposlenih sodi med največje na svetu. Obsega 360 hektarjev po- vršine, katere značilnost je velika raznolikost kakovosti zemlje. Zato je v vrtu veliko vrst rastlin (trenutno je v vrtu 20.000 primerkov). Sestavljen je iz petih glavnih delov. Največji in najizvirnejši predstavlja sovjetsko floro. V njem je 3000 naravnih vrst z različnih delov dežele. Kot gozdarje so nas zanimali pred- vsem podatki o tistih delih vrta, ki so poveza- ni z gozdarstvom. Med te sodijo npr.: l. Pragozdovi s površino okrog 50 hektar- jev. Glavna drevesna vrsta je hrast, star 100 do 200 let. Edinstveno na svetu je, da leži tak gozdni rezervat v mestu z večmilijonskim šte- vilom prebivalcev. Zato ni čudno, da posve- čajo njegovi zaščiti izjemno pozornost. 2. Arboretum, kjer je na 70 ha mogoče najti gozdno drevje, grmovnice in listnato drevje, ki naravno uspeva na različnih celinah. 424 Po uvodni razlagi srno se udele.ženci eks- kurzije morali odločiti, katere dele vrta si bo- mo ogledali. Zaradi kratko odmerjenega ča­ sa, možnosti, ki jih nudi vrt in našega interes- nega področja, smo izbrali tropsko rastlinje, ki ga gojijo v pokritih rastlinjakih in del z gozdnim drevjem v bližini rastlinjakov. Strokovnjakinja, ki nam je razkazala izbra- ne dele vrta, je precej povedala o vsaki rast- lini, o njeni uporabi za medicinske, prehram- bene in druge namene (kava, banane, kakav, smola, eterična olja itd.). Vrt ima tudi izredno bogato knjižnico, her- barij, znanstveni arhiv in fotolaboratorij ter več raziskovalnih in eksperimentalnih postaj. V botaničnem vrtu je tudi načrtovano sre- dišče, imenovano Svet botaničnih vrtov Sov- jetske zveze, ki je bilo ustanovljene l. 1952. Ta usklajuje znstveno delo vseh botaničnih vr- tov Sovjetske zveze (tu je 120 botaničnih vr- tov s podobno dejavnostjo). Zaradi sveta ce- lotni sistem raziskovalnega dela deluje usk- lajeno, vsi so seznanjeni z izsledki raziskav in skupaj načrtujejo nadaljnje raziskovanje. Bo- tanični vrt Lzmenjuje seme s 760 znanstvenimi ustanovami iz prek 50 držav. Ker je njegova poglavitna skrb tudi varstvo narave v Moskvi in njeni okolici, uživa med prebivalci Moskve velik ugled. Na vse udeležence je napravila razlaga strokovnjakov, urejenost vrta in njegova de- javnost izreden vtis. 4. nLENINGRADSKAJA LESOTEHNIČESKA~ JA AKADEMIJA IMENI S. M. KRIOVA(( - NAJSTAREJŠA GOZDARSKA IZOBRAŽE- VALNA UST ANO VA NA SVETU V Leningradu je strokovni del ekskurzije potekal na Leningrajski gozdarskotehnični akademiji. Zaradi odsotnosti rektorja akade- mije nam je delovanje akademije predstavil prorektor. Prisotni so bili vodje posameznih kateder, vodja knjižnice in vodja dendrolo- škega vrta. Akademija je bila ustanovljena l. 1803 kot prva specializirana gozdarska usta- nova na svetu. Do l. 1865 je bila edina visoka šola v Rusiji. Čeprav se je ukvarjala s peda- goškim delom, je vse do l. 1929 delovala pod nazivom Gozdarski inštitut. Šele l. 1929 je do- bila sedanje ime. Danes študira na njej pov- prečno 9000 študentov, ki so vključeni v red- ni in izredni (ob delu in iz dela) študij. Med rednimi študenti za pridobitev visoke izob- razbe in med podiplomci je tudi veliko tuj- cev, predvsem iz Afrike in Azije. Akademija združuje šest fakultet (gozdarsko, inženirsko, gozdarsko-strojno. fakulteto za mehansko tehnologijo lesa. za kmetijsko tehnologijo, gozdno gospodarjenje ter inženirsko-ekonomsko fakulteto), ki so ze- lo specializirane. študija na nobeni izmed njih ni mogoče primerjati s študijem na ljubljanski fakulteti. Učni proces je organiziran v prek 47 katedrah. V njej je zaposlenih 530 pre- davateljev, od tega 57 profesorjev in doktor- jev znanosti, 310 docentov in kandidatov zna- nosti in prek 500 znanstvenih sodelavcev. Ta akademija usposablja gozdarske stro- kovnjake za vso deželo, o čemer priča po- datek, da je 86% študentov iz drugih krajev ZSSR. Vpis na akdemijo je omejen na 2000 študentov letno. Kandidatov za študij na tej akademiji je vedno več kot prostih mest, če­ prav zanimanje v zadnjih letih nekoliko upa- da. Sprejemni izpiti na akademiji so pravilo. Za posamezne usmeritve je zanimanje različ­ no. Največ ga je za ekonomsko-inženirsko smer. Akademija izobražuje dve vrsti stro- kovnjakov: l. Za neposredno prakso. To so lahko tudi ·absolventje brez opravljenega končnega iz- pita pred državno komisijo. 2. Za raziskovalno delo. Ti morajo obvezno opraviti diplomsko nalogo iz raziskovalnega dela. Navadno so to študentje, ki že med štu- dijem sodelujejo pri raziskovalnem delu, imajo odlične ocene in so tudi družbeno an- gažirani. Ti lahko nadaljujejo s podiplomskim študijem in se vključijo v izobraževalni pro- ces. če upoštevamo oba profila strokovnjakov, konča študij nad 90 % vseh vpisanih študen- tov. To pa ne pomeni, da vsi končajo v uradno določenem roku. Precej je takšnih, ki morajo zaradi neopravljenih izpitov (po prvem in tretjem letniku) študij prekiniti in se za eno le- to zaposliti. Potem lahko ponovno poskusijo opraviti izpit in če so uspešni, študij nadalju- jejo. Tudi v ZSSR poteka preobrazba izobraže- valnega sistema, in sicer pod geslom: izbolj- šati kakovost študija in usposobiti študente za kakovostnejše in samostojnejše delo. To poskušajo po eni strani doseči z zaostritvijo študijskih pogojev, po drugi pa z vključeva­ njem študentov v raziskovalno delo ter zmanjševanjem števila ur predavanj (znižali so jih s 36 na 28 ur na teden v prvem, drugem in tretjem letniku ter na 24 ur v četrtem in pe- tem letniku) . .Akademija je tesno povezana s prakso. Število in vrsto strokovnjakov izobražujejo po dogovoru s podJe~l. Ta sporočajo želje, po- trebe in dajejo sredstva komiteju za izobra- ževanje, ta pa jih posreduje ekademiji. Tudi konkretne praktitne probleme podjetij rešu- je akademija. saj dajejo številne diplomske naloge odgovore na to, kako rešiti posamez- na vprašanja v praksi. V novejšerr! času pod- jetja z akademijo sklepajo neposredne po- godbe o izobraževanju, kar je dodatni finanč­ ni vir, ki omogoča nakup nove opreme, grad- njo novih prostorov in izmenjavo strokovnja- kov. Po drugi strani pa to pomeni tudi izobra- ževanje tistih delavcev, ki so se v praksi izka· zali za zelo uspešne. Akademija je znana po uspešnem razisko- valnem delu. Temeljne raziskave opravljajo v svojih inštitutih in v delo vključujejo tudi naj- uspešnejše študente, ki dobijo za svoje delo redno plačilo. V sestavu akademije sta tudi dve učni gozdni gospodarstvi, kjer imajo študentje te- renski pouk. Druge spremljajoče dejavnosti akademije Posebej so ponosni na dendrološki park, ki obsega okoli 64 ha z okrog 1400 drevesnimi vrstami. Akademija se ponaša z največjo gozdar- sko knjižnico sveta. V knjižnici imajo prek mi- lijon in pol knjižnih enot. Računalnikov ne uporabljajo, oprema je res skromna. Knjižni- ca sodeluje s številnimi svetovnimi gozdar- skimi knjižnicami. tudi z nekaterimi iz Jugo- slavije (Skopje, Sarajevo, Beograd). ne pa z ljubljansko. Ker so knjižnico preurejali, si je prostore ogledalo le omejeno število udele- žencev. Ob tej priložnosti so izrazili željo po sodelovanju z ljubljansko gozdarsko knjižni- co. 5. BREZ OGLEDA ZNAMENITOSTI SOVJET- SKE ZVEZE NE GRE To je prost rana dežela z bogatim zgodo- vinskim m kulturnim izročilom. Ogledali smo si moskovske znamenitosti od Leninovega mavzoleja. Rdečega trga, Kremlja, Univerze Lomonosova, panoramske galerije borodin- ske bitke, razstavne galerije do Kongresne dvorane, kjer smo bili na nepozabnem balet- 425 nem večeru ansambla Bolšoj teatra, in obis- kali znameniti lokal Aragvi z gruzinskimi spe- cialitetami. še z večjim navdušenjem smo si ogledali znamenitosti Leningrada: Zimski dvorec, AJ- miraliteto, Dvorni trg, Nevski prospekt, Isaki- jevski sabor, Trg umetnosti ipd. Obiskali smo Poskarijevsko spominsko pokopališče, Auro- ro, Puškinova vas in Ermitraž. Večer v Sad ku je bil za marsikoga nepozaben. 6. OCENA EKSKURZIJE V si udeleženci so bili z ekskurzijo po stro- kovni in organizacijski plati zelo zadovoljni. Oxf.: 375.12:907:( 497.12) Marsikomu doslej neznana dežela je na vse naredila velik vtis. Pomisleki pred ekskurzijo o tem, ali se bo dopolnjevanje strokovnega znanja z izkušnjami strokovnjakov v Sovjetski :l:vezi obrestovalo in ali ne bo potovanje le og- led turističnih znamenitosti, so bili povsem neutemeljeni. Menimo, da so redke strokov- ne ekskurzije, na katerih bi v tako kratkem času in s tako skromnimi sredstvi dobili toliko koristnih informacij. Vsem, ki so pripomogli k izvedbi ekskur- zije, se najlepše zahvaljujemo. Toni E>ukic Ohranimo našo strokovno dediščino Borut BITENC* Razvoj vsake stroke oziroma gospodarske panoge je iskanje novega, boljšega, pri tem pa za seboj pušča vrsto različnih ostankov, ki pričajo o njihovi nekdanji vlogi in pomenu. Med takšnimi ostanki so vsekakor najdrago- cenejši različni materialni ostanki nekdanjih tehničnih sredstev in orodij, ki kažejo na iznajdljivost in predvsem izvirnost zamisli nji- hovih projektantov in izdelovalcev. Seveda pa je danes upravičena bojazen, da bo dobr- šen del takšne strokovne dediščine izgub- ljen, saj imajo republiške ustanove, ki bi mo- rale skrbeti za omenjeno področje, ponavadi le skromna finančna sredstva, poleg tega pa tudi njihovo zanimanje za ohranitev omenje- nih vrednot ni vedno tako močno, kot bi si v stroki želeli. Zaradi tega je bila na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo v letošnjem letu zastav- ljena krajša raziskovalna naloga z naslovom: Ohranjevanje gozdarske strokovne dedišči­ ne. Osnovni cilj omenjene naloge v letošnjem letu je obnovitev in usposobitev nekdanjega avtomobila Štefana Gnezde iz leta 1932, ki je od leta 1987 na Inštitutu. Ob tem naj bi bil mo- * B. 8., dipl. inž. gozd, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, YU 426 žen tudi prikaz delovanja prirejenega žične­ ga žerjava oziroma celotnega sistema načina spravila lesa, imenovanega »IDRIJSKI IZ- VLEK«. Štefana Gnezdo lahko imenujemo tudi ino- vatorja in veterana žičničarstva na Sloven- skem. Še kot deček je ob tem, ko je spremljal očeta in mu pomagal kot vozniku z lastno vo- lovsko vprego v idrijskih gozdovih, občutil napore in težave gozdarskega dele.. V želji, da bi olajšal omenjeno delo in ob veliki meri iznajdljivosti je kot gozdni delavec- žičničar pri takratni gozdni upravi od leta 1924 dalje skonstruiral vrsto žičnic za spravilo lesa , med drugim leta 1928 tudi žičnico, kjer je bila na izredno svojevrsten način za pogon upo- rabljena kar volovska vprega. Nosilni vrvi je bila tako dodana še vlačilna vrv. Vendar tudi s takšnim delom ni bil zadovo- ljen, saj je bilo počasno, postalo pa je tudi vse manj gospodarno. Kot žičničar je poskušal pripravo izboljšati in leta 1932 je prišel na idejo, da volovsko vprego zamenja z motor- no. V ta namen si je kupil rabljen poitovorni avto in ga preuredil v pogonski stroj- motor- ni vlačilec. In že se je pojavil nov izziv, kako skonstrui- rati takšen voziček, da bo breme ves čas po- tovalo po zraku, torej po nosilni vrvi. Presku- ša! je različne zamisli, dokler ni končno našel prave rešitve. Nastala je torej preprosta, a zelo praktična naprava za spravilo lesa- žič­ ni žerjav. Ob tem pa seveda Gnezda ni razvil samo omenjenega žičnega žerjava, temveč tudi način in metodo dela, ki jo poznamo pod imenom. »IDRIJSKI IZVLEK«. Idrijski izvlek je torej inovacija štefana Gnezde, za katero je še ob ceh vrsti tehničnih rešitev in izboljšav ter za svoje dologoletno delo na področju spravila lesa v strmih idrij- skih gozdovih, leta 1986 prejel Pimatovo na- štefan Gnezda na svojem vlačilcu grad o Skupščine občine Idrija. Omenjeno na- grado podeljuje občina Idrija posamezni- kom, delovnim organizacijam in društvom vsako leto ob svojem občinskem prazniku. Ob osemdesetem rojstnem dnevu je bila to samo še ena potrditev plodnega in ustvarjal- nega dela gozdarja štefana Gnezde. Motorni vlačilec, ki ga je skonstruiral goz- dar štefan Gnezda, bo po končani obnovitvi na ogled na gozdarskem inštitutu, pri čemer bo v neposredni bližini samega inštituta mož- na tudi občasna demonstracija delovanja ce- lotnega sistema žičnega žerjava. .• t 1~, 1 •' ·~- -~ ~ . .. . l . Znanstveno proučevanje zgodovine je dejavnost razvite, zrele, razmišlja- joče družbe, naroda pa tudi stroke. Delo na področju strokovne zgodovine se začne in konča s skrbjo za zgo- dovinske vire. Ta skrb je naša strokovna, kulturna in moralna dolžnost -do naših prednikov in naših zanamcev. Boštjan Anko, 1985 427 12 DOMAČE IN TUJE PRAKSE Oxf.: 453.176.1 Fagus silvatica Nenavadne poškodbe v bukovih debeljakih Arne Kozina* UVOD Znanim nadlogam, ki pestijo Slovenske gozdove, se očitno obeta še ena. V bukovih debeljakih nanoškega pogorja smo naleteli na nenavadne poškodbe elitnih bukovih dre- ves. Pojav ogroža najdragocenejši del debla -prvi hlod. Po dosedanjih ugotovitvah gre za kombinirano delovanje bukovih lesarjev in glive, ki se razvija v notranjosti drevesa. Po- jav poteka razmeroma neopazno in ga je zato težko prepoznati. Ustaljeni načini kontrole zdravstvenega stanja sestojev so ob tem po- javu neučinkoviti . Odkrijejo ga namreč pre- pozno- ko je les že razkrojen. Les se razgra- juje v notranjosti drevesa, pod skoraj nepoš- kodovanim lubom. Na napadenih drevesih ni vidnih klasičnih poškodb lubja (rane, odrgni- ne itd.) niti ne znakov fiziološkega pešanja osebkov (v krošnji). Pojav pa spremljajo ven- darle tudi specifični zunanji znaki, ki jih je možno prepoznati, če jih poznamo. Ob tem povejmo še to, da opisov ani pojav sicer nima pomena množičnih kalamitet, vendar ga ne gre podcenjevati. Predvsem zato, ker nepos- redno ogroža najvrednejšo proizvodnjo v sest o ju (prvi hlod F, L) (slika 1 ). Pa tudi zato, ker zaradi opisanih težav pri določanju poja- va, njegovega dejanskega obsega (in pome- na!) ni mogoče zanesljivo oceniti. Katastrofal- ne posledice, ki sledijo (razkroj dragocene- ga hloda!) je možno preprečiti z zgodnjim od- krivanjem in posekanjem napadenih dreves v začetni fazi razvoja glive. V tem sestavku želimo gozdarski operativi posredovati naše izkušnje in spoznanja, ki smo si jih pridobili pri dosedanjem preučevanju opisane nadlo- ge. * A. K., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Po- stojna, TOZD Gozdarstvo Bukovje, 66230 Postojna. Bukovje. YU 428 KRONOLOGIJA POJAVA Za samo odkritje pojava in njegovo predsta- vitev gozdarski javnosti se moramo zahvaliti vestnemu opazovanju našega kolega, revir- nega gozdarja Slejko Alojza. Že pred več leti (ca. 10 let) je opazil, da karakterističnirn iz- cedkom na bukovih deblih, nekaj let kasneje sledi razvoj lesnih gob oz. njihovih plodišč na deblu. Vendar se je to tedaj kazalo v skromnem obsegu - nekaj posameznih primerov letno. Imenovani kclega je postal bolj pozoren in zahteval temeljitejšo preučitev pojava, ko je letos spomladi opazil. da se je število karak- teristične poškodovanih bukev občutno po- večalo. SPLOŠNE UGOTOVITVE Pojav smo opazili v nanoškem masivu, naj- prej v g. e. Nanos (GG Postojna, TOZD Goz- darstvo Bukovje), kasneje pa tudi v sosed- njem revirju, s katerim gospodari Soško GG. Tudi v drugih revirjih srno v enakih rastiščnih razmerah doslej odkrili posamezne primere (Suhi vrh, Hrušica)..._ vendar za zdaj še nima- mo zanesljivejših ocen o razširjenosti pojava. Podatkov o opažanju pojava v drugih pred- elih GG Postojna, za zdaj še ni. Opisani pojav smo opazill na rastiščih Abieti-Fagetum dinaricum v predelih z nad- morsko višino nad 900 rn. V nižjih legah, kljub enako vestnemu iskanju, revirni gozdar Slej- ko ni našel napadenih dreves. Mikrorastiščne (mikroreliefne) in sestojne razmere po dosedanjih izkušnjah na pojav ne vplivajo. Napadena drevesa je, v okviru areala ogroženosti, mogoče najti na vseh možnih reliefih, ekspozicijah in nagibih. Naj- demo jih v sestojih ne glede na njihov sklep in zgradbo. Predvidevamo, da na pojav prav tako ne vpliva niti mešanost (zmes), čeprav gre v ogroženem predelu (arealu pojava) za skoraj čiste, raznodobne bukove sestoje. PoJaV je omejen na bukev. Na drugih lis- tavcih dosleJ nismo zabeležili napadov. Sko- raj praviloma gre za debelejša drevesa (debeljak). Našli smo le nekaj primerkov na- pada na tanjših bukvah ( 4-5 deb. st.). LOKACIJA NAPADA NA DREVESU Infekcija ghve se pojavi praviloma v prsni višini drevesa in praviloma na izrazito topli strani drevesa, na J-JZ strani debla. Od ne- kakšnega »žarišča« mfekcije- centra, se na- to gliva širi (seli) po deblu navzgor (hitreje) m navzdol (počasneje); v dveh letlh na razda- lji dobrega metra. SPREMLJAJOČI ZNAKI NAPADA NA DREVESU Pojav karakterizira kombiniran napad bu- kovega lesarja (lestvičarja, verjetno Xyloterus domesticus) in lesne glive. Na- tančno bosta determinirala oba povzročitelja strokovnjaka s tega področja (dr. Titovšek in dr. Jurc). Določanje je že v teku. ZUNANJI ZN AKI INFEKCIJE Zunanje znake napada je možno prepozna- ti po okroglih izvrtinah lesarjev (luknjica ve- likosti premera dobrega mm) in po izcedkih glive, ki se mestoma (ne skozi vse luknjice!) izločajo skoz1 posamezne luknjice. Kasneje, ko razvoj gi ive napreduje, se cedi tudi iz raz- pok v lubju. Izcedki se pojavljajo v več barv- nih odtenkih, od svetlejših do povsem temno rjavih (kasneje). Ko se posušijo, zapustijo na lubju vidno karakteristične liso. Sledovi iz- cedkov so najbolj značilen zunanji znak. Opazni so :1a večjo razdalJO. Koristno pa Je vedeti, da njihova vidljivost (razpoznavnost) močno variira v odvisnosti od vremenskih razmer. Po daljšem sušnem obdobju (ko so debla povsem suha) ali po daljšem deževju (ko so debla povsem mokra) je vidljivost ka- rakterističnih sledov izcedka bistveno zmanj- šana. Najboljši kontrasti in s tem tudi pogoji za odkrivanje pojava nastopijo dan, dva po dežju (ko se lubje odcedi in posuši). Razvoju glive verjetno sledi določena hi- pertrofija tkiva pod lubjem. Navzven se to 429 kaže v značilnih vzdolžnih rebrastih odebelit- vah na deblu in lubju (rebra). V območju odebelitve les znotraj propada (trohni). Lub- je zgubi stik z njim in kasneje tudi odstopi. Pri pritisku popusti in pod njim se pokaže načet (strohnjen) les. Poudariti je potrebno, da ce- loten pojav praviloma poteka pod (na zunaj) nepoškodovanirn lubjem -z izjemo drobnih vrtin lesarjev seveda. Napad ni mogoče spraviti v zvezo z nobe- nimi vidnimi mehanskimi poškodbami (odrgnine, poškodbe vsled umiranja itd.) Na mehansko poškodovanih drevesih (ki jih ni malo!) nismo našli opisovanega pojava. Na- padena drevesa praviloma (vsaj v dosedanji razvojni fazi glive) tudi ne kažejo nikakršnih vidnih zunanjih znakov pešanja vitalnosti. Prav tako jih ni mogoče spraviti v vzročno zvezo s poškodbami krošnje (npr. žled). Dre- vo dobesedno gnije v svoji notranjosti »pri ži- vem telesu«. RAZVOJ INFEKCIJE V NOTRANJOSTI DEBLA še bolj zanimiv je potek pojava v notranjos- ti debla. Na prečnem prerezu poškodovane- ga debla je možno opazovati več razvojnih stadijev gnilobe (slika 2). Gledano z zunanje strani (z oboda) opazimo najprej predel ( l) močneje poškodovanega lesa (razvoj glive je najbolj napredoval). Na tem mestu lubje pra- viloma nima več stika z lesom in odstopa. Les pod njim je često že v fazi razpadanja. Ta naj- bolj prizadet del debla vzbuja videz nekakš- negu primarnega žarišča. Nahaja se pravilo- ma na južni strani drevesa. Pojav gnilobe se iz žarišča širi radialno- v globino, ta.ngenciaJ- no, pa tudi vertikalno po deblu navzgor (nekoliko hitreje) in navzdol. V območju »ža- rišča« je možno opazovati večje šte•;ilo rovov lestvičarja. Medtem ko je delovanje (širjenje) glive (obarvanost lesa) možno slediti v pre- cej večjem območju. Zunaj ožjega ombočja »žarišča«- torej po deblu nad njim in pod njim ter po obodu levo Slika 2: Na prečnem prerezu debla je mogoče razločiti več razvojnih stadijev poškodbe. 430 in desno od »žarišča<< je cona (2), v kateri oh- ranja lubje normalni stik z lesom pod njim. V lubju je mestoma še mogoče opazovati rove lestvičarja, ki pa se ne nadaljujejo v les. Našli smo rove v lubju, ki so bili zapolnjeni z izrast- ki kalusa, ki ga tvori ogroženo tkivo. Za zdaj se v tej coni kaže razvoj glive le v obliki obar- vanja lesa, ki je še živ. Gledano z oboda, po- tekata nad to cono že dve letnici normalnega lesa (3), ki ni več obarvan (zaradi delovanja glive). Proces širjenja obarvanosti iz te cone poteka v radialni smeri in se širi pramenasto. Trenutno beležimo ta pojav (ki seveda še tra- ja) v pasu do ca. 10 cm v globjtto i11 na. približ- no l/3 oboda napadenih dreves (glej sliko). ZAKLJUČEK Ogroženo področje v revirju Nanos obse- ga ca 600 ha. Po temeljitem pregledu smo v njem našli in odkazali ca 1.300 m3 bukovih dreves. Povprečno drevo znaša več kot l m3. Sama gostota napadenega drevja v resnici ni velika (6.5 m3/ha). Ob upoštevanju dejstva, da gre za dolga leta čuvana elitna drevesa, pa spoznanje, da zdaj neustavljivo propada- jo, zasluži ustrezno pozornost. Pomirja pa ugotovitev, ki izhaja iz doseda- njih dognanj: da gre verjetno za enkraten STALIŠČA IN ODMEVI Oxf.: 903(497.12) množičen pojav, ki se ne širi na nova dreve- sa. Plašč dveh letnic, ki na napadenih dreve- sih praviloma prerašča obarvano območje okužbe, navaja k razmišljanju, da so se ugod- ne okoliščine za razvoj lesarjev in glive poja- vile enkratno - pred dvemi vegetacijskimi leti. Po tem obdobju očitno ni bilo ugodnih pogojev, zato tudi ni karakterističnih po- škodb kasnejšega izvora. To pomeni, da lah- ko z enkratnim spravilom napadenih dreves omejimo razsežnosti pojava na minimum. Bistveno zahtevnejša so razmišljanja o mož- nostih ponovitve napada v prihodnosti. Tu nam zagotovo manjka zanesljiv odgovor o vzrokih, kt omogočajo napad. Opraviti imamo namreč s tipičnimi sekundarnim! povzročite­ lji poškodb na bukvi (lesar, gliva), katerih razvoj je vezan na fiziološko oslabljena lesna tkiva. Zato bo verjetno potrebno odgovor po- iskati med možnimi primarnimi vzroki, ki so pred dvema letoma očitno povzročili oslabi- tev obrambne sposobnosti lesnih tkiv na južni strani bukovih debel v višini l,S m. Naloga zagotovo :1i lahka in njene rešitve verjetno ne moremo pričakovati v kratkem razdobju. Za- to najbrž gojiteljem bukovih debeljakov v gorskih predelih ne bo odveč priporočilo, da opisano diagnosticiranje tega pojava uvrstijo v redno kontrolo zdravstvenega stanja takih sestoje v. V gozdarstvu so nujne korenite spremembe Družbeno-gospodarske in politične spre- membe, brez katerih ni poti v sodobno, raz- vito družbo, se bodo gotovo dotaknile tudi gozdarstva, ki uspavana od zakonske zašči­ te, deluje vse preveč togo, leno in zbirokra- tizirano. Skupno gospodarjenje in načrtova­ nje (zasebni, družbeni gozdovi) so gozdarji vzeli vse preveč zares. Prav je, da gozdarji pomagajo pri gospodarjenju z zasebnimi gozdovi, ne bi pa se smeli do kmetov tako av- toritativno obnašati. Vprašajmo se, zakaj kmetje niso zainteresirani za boljše gospo- darjenje s svojimi gozdovi. Nikakor se ne moremo sprijazniti z mislijo, da postajajo gozdarji vse bolj nepriljubljeni na podeželju. Namesto da bi ljudje v gozdar- jih videli svetovalce. katerih glavni cilj je iz- boljšati kakovost gozda in z njim tudi čim bo- lje gospodariti, vidijo v njih le »policaje in lov- ce na kubike«. Zavedati se moramo, da je kmet- ne pa morda gozdna gospodarstva in kmetijske zadruge - oblikovalec naše kul- turne krajine, na katero smo tako ponosni. Če se bo tako nekorekten odnos do kmečkih lju- di nadaljeval, bo opuščanje obdelovalne zemlje še trajalo. Ni dovolj , da samo govori- mo, kako je treba slovenskega kmeta zašči­ titi, treba je za to tudi kaj storiti. Tudi gozdarji so odgovorni za to. Če so zainteresirani (in normalno bi bilo, da so) za višjo kakovost 431 kmečkih gozdov, za več raznovrstnih proiz- vodov na trgu, za ceno lesa, ki se bo obliko- vala po zakonu ponudbe in povpraševanja, omogočimo, da bo zaživel prosti trg, lesna in- dustrija pa se bo tudi prisiljena čim prej pri- lagoditi tem razmeram. Vse to bi prihranila gozdarjem veliko energije, ki bi jo lahko us- merili v gojenje gozdov in reševanje čedalje bolj zapletenih ekoloških problemov. Da je mogoče z državnimi in zasebimi gozdovi gos- podariti ločeno, so dokazala že številna za- hodnoevropska gozdarstva. Kljub takšnemu. ločenemu gospodarjenju, gozdovi v teh drža- vah prav tako opravljajo vse splošno koristne vloge. Lastniki gozdov so zainteresirani, da so njihovi gozdovi naravni, zdravi. stabilni in kakovostni, ker samo takšni tudi trajno dajejo največje donose. če želijo tudi gozdarji imeti takšne gozdove in stabilnega kmeta, bodo morali po tej poti, sicer bo stanje v kmečkih gozdovih le še slabše. Še huje pa bo, če se opredelimo za še ostrejšo politiko, to je za še večjo prisilo v obliki davkov in podobno. Go- vori se o pripravah sprememb zakona o goz- dovih, o čemer pa javnost ni obveščena. Zato je potrebna zelo velika previdnost vseh last- nikov gozdov. ki so vključeni v razne organe odločanja v gozdarskih organizacijah. Obsta- ja nevarnost, da bi necelovita predstavitev teh sprememb zavedla ljudi, da bi pristali na- nje, ne vedoč. da te spremembe pravzaprav lahko pomenijo bistveno poslabšanje stanja. Tako ne bomo v prepad pahnili le našega kmeta, ampak bodo vanj zgrmeli tudi goz- darji sami. Kmetom je treba zagotoviti odločilni vpliv na gospodarjenje v gozdovih in na prodajo Oxf.: 903( 497.12) lesa, gozdarji pa naj se posvetijo strokovne- mu delu. Delček tega je »zagotovljen« že se- daj, če so kmetje organizirani v TOK. Vendar je vse to premalo- zato je nujno, da gozdarji priskočijo na pomoč Slovenskl kmečki zvezi in Zvezi slovenske kmečke mladine pri spre- membah zakona o gozdovih. Zavedati se mo- ramo, da bodo spremembe prav gotovo pri- zadele sedanjo organiziranost gozdnih gos- podarstev, dolgoročno pa bodo za9otovile smotrnejše gospodarjenje, prilagojeno tržne- mu gospodarstvu, in resnično približale gaz- darja gozdu in naravi, kmetu pa za9otovile pravo ceno lesa. Za kmeta pa je treba pois- kati novo obliko organiziranosti. Verjetno bi bile najprimernejše gospodarske ali kmetij- sko-gozdarske zadruge, v katerih bi se vse dogajanje podrejaJo kmetovim interesom ob popolnem upoštevanju stroke. Jasno je, da brez celovite prenove zadružništva tudi ide- ja o uspešnih gospodarskih ali kmetijskogoz- darskih zadrugah ni uresničljiva. Obenem opozarjamo na še en vidLk, gozd je predvsem pomemben vir dohodka hribov- skega kmeta, ki je tudi v kmetijstvu v najtež- jem položaju. Zato predlagamo, da bi razmis- lili o možnosti, da bi hribovskim kmetijam do- delili v gospodarjenje določen kos gozda v družbeni lasti. Tako bi jim zagotovili dodaten zaslužek in ohranitev kmetij ter s tem tudi slo- venskega življa v hribovskih in od ročnih ob- močjih Za Slovensko kmečko zvezo in Zvezo slovenske kmečke mladine: Emil KAČ in Marjan PODOBNIK V gozdarstvu so nujne korenite spremembe - pojasnilo k prejšnjemu prispevku Avtorja članka, ki sta ga napisala v imenu Kmečke zveze in Zveze slovenske kmečke mladine, zelo »avtoritativno, kritično in po- znavalsko« presojata togo, leno in zbirokrati- zirano delo gozdarjev oz. gospodarjenje z gozdovi, ki so ga gozdarji vzeli preveč resno! Ne bom dalje našteval vseh slabosti in pod- uk, ki nam jih dajeta, da jih ne bi ponavljal, pač pa bom skušal nekatera dejstva pojasni- ti, ne toliko zaradi njiju, bolj zaradi tistih, ki gledajo na gozdove in gospodarjenje z njimi 432 še kako drugače, kot pa samo skozi prosto tr- govino z lesom oz. ukinitvijo gozdarskega monopola v trgovanju z lesom, kar je bistvo in ozadje članka. Pa še to: Če bi imela več po- sluha za položaj in mesto te panoge v današ- nji družbi, potem bi morala svoja kritična raz- mišljanja osredotočiti na ugotavljanje in zdravljenje vzrokov, ne pa na posledice! V tem primeru bi pač moral na članek odgo- varjati vse preje kdo drug, kot pa gozdar! Pa lepo po vrsti: S sedaj veljavnim zakonom o gozdovih menda ni - razen upravnih inštitucij - nihče zadovoljen, najmanJ gozdarp m seveda, tud1 zasebni lastniki gozdov ne. Delegati v repub- liški skupščini so ga l. 1985 sprejeli potem, ko smo se gozdarji dobrih 6 let upirali rešitvam, ki jih je prinesel. Zaman, nikogar ni bilo, ki bi nas takrat podpiral, niti sedanjih privržencev obeh Zvez, ki nas danes tako glasno in vneto napadata zaradi opravljanja nalog, ki nam jih zakon nalaga. S katerimi rešitvami v zakonu gozdarji nismo zadovoljni? Navedel bom naj- pomembnejše: - Zagotavljanje sredstev za gozdno repro- dukcijo je naloženo gozdarstvu samemu, da prek cen gozdnih sortimentov zagotovi zado- stna sredstva za ta namen. V gospodarstvu je to načelo sicer normalno in razumljivo, ni se pa obneslo v gozdarstvu, ki mora poleg skrbi za normalno reprodukcijo gozdov opravljati tudi druge naloge s področja splošno korist- nih funkcij gozdov. Ze ob normalnih pogojih gospodarjenja z gozdovi je tak način vpraš- ljiv. Če pa se pojavijo še naravne ujme (Brkini, vetrolom na Gorenjskem, žled, hu- dourniški nalivi, ipd.), zlasti pa pojav propa- ~danja gozdov, pa zaostreni pogoji v gospo- darstvu in še posebej v lesni predelavi, ni več gozdnega gospodarstva, ki bi ob takih pogojih bilo sposobno zadovoljivo izvajati vse naloge, ki jih nalagajo gozdna reproduk- cija, varstvo in ohranjanje gozdov. Zaradi ta- kih pogojev in stanja naših gozdov so GG pri- morani iskati vse možne vire sredstev, med katerimi zlasti sredstva za biološko repro- dukcijo in tako stroški gospodarjenja z goz- dovi močno obremenjujejo tudi zasebne last- nike gozdov. Od tod nezadovoljstvo pri kme- tih, ker dobijo premalo za les, pa tudi pri stro- kovnih delavcih v gozdarstvu, ki so se primo- rani vživljati v vlogo »policajev in lovcev na kubike«, namesto, da bi vse svoje strokovne znanje in trud vlagali v gozd in njegov razvoj. Zmotno je prepričevanje in jeza v obeh »Zvezah« na gozdarje, da preprečujemo sprostitev prometa z lesom! Dostikrat sem že javno povedal (v Murski Soboti, na občnem zboru Zadružne zveze. na njihovem TO in drugje): Rešimo vprašanje zagotavljanja sredstev za gozdno reprodukcijo -potem bo postal promet z lesom drugotnega pomena in se lahko organizira na novih osnovah! Gozdarji si nismo prizadevali za sedanji )}mo- nopok Taka je pač bila najenostavnejša re- šitev, da s pobiranjem sredstev od prodaje gozdnih sortimentov forrniramo namenska sredstva za gozdno reprodukcijo znotraj pa- noge same. Da bi ta problem reštli v pnhodnJe, ponu- jamo rešitve, ki so podrobno razložene v štu- diji »Zagotavljanje sredstev za gozdno repro- dukcijo« dr. Winklerja in sodelavcev. Na tem mestu jih ne bom navajal. ker se vsakdo lah- ko seznani z njimi. Na prejšnjo trditev, da gozdarstvo samo ni sposobno prek cen gozdnih sortimentov za- gotavljati zadostnih sredstev za gozdno rep- rodukcijo, naj dodam le še to, da v Jugoslaviji nima nobena republika in pokrajina tako »krute« zakonodaje, saj povsod zagotavljajo sredstva v ta namen tudi iz drugih virov (vodnega in elektrogospodarstva, turizma, republiških in občinskih virov, prispevkov iz OD zaposlenih v gospodarstvu, ipd.) ali pa je gozdarstvo deležno določenih olajšav. Po- dobno je tudi v drugih evropskih deželah. - Zagotavljanje sredstev za gradnjo gozd- nih cest in financiranje gozdarske dejavnosti na Krasu sta prav tako novi rešitvi v zakonu, ki gozdarstvo dodatno obremenjujeta v pri- merjavi s starim zakonom, po katerem so pri- spevali sredstva za gradnjo gozdnih cest po- rabniki lesa, gozdarska dejavnost na Krasu pa se je sofinancirala tudi iz republiškega proračuna. Posledica tega je, da se je obseg gradenj gozdnih cest prepolovil (iz 350 do 400 km letno zgrajenih cest je ta obseg padel pod 200 km letno), za gozdarsko dejavnost na Krasu pa morajo vse DO gozdarstva zdru- ževati sredstva v SlS za gozdarstvo Slovenije. - Gozdnogospodarske organizacije že dalj časa ugotavljajo, da je njihova organizira- nost neracionalna. Zato so poskušale poiskati optimalne rešitve v okviru z zakonom pred- videnega družbenega dogovora o organizi- ranosti gozdarstva. Razprava o njegovem os- nutku je pokazala, da sedanja zakonodaja (po mnenju gozdarjev) ne omogoča optimal- ne organiziranosti, zlasti z vidika uveljavlja- nja skupnega gospodarjenja z gozdovi. Iz do- kumentov o spremembi družbeno-ekonom- skega sistema pri nas je že dalj časa jasno, da so potrebne spremembe Ustave in na njej te- melječe zakonodaje, tudi kar zadeva organi- ziranost združenega dela. Usmeritev v pro- sto presojo notranje organizacijske sestave delovnih organizacij je prav tisto, kar gozdar- ji že dolgo zagovarjamo. Torej bi bila vsaka reorganizacija, izvedena pred temi spre- membami, kratkotrajna, saj zaradi sedanjih 433 zakonskih omejitev ne more biti optimalna. Hkrati pa je vsaka reorganizacija povezana tudi z negativnimi učinki, na kratek rok pa ne pomeni bistvenega znižanja stroškov. To je vzrok, da smo se gozdarji odločili, da z reor- ganizacijo počakamo do spremembe sistem- ske zakonodaje. - Poleg naštetih je še veliko drugih argu- mentov, ki zahtevajo spremembo zdaj veljav- nega zakona o gozdovih. To je bil povod in razlog, da smo v organih združenja že pred letom in več dni naročili nekatere študije (vključno z že omenjeno dr. Winklerja in so- delavcev), ki naj bi dokumentirano opredeli- le in nakazale usmeritve za spremembo za- kona o gozdovih. Izpeljali smo podrobno, štu- dijsko zasnovano anketo o izvajanju sedanje- ga zakona o gozdovih, s katero smo zajeli vse DO gozdarstva ter druge inštitucije (med nji - mi tudi Zadružne zvezo) ter posamezne stro- kovnjake. Na podlagi tega in drugih strokov- nih gradiv, upoštevajoč tudi zahteve obeh »Zvez«, bodo narejene teze in predložene za- konodajnim organom kot pripomoček za po- sodobitev tega zakona. Pričakujemo, da bo republiška skupščina, verjetno v januarju prihodnjega leta dala soglasje za postopek njegove revizije. To je pot. ki smo jo ubrali v Združenju s soglasjem vseh DO, ki gospodarijo z gozdovi. Enaka stališča imajo tudi Zadružna zveza in zasebni lastniki gozdov na nekaterih sestan- kih, ki smo se jih udeležili. Uspeli bomo lahko STROKOVNA SREČANJA Oxf.:97l:16l samo s strokovno podkrepljenimi argumenti in dokumentacijo, pa tudi ob konstruktivni podpori obeh Zvez, zlasti pa s kulturnim dia- logom. Če pa si podpisnika tega članka za- rnišljata drugačno pot, če sta ali so v obeh Zvezah toliko samozavestni in sposobni, da bi lahko sami izpeljali revizijo zakona, potem jim gozdarji mirno prepuščamo vso iniciativo, delo in aktivnosti v zvezi s tem, pa tudi poma- gali bomo. Seveda pa za to ni dovolj le vzkli- kanje parol (te nam v Jugoslaviji že preseda- jo), pač pa je treba storiti še kaj več! Še nekaj besed o (ne)priljubljenosti goz- darjev med ljudmi na podeželju. Poznamo eno in drugo plat medalje, kakšna je, pa je v veliki meri odvisna od ljudi. So gozdarji, ki znajo najti stik z ljudmi, se z njimi pogovarjati, jim znajo svetovati in prisluhniti njihovim teža- vam, in so gozdarji, katerim to ne uspeva. Imamo cela področja, na katerih dobivajo gozdarji velika priznanja in pohvale za op- ravljeno delo, zlasti pri povezavi kmetij z gozdnimi cestami, imamo ljudi, ki gozdarje preklinjajo, ker ne morejo prekupčevati z le- som in se izmikati obveznostim s sivo ekono- mijo! Želimo imeti strokovnjake, ki bodo vest- no in pošteno opravljali delo v skladu z zako- nodajo, kakršno pač imamo. Ce ni dobra, jo skušajmo popraviti! Želimo napredek pri gospodarjenju z gozdovi -tudi zasebnimi, ne pa drvenja v prepad, ne enih - ne drugih! Ciril Remic Poročilo s šestega kongresa zveze evropskih društev za rastlinsko-fiziologij o Od 4. do 10. septembra je bil v Splitu 6. kongres zgoraj omenjene zveze. Udeležilo se ga je okrog 700 raziskovalcev iz Evrope, pa tudi iz zunajevropskih držav. Znanstveni pro- gram kongresa je obsegal tri plenarna pre- davanja. petnajst sekcij povabljenih refera- tov in šestnajst sekcij predstavitev poster jev z enakim številom razprav. Sekcije (referatov in posterjev) so imele naslednje tematske na- slove: 434 l. struktura in funkcija celične stene 2. fiziologija in biokemija fotosinteze 3. fiziologija in biokemija dihanja 4. transport in porazdelitev asimilatov 5. membranski transport 6. ionska regulacija metabolizma 7. rastlinske rastne substance na celični ravni 8. temperatura in razvoj rastlin 9. vodni režim rastlin 1 O. kontrola dormance Il . fiziološki vidiki biološke vezave dušika 12. odziv rastlin na pesticide 13. fiziologija in onesnaževanje okolja 14. somaklonalne spremembe v celičnih kulturah 15. pomen molekularne biologije za rast- linsko fiziologije 16. nove metode v rastlinski fiziologiji, sku- paj z modeliranjem. Iz programa je razvidno, da je bila snov kongresa pretežno temeljna biologija, ven- dar so bile predmet večine predstavljenih fi- zioloških raziskav kmetijske rastline, veliko raziskav pa je bilo posvečenih tudi pomemb- nejšim drevesnim vrstam. Kot je za rastlinsko fiziologije značilno in do neke mere že tradi- cionalno, je bila poudarjena njena vloga v kmetijstvu pri proizvodnji hrane. Temu vidi- ku so bila posvečena plenarna predavanja. Poleg prikaza potreb po mani in ogromnega prispevka rastlinske fiziologije pri rastlinski proizvodnji v kmetijstvu po vsem svetu so plenarni govorniki opozorili na zablode, po- vezane s pretirano industrializacije kmetij- stva, tako v razvitem kot nerazvitem svetu. Opozorili so na potrebo po razvoju alternativ- nih ali že opuščenih tradicionalnih kultur, ki ni jih bilo treba izboljšati z novimi spoznanji in jih vključevati v narodne ekonomije tako, da bodo izboljšale kakovos1 življenja prebival- cev. Zaradi obširne vsebme programa je bilo nemogoče slediti vsem področjem. Zato bom na kratko poročal o delu sekcij, ki sem se jih udeležil . To so 2., 3., 4. in 13. sekcija, ki obrav- navajo najširše področje primarne produkci- je in vpliv onesnaženega okolja na fiziološke procese v rastlinah. Pri raziskavah dihanja rastlin je bilo najbolj poudarjeno t. i. alternativno dihanje, t. j. pro- cesi. ki ne porabljajo kisika. Prikazani so bili biokemlčni po teki in razmere, v katerih pride do tega pojava ter njihova lokacija v celičnih kompartimentih. Pri fotosintezi je bilo največ raziskav na ravni kloroplasta. Referati so obravnavali vlogo fotoinhibicije kot zaščitnega mehaniz- ma v procesu fotosinteze. Veliko je bilo raz- iskav s področja fluorescence kloroplastov- o njenem pomenu za ocenitev uspešnosti fo- tosintetskega aparata oz. o njej kot o meha- nizmu za preusmeritev odvečne energije. Precej je bilo tudi raziskav fotosinteze aktiv- nih barvil (klorofilov in karotenoidov), v kate- rih so proučevali njihovo vlogo v samem pro- cesu fotosinteze oz. možnost uporabe pri na- povedovanju produkcijske uspešnosti posa- meznih rastlin ter pri raziskavah vpliva ones- naženega okolja. Nadalje so tovrstne raziska- ve obsegale raziskave encimov, ki so po- membni za potek fotosinteze ter pogoje njiho- ve aktivnosti (zgradbo kloroplasta, razmerje med koncentracijami posameznih snovi, ki vstopajo in izstopajo pri fotosintetskih reakci- jah. Izredno zanimiva so bila poročanja s pod- ročja raziskav transporta asimilatov. Kakor je znano, velja za transport po floemu t. i. pre- točno-tlačna teorija, ki pravi, da je transport volumski pretok med virom asimilatov (source - fotosintetska aktivni listi, rezervni organi, škrob, maščobe itd.) in ponorom (sink), kjer se asimilati porabljajo (mesta ras- ti, depoji asimilatov). Pogoj za takšen tran- sport je gradient snovi med virom in pono- rom in obs1oj takšnega transportnega siste- ma, ki omogoča viru in ponoru aktivni tran- sport prek celičnih membran. Če je bilo do sedaj že dovolj dokazov o zgradbi sistema floema (celic sitastih cevi, spremljevalk in floemskega parenhima), ki bi dopuščale takšen transport, pa je bilo za- radi izredno velikih težav pri poskusih s pr- vinami floema le malo neposrednih dokazov tega transporta in še manj dokazov o načinu transporta posameznih snovi. Izsledki tovrst- nih raziskav, ki so bili prikazani na kongresu, so bih od kri ti z uporabo označene snovi in av- toradiografJje ali z uporabo sesal lis tnih uši. S sesali so dobili nekontaminirani floemski sok na različnih delih rastline, poleg tega pa so jih uporabili tudi kot izredno fine mikroelek- trode. S tem je bila premagana ena izmed največjih težav dosedanjih raziskav transpor- ta po floemu, tj. ohranitev tlaka in koncentra- cij v naravnem stanju. Ob pomoči elektrofi- ziologije, podrobnih kemijskih analiz Doem- skega soka in s proučevanjem ultrastrukture floemskih in njim pridruženih prvin, so prišli do rezultatov ki so potrdili aktiven transport tako pri viru kot pri ponoru asirnilatov. Potr- jena sta bila dva načina sprejemanja in izlo- čanja snovi v floem. Prvi, kjer gre za spreje- manje in izločanje po simplastu, je vezan na posebne diferenciacije floemskih in njim pri- druženih prvin (izredno razvit sistem plazmo- dezem in obstoj t. i. membransko-stenskega kompleksa v transportih in transfuzijskih ce- licah), drugi je sprejemanje snovi. v glavnem saharoze, iz apoplasta, pri katerem gre za aktivni sprejem saharoze, ki je pogojen z ve- 435 likim številom protonskih črpalk na membra- nah sitk, kajti sprejem saharoze prek translo- katorja je ionsko spremljan z izmenjavo kali- jevih ionov in protonov. Tako so te raziskave potrdile, da sita::;le cevi o.li celice niso samo mesta aktivnega sprejema in izločanja asimi- latov, ampak del ujejo tudi kot iPJormacijski sistem. po katerem se prenašajo električni impulzi od izvora k ponoru asimilatov oz. med različnimi deli rastline, in da imajo na nji- hovo aktivnost vpliv številni procesi metabo- lizma (preko pH. intermediarnih produktov, ionskih koncentracij, hormonov) ter zunanji dejavniki (svetloba, toplota, herbicidi, polu- tanti itd.) . Tako so procesi na viru asimilatov (v glavnem so to listi) povezani s tistim v po- noru na fiziološko podoben način kot pri živa- lih. Poleg pogojev samega transporta po floe- mu so nekatere raziskave obravnavale še povezavo transporta po floemu s tistim v ksi- lemu in dokazale, da določene snovi glede na zunanje razmere in stanje rastline lahko uporabljajo za transport oba sistema, ki sta med seboj funkcionalno in anatomsko pove- zana. Zanimivo je bilo dejstvo, da so fiziološka spoznanja s področja transporta po noemu, do katerih so prišli pretežno na Zahodu (Nizozemska, V el. Britanija, Francija, Zvezna republika Nemčija), potrdila izredno natanč­ ne raziskave ultrastrukture floema in ksile- ma manjših žil v listih okrog 750 različnih vrst rastlin iz različnih filogenetskih skupin. Te raziskave so opravili na botaničnem inštitutu v Leningradu. Na podlagi zgradbe manjših žil v listih, ki je tesno povezana z načinom sprejemanja in izločanja snovi v floem in iz njega, je GAMALEI razdelil rastline v dve večji skupini, v prvi so lesne rastline z odpr- tim tipom žil in simplastnim načinom tran- sporta, v drugi pa zelišča z zaprtim tipom žil in apoplastnim načinom sprejemanja. Obe skupini se razlikujeta predvsem po zgradbi transportnih in transfuzijskih celic. Filogenet- sko je izvirnejši tip lesnih rastlin s simplast- nim načinom sprejemanja asimilatov (kompleksnih sladkorjev in aminokislin), pri katerih imajo transportne celice in sitke iz- redno močno razvit sistem plazmodezem. Pri zeliščih, ki so filogenetsko mlajša, so se raz- vili trije podtipi apoplastnega sprejemanja asimilatov (v glavnem saharoze) tako da se je povečalo število floemskih celic. Povečala sta se tudi površina transportnih celic in šte- vilo protonskih črpalk na posamezno celico v prvinah floema. Poleg tega je prišlo pri ze1iš- 436 čih še do povezave apoplastnega in sirn- plastnega načina sprejemanja asimilatov v flo em. Raziskave delovanja onesnaževalcev na fi- ziologija rastlin so obsegale dogajanja pri vstopu onesnaževalcev v rastlin o in njena tki- va, spremembe celične ultrastrukture in z njimi povezane motnje fizioloških procesov. Tematsko- po posameznih onesnaževalcih- je bilo največ raziskav s področja onesnaže- vanja z žveplovimi spojinami (H2S, S02), fo- tooksidanti in težkimi kovinami. Raziskave onesnaževanja z :žveplovimi spojinami so ob- ravnavale predvsem način, nG k"-kršnega rastlina nevtralizira te snovi. Ugotovili so, da se zaradi delovanja žveplovih spojin najprej poveča koncentracija vodotopnih nebeljako- vinskih- SH spojin, predvsem cisteina in glu- tationa. Rast je bila v teh primerih zmanjšana, zaenkrat pa še ni bila dokazana neposredna povezava med koncentracijo teh snovi in fito- toksičnostjo H2S in S02. To je razumljivo, kajti fitotoksičnost žveplovih spojin je odvisna od fiziološkega stanja rastline in od zunanjih (rastnih) razmer. Pri vplivu fotooksidantov (03, PAN, H201 itd.) so poudarjali predvsem na primarna mesta njihovega delovanja. Raz- iskave so dokazovale, da prosti radikali, ki nastanejo v kemičnih reakcijah pri nastanku fotooksidantov in nadaljnjih reakcijah teh z drugimi spojinami, najprej poškodujejo mem- brane. Ta ugotovitev ni nova, je pa nov ne- posredni dokaz, da gre za dezintegracijo li- pidnega dela membrane in do neke mere tu- di za poškodbe beljakovin, ki imajo v svoji zgradbi SH skupino. Posledica je spremenje- na struktura in vloga elementarnih membran (plazmaleme, tonoplasta, membran klorop- lastov in mitohondrijev). Kakšne so posledice teh poškodb za metabolizem si lahko pred- stavljamo. Poleg tega je bilo dokazc.no še to da se fitotoksičnost oksidantov veča s stara- njem rastlin. Pri tem gre za sinergizem med fitooksidanti in etilenom, ki je znan kot hor- mon staranja Ne samo pri delovanju polutan- tov. ampak tudi v vseh stresnih situacijah so ugotovili, da rastline izločajo ogljikovodike, kot so etilen, et an, propilen, propan, etanol, acetalaldehid, formaldehid, mravljično kisli- no in razne fenolne substance. Kakšna je nji- hova vloga, še ni povsem jasno. Lahko so lo- vilci (scavangers) prostih radikalov ah pa le izguba vezanega ogljika zaradi motenj v me- tabolizmu in spremembe strukture. Za neka- tere, kot je npr. etilen, vemo, da so hormoni staranja. Kot primer fiziološke reakcije ali bolje re- čeno fiziološke obrambe proti oksidantom so bili prikazani in dokazani različni mehanizmi kot npr. sinteza lovilcev radikalov (povečana koncentracija citronske kisline, povečana ak- tivnost encimov, kot so superoksid-dismuta- za, peroksidaze in katalaza), aktivacija ksan- tofilskega cikla v kloroplastih in njemu po- dobnega delovanja alfa-tokoferola v hidro- fobnem delu drugih membran. Izredno številne so bile raziskave fitotok- sičnosti težkih kovin, predvsem kadmija, kro- ma, cinka, bakra, svinca, živega srebra, v manjši meri pa aluminija. Največ je bilo raz- iskav kmetijskih rastlin, kjer je zaradi vnosa teh snovi v hrano problem še bolj žgoč. Do- kazana je bila nedvoumna in neposredna fi- totoksičnost kadmija (propad klorofila in zmanjšanje fotosinteze pri sladkorni pesi ter zmanjšanje prirastka biomase in upad tran- spiracije pri bukvi itd.), kroma (zmanjšana rast fižola), svinca (motnje rnitoze pri rastnih vršičkih korenin koruze), cinka in bakra (inhibicija rasti fižola) ter živega srebra Oxf.: 971:187(4-{)15) (zmanjšana sposobnost kalitve številnih se- men, zmanjšanje transpiracije in vsebnosti klorofila), pri številnih rastlinah so bili kot za- ščita proti delovanju težkih kovin v koreninah dokazani fitohelati, ki preprečujejo vdor tež- kih kovin. Glede na mesto začetnih poškodb v rastlinah in rastlinskih celicah so mnenja in dokazi različni. Pri vstopu onesnaževalcev iz zraka se pojavljajo poškodbe na celi poti sprejema. Prizadete so kutikulame struktu- re, poškodovane membrane, zdi se, da naj- prej v kloroplastih. Kjer pride do fitotoksič­ nosti zaradi sprejema onesnaževalcev prek korenin, je zaradi večjih težav pri izvedbi po- skusov manj dokazov, vendar se zdi, da je tu poleg neposrednih poškodb v absorpcijski coni (tudi v mikorizi) veliko več poškodb na mestih, ki so daleč od vstopa teh snovi v rast- lino. Torej gre za motnje v mineral ni prehrani, pa tudi za neposredne vplive na najrazličnej­ še procese v najrazličnejših organih. franc Batič Upravljanje z mediteranskimi ekosistemi 16. maja do lO. junija je potekal na Medite- ranskem agronomskem inštitutu v Zaragozi (Španija) seminar o ekosistemih z naslovom Ekološke baze za smotrno upravljanje z oko- ljem v Mediteranu. Iz Jugoslavije sva se ude- ležila seminarja dva, oba štipendista I.C.A.M.A.S., mag. Alenka Gaberščik iz Bio- loškega inštituta pri BF in mladi raziskovalec Primož Simončič iz IGLG pri BF v Ljubljani. Mediteranski agronomski inštitut v Zara- gozi in ostali objekti, nastanitvena rezidenca za profesorje in študente, eksperimentalna postaja Aula Dei, agronomski raziskovalni servis in območni agronomski laboratorij so na posestvu Aula Dei, trinajst kilometrov iz Zaragoze, središča pokrajine Aragonije. In- štitut deluje od l. 1970, ko je bil med špansko vlado in mednarodnim središčem za pospe- ševanje in razvoj mediteranskih agronomskih raziskav sklenjen dogovor o postavitvi inšti- tuta. Tečaj je trajal štiri tedne. Preko tedna smo poslušali predavanja, ob koncu tedna pa smo si ogledali raziskovalne površine biolo- ško-ekološkega oddelka Univerze v Barce- loni i.n Ekološke službe v Pirenejih. Vsebina seminarja je bila razdeljena na štin poglavja: - fotosinteza in respiracija, klorofil in pri- marna produkcija ter sekundarna sukcesija, - geokernični tokovi, - biokernični cikli in - upravljanje z ekosistemi. Prireditelji so poskrbeli za simultani pre- vod predavanj v angleščino, francoščino ali španščine, za sprotno fotokopiranje kratkih izvlečkov, za usklajevanje in organizacijo razprav, predstavitev posterjev udeležen- cev itd. Predavatelji so bili univerzitetni profesorji iz sedmih držav (Španija, ZDA, Francija, [z- rael, Velika Britanija, Avstralija in JAR). Semi- nar je bil namenjen ekologom- raziskoval- cem iz raznih znanstvenih ustanov po vsem SredozemlJu in iz dežel z ekosistemi, ki so podobni s;edozemskim (Kalifornija, Čile, JZ Avstralija, Južna Afrika). Predavatelji so sku- šali prikazati najnovejše raziskave ozko spe- cializiranih področij in predstaviti njihovo problematiko. 437 J. Tenhunen iz ZDA je obravnaval izsledke zanimivih raziskav, ki jih je opravil skupaj z nemškimi kolegi iz Univerze v Wurzburgu (ZR Nemčija); ekološke implikacije glede svetlobne m.ikroklime, izgube vodne pare in porabe ogljikovega dioksida v posameznih listih Quercus coccifere. vpliv položaja lista na energetsko bilanco, transpiracijo, fotosin- teze. Predstavil je še raziskave o proizvodnji kemične energije v ekosistemih, o vplivu stresnih razmer na rastline in o prilagoditvi rastlin na sredozemsko okolje. Pri svojem de- lu uporablja veliko modelov (npr, model krošnje), s katerimi skuša poenostaviti dolo- čene naravne procese, en sam model pa uporabiti v različnih naravnih okoljih Zanimiva predavanja o izraelskih izkuš- njah pri upravljanju z ekosistemi v Sredo- zemlju je imel prof. Z. Na veh. Najprej nam je govoril o osnovah holističnega pristopa k ekologiji. Opisal je uspehe pri reševanju za- radi erozije ogroženih opuščenih pašnikov v Izraelu, kjer se jim je posrečilo s postopnim zasajevanjem odpornih vrst avstralskega niz· kega grmičja ozeleniti skalnata področja Le- vanta. Potreba po družbenoekonomskem na- predku sili ekologe k uporabi novih zasnov upravljanja z ekosistemi (ekološki determini- zem). Dve glavni tehniki sta: - upravljanje ekosistemov s koristno upo- rabo že obstoječega, - večnamenska uporaba ekosistemov in pogozdovanje. Zaradi številnih »dobronamemih« pose- gov v okolje v Izraelu, ki so se po določenem času izkazali za slabe, Z. Na veh predlaga ce- lo neko vrsto »policije«, katere naloga bi bila preprečevanje nepravilnosti pri upravljanju z okoljem. V razpravah po koncu predavanj smo se s profesorji pogovarjali o težavah, s katerimi se udeleženci seminarja ukvarjajo pri svojem delu. Pri enem od takšnih pogovorov o umi- ranju gozdov in kislem dežju pri nas v Slove- niji, se je prof. H. G. Miller iz Skotske najprej začudil nad stopnjo ogroženosti naših goz· dov, nato paje kritiziral nemške ekologe, češ da pretiravajo s svojimi pozivi javnosti. Dejal je, da je tam vse skupaj postalo domena po- litike, da so gozdovi v srednji Evropi stari, da je vprašljiva metoda določanja propadanja gozdov, da ni laboratorijskega modela za umiranje gozdov (Waldsterben) etc. Podob- na mnenja so izrazili tudi na tečaju sodelujoči ameriški znanstveniki. ki so predvsem opo- 438 zarjah na nevarnost vedno večje količine og- ljikovega dioksida v zraku, t. i. »tople grede«. Na dobro pripravljenih dvodnev!lih eks- kurzijah ob sobotah in nedeljah, smo si ogle- dali zlivna območja voda v Pirenejih in Pra- desu jugozahodno od Barcelone ter geolo- ške zanimive pojave v okolici osamele gore Moncayo, nekaj deset kilometrov oddaljene od Zaragoze. Študentje Ekološkega oddelka na Biološki Fakulteti v Barceloni opravljajo v Pradesu zahtevne in dolgotrajne raziskave, analize padavin, evapotranspiracije, zliva vod, tal. geološke podlage, kroženja hranil . Ogledali smo si tudi enega izmed najjužnej- ših bukovih gozdov v Evropi na obronkih go- re Montseny. Najlepši izlet je bil ogled eko- loške postaje na dva tisoč metrov n.m.viš. v Pirenejih. Vrhovi te visoke gorske verige, ki razmejuje Španijo od Francije, so bili zasne- ženi, doline pa so že zelenele. Še neonesna- žena gorska pokrajina z zelenimi pašniki, po- lrumi ovac, in neštetimi potoki se nam je zelo prijetno vtisnila v spomin. V štirih tednih smo spoznali nekatere kom- pleksne načine obravnavanja ekoloških pro- blemov in specifičnosti Sredozemskega oko- lja. Predstavili so nam raziskovalno delo v Španiji. način podiplomskega študija, njihovo organizacijo dela in možnosti mladih razisko- valcev v tujini. Značilno za delo Španskih raz- iskovalcev, pa tudi predavateljev tečaja v Zaragozi, je delo v skupinah, v katerih so zbrani strokovnjaki različnih strok iz različnih ustanov iz ene ali več držav. Ameriški biolo- gi-ekologi pomagajo svojim kolegom na Pire- nejskem polotoku, Španci pa v okviru med- narodnih programov raziskujejo tudi v ]Z Av- straliji, kar omogoča hitrejši in obsežnejši pretok informacij med raziskovalci-ekologi. Na seminarju o Sredozemskih ekosistemih ni- sem zasledil podatkov o morebitnem sodelo- vanju jugoslovanskih in tujih strokovnjakov pri reševanju ekoloških problemov sredo- zemskih držav (požari, pogozdovanje). Mladi raziskovalci imajo v tujini veliko možnosti za hitro napredovanje pri svojem delu. Ce pri..rnerjam naše razmere s pogoji dela mladih raziskovalcev v tujini, je velika razlika predvsem v gmotnih pogojih dela. stalnosti pravil študija, varnosti družbeno- ekonomskega položaja mladih, neobreme- njenosti zaradi družbenih pretresov in v iz- jemno tesnem sodelovanju študentov z njiho- vimi mentorji. Primož Simončič Oxf.: 425.1:425.3:48 Poročilo o XV. sestanku projektne skupine IUFRO P (2.05) Onesnaženje zraka- propadanje gozdov (Air Pollution -Forest Decline) Interlaken, Švica- 2. do 8. oktober 1988 Pravzaprav bi morah govoriti o prvem se- stanku Projektne skupine (P 2.05), kaJti do kongresa v Ljubljani l. 1986 se je ta skupina imenovala predmetna (S 2.09). V Ljubljani smo tudi sklenili, da bo gostitelj tokrat Švica, in sicer Eidgenossische Anstalt fUr das for- stliche Versuchswesen- Birrnensdorf, odgo- vorni organizator pa je bil dr. Jurg Bucher- vsi so svojo vlogo odlično opravili. Program je bil na prvi pogled stereotipen (uvodne besede, glavni referati, enodnevne ekskurzije, referati, sklepni del in pokon- gresna ekskurzija), vsebinsko pa zelo pester. Značilno je bilo vključevanje povzetkov šte- vilnih speciaJnih »negozdarskih«, a gozdar- _sko koristnih raziskav (biokemija, genetika, fiziologija). Referati so bili razdeljeni v na- slednje sekcije in skupine: l. Propadanje gozdov (Forest Decline) 2. Vnos (delovanje) onesnaževalcev (Input of Air Pollutants) 3. Biokemični in fiziološki učinki (Biochemical and Physiological Effects) 4. Diagnoza in bioindikatorJi (Diagnosis and Bioindicator) 5. Rastni (prirastni) učinki (Growth effects) 6. Interakcija z biotičnimi stresi (lnteraction with biotic stress) 7. Interakcija z abiotičnimi stresi (lnteraction with abiotic stress) 8. Genetski učinki (Genetical effects) 9. Gojitveni ukrepi in gozdarska politika (Silvicultural measures and Forest Policy). Skupina je bila kar malce prevelika - dvesto ljudi, sedemdeset referatov in osem- deset posterjev, preveč, da bi se z vsem lah- ko vsaj bežno seznanil . Projektna skupina se je močno ))amerikanizirala« (ZDA 22, Kanada 4 udeleženci), lO udeležencev je b1lo iz Združenega kraljestva (UK). Posamezniki so prišli iz Irana, Sovjetske zveze, Južne Koreje, Kitajske, Indije, Tajske, Izraela. Največja za- stopstva so imeli Nemci, Avstrijci in seveda domačini Švicarji. Slovenci smo bili trije. Med samim sestankom smo se precej po- govarjali o tematski in področni razdelitvi te velike skupine, vendar uradno do tega raz- ml~ljanja ni pnšlo. Težko je narediti povzetek tega srečanja. Sodeloval sem v III. sekciji (Diagnoza in bioindikatorji), pa še tu sem bil precej časa obremenjen s svojim referatom, v katerem sem predstavil našo terestrično metodo te- renskega snemanja in ovrednotenja podat- kov, ki so jo v ožjem krogu z zanimanjem spremljali in o njej razpravljali. Referat. ki sem mu dodal tudi najpomembnejše rezulta- te popisa iz l. 1987, je imel naslov: Propadanje gozdov - slovenske posebnosti. Najbolj mi je s sestanka ostalo 'J spominu tole: -Možnosti za obnovo asimilacijskega apa- rata posameznih drevesnih vrst (re- cowering) so dosti večje, kot smo mislili do sedaj, razen pri bukvi. - Neposredne povezave med osutosDo in prirastkom so močno vprašljive. - V svetu opažajo zanesljive težnje upada prirastka po l. 1970, v notranji dinamiki pa so velike letne, obdobne in področne nepravil- nosti. -Veliko napak pri razlagah pojava propa- danja gozdov izvira tudi iE dejstva, da dela- mo z drevesi in ne s sestoji . -Med vsemi smo najbolj revni na področju proučevanja vzročnosti, še bolj pa pri gozd- nogospodarskih ukrepih. Na področju prila- gojenega gospodarjenja z gozdom nismo pri- šli dosti dlje od ugotovitve, da nastaja nov tip gozda in da ta zahteva drugačno obravnavo, če ne upoštevamo irnisijske klasike (op. M. Šolar). - Dobri gospodarji z gozdom povzročajo nestvarno podobo propadanja gozdov (odstranjevanje sušic in močno poškodova- nih dreves). -Napoved, da l. 1989 v ZRN ne bo nobe- nega iglavca, l. 1992 pa nobenega drevesa več, naj nas pouči, da kljub resnosti položaja ne smemo biti prenagljeni. 439 -Tudi v na videz »negozdarski« temeljni raziskavi moramo ob sklepu razbrati gozdar- ski pomen. - Med vsemi korelacijami stopnje poško- dovanosti gozda je najbolj značilna korelacija z vlažnostjo rastišča (čim večja vlaga, tem manjša poškodovanost), tej sledi korelacija s tlemi (presenetljivo -najmanj so poškodova- ni sestoji na revnih podzolih). - Osutost smreke z nadmorsko višino na- rašča, vendar preračunana na isto starost sestojev upada; tu se podira do zdaj najbolj »uporabljena« ozonska vzročna teorija. -Pravijo, da pomladanske kloroze ne kaže upoštevati, je le posledica začasnega po- manjkanJa vlage (zmrznjena tla). - Asimetrične kloroze (samo na osonče­ nem delu krošnje) nakazujejo pomanjkanje magnezija. - Po mnenju večine se stanje (predvsem pri iglavcih) izboljšuje. -V ospredju so bile razprave o težavah di- ferencialne diagnostike, kar pa izvira v glav- nem iz dejstva, da ne določujejo nekroz (op . M. Šolar). -Skupina P (2.05) je bolj nagnjena k terest- riki kot k daljinskem razumevanju, čutiti pa je duh smotrne uporabe metod tam, kjer ena ali druga daje več in boljše. -Na področju vzročnosti pojava propada- nja gozdov je čutiti novo smer, ki temelji na »posredni daljinski hipotezi«. Onesnaženje naj bi globalno spremenilo atmosfero in troposfero. posledica naj bi bile tudi velike spremembe podnebja in vseh njegovih para- metrov. Po drugi poti gremo nekoliko nazaj v zračnoonesnaževalske vzročne teorije, ki so bile v preteklem obdobju v nekaterih okoljih potisnjene čisto na rob dogajanja propadanja gozdov. - Tudi na tem srečanju je bilo občasno sli- šati (sicer na »visoki ravni«) obtoževanje so- sedov za nastale poškodbe. - Manjkala je celotna odškodninska pro- blematika, ovrednotenje splošnih družbeno- koristnih vlog gozda, pa morda še kaj. Na enodnevni ekskurziji smo poskušali (nemogoče vreme) videti visokogorske last- 440 niško razdrobljene, močno zastarče:1e in tu- ristično, pa tudi z domačimi in divjimi živalmi obremenjene gozdove, ki trpijo zaradi narav- nih ujm, ki naj bi bile posledica qlobalnih at- mosferskih sprememb. Na 3454 m visokem Jungfraujochu smo videli in spoznali delo ob- servatorija, ki tu deluje že dolga desetletja, v zadnjem času pa se vse bolj posveča tudi meritvam onesnaženja. Tu so se naše oči ma- lo napasle tudi na turističnih lepotah. Na plenarni seji smo razpravljali o potrebi dopolnitve l. 1978 v Ljubljani rojene in kasne- je še večkrat popravljene Resolucije o mak- simalno do pustnih imisijskih vrednosllh, o do- končni potrditvi delovnih skupin in o dejav- nostih do 19. kongresa IUFRO, ki bo l. 1990 v Montrealu v Kanadi. Potrjene so bile naslednje delovne skupine: l. Diagnoza 2. Monitoring 3. Biokemični in fiziološki vidiki 4. TaJni organizmi. rizosfera in hranila 5. Genetika 6. Interakcije z biotskimi dejavniki, vpliv na d ivjad in ekologijo 7. Gojenje v onesnaženih območjih 8. Anatomija lesa 9. Onesnaževanje in gozdarska politika Nekateri z navedenimi delovnimi skupina- mi niso bili povsem zadovoljni. Udeleženci smo se morali prijaviti v določene delovne skupine (lahko tudi več). Gneča je bila v pr- vih dveh skupinah, za gojenje- ključno goz- darsko skupino- pa so jih s predsednikom vred nabrali komaj pet. Vredno temeljitega premisleka! Sklenjeno je bilo, da bo imela P (2.05) v Montrealu posebno sekcijo, da se po mož- nosti l. 1992 dobimo v Tharandtu (NDR), l. 1994 pa v Estoniji (ZSSR). Projektno skupino od l. 1986 vodi gospa dr. Satu HutttiDen iz Ou- luja na Finskem. Podpredsednika sta dr. Sa- muel Linzon iz Kanade in prof. dr. Dieter Grill iz Gradca. Marjan Šolar Oxf.: 945.3 Izobraževanje odraslih kot dejavnik družbenega in tehnološkega razvoja Zveza društev inženirjev in tehnikov goz- darstva in lesarstva Slovenije je 24. junija 1988 priredila posvetovanje IZOBRAŽEVA- NJE ODRASLIH KOT DEJAVNIK DRUŽBENE- GA IN TEHNOLOŠKEGA RAZVOJA. Tema je nedvomno aktualna. Ne glede na sorazmerno neprimeren čas se ga je udele- žilo okoli devetdeset gozdarskih in lesarskih strokovnjakov. Natisnili smo poseben zbor- nik, v katerem so objavljeni prispevki vseh referentov in koreferentov. Na posvetovanju so bila izražena ter v raz- pravi tudi posebej poudarjena mnoga stali- šča in smernice o tem, kako urejati izobra- ževanje odraslih, že zaposlenih ljudi v raznih oblikah zunajšolskega oz. podiplomskega iz- obraževanja. Na posvetovanju posebej obli- kovana komisija jih je povzela, da bi jih goz- darski in lesarski strokovnjaki uporabljali pri svojem delu ter prispevali k načrtni ureditvi izobraževanja odraslih, že zaposlenih ljudi. ST AIJŠČA IN SMERNICE za pomoč in usmeritev pri nadaljnjem delu pri izobraževanju odraslih v gozdarstvu in le- sa rs tvu Slovenije. l. Razvoj vzgoje in izobraževanja, tudi izob- raževanju odraslih, je kompleksno gospo- darsko, kulturno in splošno družbeno vpra- šanje. 2. Današnji čas stalnih družbenih, gospo- darskih in tehnoloških sprememb povečuje pomen izobrazbe in znanja, tako strokovnega kot splošnega. Za nove zahteve je treba ne- nehno razvijati nove sposobnosti ljudi. To pomeni, da se mora šolajoča mladina, pa tudi ali predvsem že zaposleni, bolj prila- gajati vsem družbenim, gospodarskim in teh- nološkim spremembam in se permanentno izobraževali, kar bo vsakemu posamezniku omogočalo neprekinjen strokovni razvoj pri delu, družbenem delovanju in v zasebnem življenju. 3. Izobraževanje zaposlenih v gozdarstvu in lesarstvu je treba razvijati kot del celovi- tega sistema vzgoje in izobraževanja v Slove- niji v skladu s sodobnimi spoznanji in razva- jem strok ter v skladu s sodobnimi spoznanji in razvojem izobraževanja odraslih v svetu. Učenje je treba jemati kot razvojni proces in kot sestavni del evolucijskega procesa. 4. Znanje je eden izmed najpomembnejših proizvodnih dejavnikov. Gozdarstvo in lesar- stvo morata vsako na svojem področju r~vi­ jati razmere za »SISTEMSKO PRISILO«, ki bo kolikor se da uveljavljalo zahteve po obvez- nem izobraževanju. To so zlasti: -zahteva po kakovostnem in odgovornem opravljanju dela, -ustrezna organizacija delovnih organiza- cij in dela, strokovno ugotavljanje potreb po strokovnih in specialističnih znanjih in izob- razbi, - skrb za razvoj kadrov, - selekti,most in spodbude pri napredova- nju (merilo: znanje, sposobnost, ustvarjalnost, inovativnost, odnos do dela ipd.), -gmotne in moralne spodbude za vse spo- sobne kadre. 5. Gozdarske in lesarske izobraževalne or- ganizacije morajo poskrbeti za čim boljšo po- nudbo in za dostopnost izobraževanja. Sku- paj z izobraževalnimi središči oz. službami za kadre in izobraževanje v delovnih organiza- cijah in strokovnimi društvi naj izdelajo dolgo in srednjeročne vsebinske in organizacijske programe vzgoje in izobraževanja za vse ob- like in stopnje podiplomskega izobraževanja. 6. Da bi lahko operacionalizirali zgoraj na- vedene splošne ugotovitve, stališča in smer- nice, potrebujemo: a) oceno dosedanjega programa in dejav- nosti na področju: - formalnega izobraževanja, - neformalnega izobraževanja, - vodenega samoizobraževanja in - samostojnega učenja. Izdelati je treba ustrezno študijo, pri če­ mer se je smotrno povezati s slovenskim raz- iskovalnim projektom, ki obravnava to pod- ročje . b) V delovnih organizacijah je treba orga- nizirati strokovno dobro usposobljene kad- rovske in izobraževalne službe, sposobne oblikovati predloge za učinkovito kadrovsko 441 politiko, ter opravljati tiste izobraževalne na- loge, za katere so tako organizirane službe usposobljene. c) Poleg osrednjih strokovnih knjižnic v vi- soko~olskih in raziskovalnih ustanovah je tre- ba organizirati tudi dobre strokovne knjižni- ce v delovnih organizacijah. Utrditi je treba omajano vero v knjigo kot vir znanja ter bolj poudarjati študij v knjižnicah. č) Srednje šole in fakultete morajo svoje učence in študente bolj pripravljati na samo- izobraževanje po diplomi. e) Šole, posebej visoke, bi morale vzdrže- vati stalen stik z diplomanti. Tako jih bodo lahko spodbujale k strokovnemu izpopolnje- vanju, od njih pa bodo tudi dobivale drago- cene povratne informacije o uporabnosti v šoli pridobljenih znanj in usposobljenosti. f) Glede na izredno pomembnost kako- vostnega pripravništva kot ene izmed oblik podiplomskega izobraževanja, je treba čim­ prej proučiti sedaj uveljavljeni sistem pri- pravništva ter za gozdarske in lesarske stro- kovnjake oblikovati tak sistem organizacije, načrtovanja in izvajanja pripravništva, ki bo zagotovil na sodobnih spoznanjih odprto uva- janje v delo. To še posebej velja za strokovnjake z viso- košolsko izobrazbo, pri katerih je treba med Oxf.: 902.1 r. Viktor Klanjšček sedemdesetletnik Jubilant, dr. Viktor Klanjšček, dipl. inž. in magister gozdarstva, je po svoji dejavnosti dobro znan v svoji domovini in v tujih strokov- nih krogih, s katerimi je prihajal v stik. 28. av- gusta 1988 je napolnil 70 let. Popis njegove dejavnosti -službene, stro- kovne, prosvetno-vzgojne in družbene je ze- lo obsežen in ga je težko na kratko povzeti. Toda naj spregovorijo dejstva. Strokovno uveljavljanje v tujini - ne le na kongresih in simpozijih ampak tudi pri dalj- šem izvedenskem delu ah službovanju, mu je omogočilo znanje tujih jezikov - nemščine, francoščine, angleščine, italijanščine in ma- džar~čine. številna strokovna in specialistič­ na knjižna dela, študije in poročila, nekatera 442 pripravništvom zagotoviti sodelovanje fakul- tete. Posebno pozornost je treba nameniti izbiri ustreznih strokovnjakov - mentorjev pri nji- hovem izobraževanju in usposabljanju in pri izobraževanju programerjev pripravništva, ki so soodgovorni za učinkovitost pripravništ- va. g) Za pospešitev razvoja izobraževanja od- raslih v gozdarstvu in lesarstvu, naj se pri obeh splošnih združenjih ustanovita posebni komisiji, ki bosta ob sodelovanju srednjih in visokih šol ter izobra:ževalnih središč oz. služb v delov11ih organizacijah načrtno pro- učevali potrebe po izobraževanju odraslih ter zagotavlJale njegovo ustrezno načrtova­ nje. h) Poleg dobro organizirane kadrovske in izobraževalne službe morajo v delovnih or- ganizacijah (tam, kjer tega še niso storili) čim­ prej organizirati razvojno službo, ki mora med drugim tudi neposredno in posredno vplivati na dolgo- in kratkoročno oblikovanje in uresničevanje kadrovske in izobraževalne politike. ZDIT GOZDARSTVA IN LESARSTVA SLOVENIJE pomembnejša tudi z recenzijami uglednih strokovnjakov, pričajo o visokem intelektu. Rodil se je l. 1918 v Pulju. Srednjo šolo je obiskoval v Murski Soboti in Ptuju. Diplomiral je l. 1940 na Gozdarski fakulteti v Zagrebu. L. 1962 je opravil strokovni, specialistični tečaj F AO iz žičničarstva v Pirenejih, kar je bila podlaga za njegovo nadaljnje strokovno us- merjanje. L. 1970 je dosegel na Gozdarski fa- kulteti v Zagrebu univerzitetno stopnjo ma- gistra, l. 1975 pa doktoriral iz organizacije gozdne proizvodnje. Strokovno službo je začel l. 1940, najprej je pol leta delal pri urejo.nju hudournikov, nato pa štiri leta na gozdnem posestvu na Madžar- skem. Po vojni, po l. 1946, je služboval na Tol- minskem in Indrijskem kot okrajni gozdar, kjer je skrbel predvsem za ureditev gozdar- ske službe v Gornjem Posočju, nato kot šef gozdne uprave. L. 1948-1950 je bil na Glavni direkciji za lesno industrijo v Ljubljani refe- rent za gozdne žičnice, zatem pa dve leti šef Sekcije za pogozdovanje Krasa v Bovcu, do- kler ni l. 1963 prevzel vodstvo Gozdnega gospodarstva Tolmin, kjer je bil direktor do l. 1975. Nato je tam služboval še štiri leta kot šef Projektivnega oddelka GG Tolmin. Po l. 1980 je bil leto dni svetovalec gene- . ral nega direktorja Lesnine v Ljubi jani, l. 1981 šef predstavništva Lesnine v Abidjanu, na Slonokoščeni obali, od l. 1982 do 1984 pa di- rektor lesnoindustrijskega kompleksa Buyo na Slonokoščeni obali. Od l. 1979 do 1984 je namreč vodil projekt usposobitve lesnoin- dustrijskega kompleksa Buyo (žage, furnirni- ce, vezane plošče itd .) in melioracije tropskih gozdov. Podobno je l. 1973-1976 vodil projekt me- lioracije Kaspijskih gozdov v Iranu, kar naj bi opravili naši strokovnjaki, do česar pa zaradi raznih zapletov ni prišlo. V es čas službovanja v Sloveniji je hkrati skrbel tudi za načrtovanje in izgradnjo gozd- nih žičruc, in sicer: za obnovo in dogradnjo 14 km gravitacijskih žičnic v dolini Kne že na Tol- minskem, montažo in zagon žičnice na Pohor- ju in Menini planini, na jelovici na Gorenj- skem in na Bizeljskem. S predavanji, inštruk- tažo in demonstracijo je vodil ekipo strokov- njakov na treh osem dnevnih zveznih tečajih v Sloveniji o projektiranju m izvedbi gozdnih žičnic za gozdarske inženirje iz vse Jugosla- vije. Podobno je pripravil in vodil tri zvezne seminarje o uvajanju mehaniziranih del v gozdarstvu od sečnje do spravila lesa ter o cestogradnji. O tem je ameriški izvedenec Leslie Lloyd poročal v svojem sklepnem po- ročilu ameriški vladi. GG Tolmin je prejelo 50.000 dolarjev pomoči za nakup sodobne mehanizacije. Kot delegat Tehnoprometa je l. 1948 tri me- sece v Milanu v Italiji skrbel za nakup goz- darske in lesnoindustrijske opreme za Jugo- slavijo. L. 1949 pa dva meseca na Dunaju. Kot delegat Jugoslavije je l. 1959-1976 so- delovat na sejah komiteja F AO/ECE za orga- nizacijo gozdne proizvodnje. Dejavno je so- deloval n3. simpozijih F AO v Oslu, Pragi, Edinburghu, Ženevi, Stockholmu, Varšavi, Stultyo.rtu, Krasnodaru in Parizu. O vseh teh posvetovanjih je naši vladi izčrpno poročal (skupaj osem poročil na 221 straneh). Udeležil se je svetovnih gozdarskih kon- gresov v Seatlu - ZDA (l960) in Madridu (1966). O mnogostranskem strokovnem delovanju priča obširna bibliografija v slovenščini, sr- bohrvaščini, francoščini in angleščini. Naj na- vedemo le nekatera najpomembnejša dela. 1963 Stručno-tehnička uputstva o primeni ži- čara u transportu šumskih sortimenata. Brošura, 138 str. 161 risb. Založila Sa- vezna privredna komora . O tej knjigi je pohvalno recenzijo napisal prof. dr . M. Venet iz Nancyja (Francija) v Revue fo- restiere francaise (1965). 1967 Kabelkranovi u šumskoj proizvodnji Ju- goslavije. Brošura, 37 str., 21 risb. Zalo- žil Inštitut GLG Slovenije. 1971 Istraživanje zakonitosti kod utovara ob- lovine jele i bukve. Magjstrsko delo , 189 str. Samozaložba. 1975 Istraživanje tehničkih normi i ekonom- skih elemenata pri utovaru u kamione jele i bukve. Disertacija, 229 str. Samo- založba. 1977 Podatki o gozdarstvu in lesni industriji v Slonokoščeni obali. Brošura, 88 str. Založila Lesnina, Ljubljana. 1971 Les methodes de travail adaptees au terrain et au peuplement forestier. Bro- šura, 24 str. Založba F AO. 197 4 Proposals for forestry exploitation and melioration with mdustrial wood-pro- cessing production in the Central Cas- pian region oflran. Knjiga, 65 str. Založ- ba lntereksport Ljubljana. O tej študiji je napisal pozitivno recenzijo prof. dr. Steinlin, direktor F AO za gozdarstvo. 1980 Les ressources forestieres de Buyo. Brošura, 85 str. Založba Lesnina Ljub- ljana. 443 1980 Les ressources forestieres de Toumo- di. Brošura, 44 str. Založila Lesnina Ljubljana. 1982 La relance de la production du Com- plexe industriel de Buyo. Brošura, 21 str. Založba Lesnina Ljubljana. O dodatni dejavnosti jubilanta v naših raz- ličnih skupnostih pričajo naslednje njegove občasne funkcije: - član okrajnih ljudskih odborov Tolmin, Gorica, Koper, -predsednik kmetijsko-gozdarske zborni- ce v Kopru, - predsednik tolminskega gledališča s 33 odigranimi vlogami, - predsednik Inštitutskega sveta Inštituta GLG Slovenije, - član Upravnega odbora DIT gozdarstva in lesne industrije Slovenije, - poslanec skupščine SRS, - član Upravnega odbora Zvezne gospo- darske zbornice, -poslanec zvezne skupščine- gospodar- skega zbora, -predsednik Turistične zveze Nova Gori- ca, -predsednik Konzorcija za izgradnjo alp- skega turističnega centra Bovec, -l. 1971 kot delegat skupščine Jugoslavije podpredsednik interparlamentarne konfe- rence o vprašanjih varstva okolja v Bonnu (ZRN). Leta 1972 je bil kot član zvezne skupš- čine na interparlamentarni konferenci v Ri- mu. - l. 1973 član delegacije predsednika DRUŠTVENE VESTI Oxf.: 946.1 :( 497.1 2) Zveznega komiteja za kmetijstvo SFRJ na obi- sku pri iranskem ministru za kmetijstv6 v Te- heranu. - Od leta l 986 podpredsednik Turistične zveze Slovenije Za pionirsko uvajanje mehanizacije in so- dobne organizacije dela v gozdarstvu, kot tu- di za delo na področju gospodarstva, turizma in kulture je jubilant prejel vrsto odlikovanj in priznanj. Najpomembnejša so: - Orden dela z zlatim vencem od pred- sednika republike, 1966 - Častni član viteškega reda iz Bordeaux- a s položajem Commandeur d'honneur za uspešno 15-letno delo v komiteju F AO/ECE za organizacijo dela v gozdarstvu, ob priliki konference v Parizu in Bordeauxu, 1974. - Diploma di Benernerenza od Ente pro- vinciale per il Turismo it. Gorica za uspešno sodelovanje na področju obmejnega turizma, 1978 - Srebrno, nato pa še zlato značko Turis- tične zveze Slovenije za požrtvovalno delo pri pospeševanju turizma. - Gregorčičevo nagrado od Sveta svobod in prosvetnih društev za plodno kulturno de- javnost. S številnimi priznanji za svoje mnogostran- sko uspešno delo si je jubilant postavil naj- lepši in najtrajnejši spomenik. Ob sedemdesetletnici si zasluži posebne čestitke svojih kolegov, sodelavcev, prijate- ljev in znancev! Zdravko Turk Novi častni in zaslužni člani ZDIT gozdarstva in lesarstva Slovenije V skladu s Pravilnikom o imenovanju čast­ nih in zaslužnih članov naše Zveze, smo tudi letos na 6. skupščini podelili priznanja čast­ nim in zaslužnim članom. V posebni publikaciji, ki jo je oktobra l. 1986 izdala Zveza, so poleg Statuta in Pravil- nika o imenovanju častnih in zaslužnih članov navedeni vsi tisti člani Zveze, ki so do takrat 444 prejeli priznanja. Obojih je do danes prek 130. Glavno merilo za častne člane so njihove zasluge v gozdarstvu in lesarstvu. Glavno merilo za priznanje zaslužnega člana pa je aktivno delo v društvu. Letos smo podelili devet priznanj častnim in štirinajst priznanj zaslužnim članom Zveze. Novi častni člani so: Dr. Jane z Božič Svoje raziskovalno delo je usmeril v pro- učevanje in vzgojo topoJov ter o tem napisal vrsto znanstvenih in strokovnih razprav, ki so bile objavljene doma in v svetu, ter tako pri- speval k uveljavitvi slovenskega gozdarstva. Franc Cafnik Posebno je odmevno njegovo delo pri var- stvu okolja in popularizaciji gozdarske stro- ke med mladino. Rozika Debevc-Lesjak Vseskozi je spremljala napredne zamisli pri racionalizaciji gojitvenih del, zlasti pri drevesničarski proizvodnji. Posebne uspehe je dosegla pri varstveni propagandni dejavnosti za gozd in gozdar- stvo in z gozdno učno potjo Bolfenk-Razgled- nik ter s popularizacijo gozdov. Lojze Funk! V svoji dolgoletni strokovni karieri je op- ravljal odgovorne funkcije v gozdarstvu. Kot pedagog je s svojim bogatim strokovnim zna- njem vphval na oblikovanje gozdarskih stro- kovnjakov. Napisal je vrsto znanstvenih in strokovnih prispevkov in s tem obogatil gozdarsko stro- ko. Dr. Marjan Kotar Napisal je več znanstvenih publikacij in razprav, ki so pomembne za gozdarsko stro- ko. Prav tako uspešno deluje na mednarod- nem, med republiškem in republiškem pod- ročju za uveljavitev gozdarske stroke. Biela Leban Kot arhitektka je svojo ustvarjalno pot us- merila v oblikovanje pohištva in tako razvija- la svoje zamisli. Marlesu in sebi je skozi vsa ta leta svojega ustvarjanja priborila vodilno mesto v Jugosla- viji v proizvodnji kuhinj. Tako se njeno ime iz leta v leto pojavlja na listi nagrajencev v ju- goslovanskem prostoru, pa tudi zunaj naših meja. Za svoje delo je prejela mnoga prizna- nja in nagrade. Zoran Naprudnik Uveljavil je popotništvo kot gozdarsko in gozdarjevo dejavnost doma in v evropskem popotniškem svetu. Omogočil je izvedbo no- ve pešpoti po Sloveniji, t. i. E7 od Soče do Sot- le. Zdravko Ribnikar je bil kot dolgoletni delavec Jelovice iz Škofje Loke nosilec razvoja in uvajanja novih tehnologij na področju stavbnega pohištva. Ima velike zasluge za standardizacijo stavb- nega pohištva, uvajanje novih materialov, okovja itd. Dejavno je sodeloval pri naši strokovni re- viji LES in kot predavatelj na Višji šoli za le- sarstvo. Tone Šegula Za svoje ustvarjalno delo pri montažnih hi- šah in vikendih ter projektiranju pohištva, zlasti za otroške vrtce, je prejel doma in na tujem vrsto priznanj in nagrad. Novi zaslužni člani so: Ivan Božič Velik je njegov prispevek k popularizaciji gozdov na Tolminskem. Sodeluje tudi pri vzgoji in seznanjanju tamkajšnje mladine z gozdom in divjadjo. Mag. Anton Gregorič Sodeluje predvsem pri prirejanju in izved- bi strokovnih predavanj. Svoje strokovno znanje pa nesebično posreduje mlajšim kole- gom, zlasti kot mentor v DIT GL Kočevje-Rib­ nica. Marjan Hladnik Dejavno in prizadevno prenaša lastna goz- darska spoznanja in izkušnje ostalim članom društva IT GL Brežice. Jurij Hočevar Bil je prvi predsednik novoustanovljenega društva IT L Gorenjske, ki je po njegovi za- slugi uspešno zaživelo in delovalo. Feliks Ježek Na ustanovnem občnem zboru društva IT L Gorenjske je bil izvoljen za tajnika društva in to funkcijo in nalogo še zdaj opravlja. Janez Košir V začetku si je zlasti prizadeval pri prido- bivanju novih članov v DIT GL Kočevje-Rib­ nica. Zdaj pa sode! uje kot prireditelj in sode- lavec na vseh društvenih prireditvah, pose- bej na športnem področju . Nikolaj Lapuh Član društva inženirjev in tehnikov goz- darstva Bled je z gozdno učno potjo v Radov- ljici, ki je v glavnem njegovo delo, ponesel ime blejskih gozdarjev po vsej naši domovini in tudi prek meja. Miroslav Lunder Dejavno sodeluje pri organizaciji in izved- bi številnih strokovnih predavanj, ki jih pri- pravlja društvo ter pri ostalih akcijah. Franc Merhar je član društva inženirjev in tehnikov goz- darstva in lesarstva Kočevje-Ribnica vse od 445 ustanovitve sekcije LIK, kjer je prirejal različ­ na strokovna srečanja. Med vodenjem sekci- je pa je prirejal tudi »okrogle mize«, na kate- rih so obravnavali sprotno problematiko de- lovne organizacije. Rudi Omovšek S svojim dejavnim in učinkovitim ter požrt- vovalnim delom je mnogo pripomogel k de- javnosti ljubljanskega gozdarskega društva inženirjev in tehnikov. Sodeloval je pri orga- nizaciji in izvedbi strokovnih ekskurzij ter pri organizaciji predavanj in društveno-športnih tekmovanj. Pavel Peček je ustanovni član sekcije Lesne industrije Kočevje, kjer sodeluje pri vseh društvenih akcijah, še posebej pri prirejanju družabno- športnih srečanj društva. Janez Trošt Uspešno sodeluje v akcijah Društva inže- Oxf.: 945.35 nirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Ko- čevje-Ribnica. Za svoje delo je prejel že več državnih odlikovanj in je tudi nosilec mnogih plaket. Franc Vengust ]e član Društva inženirjev in tehnikov goz- darstva Postojna, kjer dejavno sodeluje pri prirejanju in izvedbi številnih strokovnih predavanj in pri ekskurzijah. Jože Zupanc Kot član DIT GL Celje je v občini Sloven- ske Konjice prvi pričel uvajati program po- pularizacije gozdarstva, predvsem v osnov- nih šolah. Pra v tako pa je tudi eden izmed no- silcev razvoja kmečkega turizma na južnem Pohorju. Priredil Branko Štampar predsednik ZDI'I' GL Slovenije Obisk ljubljanskih gozdarjev pri slovaških in poljskih kolegih Društvo inženirjev in tehnikov gozdarstva Ljubljana (240 članov) je od 27. do 30. 9. 1988 za svoje člane (68 udeležencev) pripravilo strokovno ekskurzijo na Češkoslovaško in Poljsko. Želja, da bi si ogledali, kako gospo- darijo naši kolegi v sosednjih gozdovih. go- spodarskih območjih. sosednjih republikah in sosednjih državah že vrsto let spodbuja in usmerja te naše že tradicionalne obiske. Le- tos je bila pot usmerjena proti severozahodu k našim slovanskim bratom izza bivše želez- ne zavese, potekala je prek Maribora, Bratis- lave, Žiline, Martina, Tatranske Lomnice mi- mo Zakopanega do Krakova, Ojcovskega na- rodnega parka, nazaj pa od Žiline, Rožnova, Otomoca, Brna mimo Dunaja do Ljubljane. Pretežni del naših gozdarskih ogledov je potekal na območju Delovne organizacije se- vernoslovaških državnih gozdov Žilina, ki gospodari s pribl. 470 000 ha gozdov. Severni del Slovaške je zelo razgiban, saj se nadmor- ske višine gibljejo od 200 do 2178 m. Na Slo- venijo pa ne spominja le ime te dežele, tem- več tudi njena 53-odstotna gozdnatost. Dve tretjini gozdov poraščajo iglavci, tretjino pa listavci. Povprečni posek (obnovitveni in go- 446 Izrazitejši primer propadanja smrek v gorskem gozdu pri letovišču Štrbske Pleso (Foto: L. Eleršek) jitveni) znaša 2,3 m3/ha. Odprtost gozdov je skromna, saj je na hektar 4,5 m gozdnih cest in približno toliko gozdnih vlak. Pri sečnji uporabljajo motorne žage stihl, husquarna in dolmar, pri spravilu pa traktorje zetor 5645 z vitlom in druge. Še posebej pa so ponosni na svoje narodne parke: Tatranski narodni park, Zahodne Tatre, Nizke Tatre in Malo Tat ro ter na zaščitene krajinske parke V eli- ko Fatro, Homo Oravo, Kysuce in Biele Krpati. Po tamkajšnjih gozdovih sta nas ljubeznivo in požrtvovalno vodila tamkajšnja vodilna gozd arja inž. Eugen Šebok in inž. Ivan Vajdič­ ka. Ogledali smo si gozdove v Vratni blizu Terchove in gozdni obrat Račka blizu zim- skega središča Štrbske Pleso. Tod se smre- ka dobro pomlaja, po drugi strani pa se za- radi preštevilne parkljaste divjadi izogibajo umetni obnovi listavcev. Pri predstavitvi umi- ranju gozdov niso namenili večje pozornosti, vendar je bilo povsod, zlasti v višjih legah, hi- ranje posameznih starejših smrek očitno . Tako kot na Slovaškem tudi na Poljskem gozdarji skrbijo za ustanavljanje narodnih parkov, kamor organizirano prihajajo skupi- ne šolarjev in ostalih. Tako smo si tudi mi bli- zu Krakova ogledali Ojcovski narodni park z osrednjim muzejem. Glavna skrb tamkajšnjih gozdarjev pa je seveda gospodarski gozd, v katerega tudi veliko vlagajo. Strokovne raz- lage in vodstvo po gozdovih sta tu prevzela prof. dr. Zenon Muszynski, dr. Janusz Sowa in kustos dr. J6zef Partyka. Take ekskurzije pa nas bogatijo tudi zara- di spoznavanja kulturnozgodovinskih dobrin drugih dežel. Na Slovaškem nas je v mestu Martin simpatična vodička popeljala po zelo lepo urejenem »Slovenske narodne mt.i- zeum« . Prvi, etnografski del, je razdeljen v tri poglavja: člo\·ek in tla, človek in material ter človek in oblačila . Temu delu sledi galerija ljudskih umetnosti, ki obiskovalca s slikovi- tostjo še posebej prevzame. Na Poljskem nas je prevzel stari C.el Kra- kova, še posebej bogastvo krakovskega gra- du (Wawel, nekdanji sedež poljskih kraljev) in katedrale Zegarowa in Zygmutowska iz 14. stoletja. Zadnji dan smo se, že na poti proti domu, na Moravskem ustavili še v Rožnovu, v etno- grafskem muzeju na prostem. Z različnih kon- cev dežele so v ta kraj prenesli star mlin, ža- go, ol jarno, kovačijo in staro stanovanjsko na- selje. čar muzeja je v skrbni razmestitvi de- lavnic, v prikazu delovanja priprav in v pri- mernem okolju. Ogled muzeja bi priporočil vsem, ki se ukvarjajo s snovanjem muzejev pri nas. Polni bogatih vtisov smo se po štirih dneh poslovili od dveh slovanskih narodov. Pri njih sicer nismo naleteli na materia1no bogastvo zahodnega sveta, s seboj pa smo odnesli podobo delovnih, uslužnih in prijaznih ljudi, h katerim sam vedno rad zaidem. Lado Eleršek Smrekovi gozdovi na Slovaškem, kjer imajo podobne težave kot pri nas. (Foto: L. Eleršek) 447 KNJIŽEVNOST Kako rešiti gozdove Marjan Šolar, Janez Pogačnik. Milan Hoče­ var, Franc Batič, Dušan Jurc, Boštjan Anko, Dušan Hrček, Blanka Druškovič Ljubljana, 1988 Koncem leta 1988 je v organizaciji Gozdar- ske založbe pri ZDIT gozdarstva in lesarstva Slovenije ugledala luč sveta hčna knjiŽica z naslovom Kako rešiti gozdove. Kot piše v uvodu, predstavlja knjižica ne- kakšno nadaljevanje pred letom dni izšle knjižice čas za rešitev gozdov se izteka. Že naslov knjižice nam pove, da gozdarji nimamo več namena predvsem registrirati stanja in pospravljati odmrlo drevje, ampak postajamo pobudniki iskanja rešitev za gozd, pa četudi so te predvsem zunaj območja na- šega delovanja in neposrednega vpliva. Vzroki propadanja okolja in gozdov so v napačnem ravnanju ljudi do okolja, v zane- marjanju okolja pri prizadevanjih za zadovo- ljevanje svojih trenutnih, predvsem material- nih interesov. Pravo rešitev za okolje in gozd pa pomeni prav odstranitev vzrokov, ki po- vzročajo njuno propadanje. Ta trenutek je za- to najpomembneje ljudi prepričati o tej pre- prosti, pa zato nič lepši resnici. Ljudi, ki ob površnem stiku z okoljem še vedno ne daje- majo usodnosti pojavov, ki se danes dogajajo v okolju. Ugledna skupina avtorjev se je odzvala tej nujnosti trenutka in skupaj z urednikoma Marjanom Šolarjem in Markom Kmeclom pri- pravila knjižico, ki na zelo pregleden in raz- umljiv način prikazuje najpomembnejša nova spoznanja o vzrokih in obsegu propadanja okolja in gozdov v Sloveniji. Nakazana je tudi 448 KAK0 RESFfl G0&DDVE Slovenija - moja dežela!? vloga posameznih členov družbe pri reševa- nju gozdov ter navedeni nujni konkretni uk- repi gozdarjev, s katerimi moramo po svoji moči krepiti biološko stabilnost naših gozdov. Stik z javnostjo, zlasti njeno izobraževanje in prosvetljevanje, je zahtevno delo, ki ne prenese improvizacije. Knjižnica, ki ji je skro- men obseg odlika, je vsekakor sposobna te- ga poslanstva. Živan VeseJič Gozdarski vQsfnlk Mesečni list za gozdarstvo Letnik XLVI U stanoviteljici Zveza inženirjev in tehnikov .gozdarstva in lesarstva SR Slovenije in Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo SR Slovenije Izdala Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SR Slovenije Glavni in odgovorni urednik Živan Veselič, dipl. inž. gozd. Tehnični urednik Aleksander Leben Uredniški svet Dr. Boštjan Ank o, dr. Franc Batič, dr. Dušan Mlinšek, mag. Zdenko Otrin, Živ an Veselič Uredniški svet Mag. Zdenko Otrin- predsednik., mag. Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, mag. Aleksander Golob, mag. Dušan Jurc, Marko Kmecl, Iztok Koren, mag. Boštjan Košir, Jure Marenče, Miran Orožim, mag. Dušan Robič, Danilo Skulj Tisk Tiskarna Tone Tomšič Naklada 2100 izvodov Ljubljana 1988 VSEBINA ]_ GOZDNOGOSPODARSKO NAČRTOV ANJE, KRAJINSKA EKOLOGIJA Model na porazdelitev lesne zaloge po razširjenih debelinskih razredih, M i 1 J a C 1 m p e r š e k 7 Vključevanje gozdarstva v urejanje prostora, Ja n e z P o g a č n i k . _ . . . . . . . . . . . . . lO 1 Pomen pomladitvene dobe pri načrtovanju gospodarjenja z gozdovi, M a ri j a n K o t a r 112 Problematika posegov v gozdm prostor {sklepi seminarja) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 202 Ciklična aerosnemanje Slovenije v obdobju 1985-1987 in njegova uporaba v gozdarstvu, M 1 l a n H oč ev ar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 205 Hrastovi gozdovi na Gonškem, I z to k M 1 e k u ž ......... _ . . . . . . . . . . . . . . . . 261 Nekatere značilnosti stanja in nadaljnjega razvoja gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji, Iztok W i n k l e r . . . . . . . . . . . . . 309 Najvišja drevesa - pripomoček pri opredeljevenju ciljev, Ma rij an K o tar 379 Gozdarstvo v novem zakonu o planiranju, B r a n k o B r e z n i k 394 Računalniško vrednotenje gozdov, Mitja Cimperšek 416 2. GOJENJE GOZDOV, GOZDNA EKOLOGIJA, DREVESNIČARSTVO, GENETIKA, UMIRANJE GOZDOV Biološki vidik revitalizacije površinskih kopov, Ege n 1 j A za ro v Umiranje gozdov (pregled literature za )urtij 1987) Posvetovanje: Pojav in vzroki umiranja gozdov, M a r j a n š o 1 a r Sestanek delovne skupnosti Alpe-Jadran in delovne skupnosti Alpskih dežel, Marjan šo 1 ar Omejevanje stanJa poškodovanosti listavcev, Marjan šo 1 ar .. .... . . . ............. . Ugotavljanje in spremljanje propadanja gozdov z aerosnemanji. Mi 1 an Hoče var Gospodarjenje s smrekovim mraztščnim gozdom v Smrečju, Jo ž e P a p e ž ............... . Kemijska zgradba terpentina iglic Picea abies Karst iz različnih območij v Sloveniji, V es n a Tišler, Peter Kvas ..... .... .. .. .... . Teoretični in praktični vidiki gozdne genetike, I g o r J e r m a n ....... . . . ......... . . Gospodarjenje z gozdovi in njegovo nasprotje, L a do E 1 e r š e k ........ . Pogozdovanje s pionirskimi drevesnimi vrstami na težavnih rastiš6ih erodiranega fllša, M a r J a n Zupančič .............................. .... ... .. ..... .. Pojmovanje in poimenovanje bukovih združb, ž i v k o K o š i r .. . Nekateri monomerni polifenoli drevesnih skorij, Ve s n a T i š 1 e r Gozd - divjad - propadanJe gozdov, J a n e z C o p ........ . Učinki izbiralnih redčenj v starejših bukovih sestojih, F r a n c F e r 1 in Žled v Brki nih in posledice na branikah, E g en ij A z a r o v Dobiti smo karto potencialne naravne vegetacije Jugoslavije, 1 v o Puncer Mikro razmnoževanje in gozdarstvo, La do Ele r še k ... Sušenje gozda v okolici Banjaluke, Franc Ba 1 ič, Dušan Jurc Poročilo o 4. zasedanju programske delovne skupine za zajemanje in spremljanje učinkov onesnaženega zraka na gozdove, M a r j a n š o 1 a r O ugotavljanju em1sij žvepla m fluora v gozdu, Jan k o Ka 1 a n Gozd in ptice, M i h a M a r e n č e . . . . . . . . . . . . . . . . . . ... .. . . .. . ...... . . . Smrekove gozdove ogrožajo zalubmki, Mitja C 1m perše k Nega gozdov - naložba za prihodnost, J a n e z P o g a č n i k .... . . . . . . . . Problemi fitocenološke nomenklature gozdn.ih združb, Lojze Marinče k Problemi fitocenološke nomenklature, ž i v k o K o š i r Poročilo z mednarodnega stmpozi)a o fitooksidantih, M a r j a n š o 1 a r . F r a n c B a t i č , Dušan Hrček .... .. ...... . .. ......................... . .. . Poročilo o centralnem tečaju ECE. M a r j a n š o 1 a r . . . . . . . ........... . . Učinkovitejši način sajenja gozdnih sadik s križno ravnico, Lad o Ele r še k Nenavadne poškodbe v bukovih debeljakih, Arne K o zi na ........ . Poročilo s ~estega kongresa zveze evropskih društev za rastlinsko fizwlogtjo, F r a n c B a t i č Upravljanje z mediteranskimi ekosistemi (poročilo s seminaqa), Pr 1m o ž Sim on čič Poročilo o XV. sestanku projektne skupine IUFRO P (2.05), Onesnaženje zraka- propadanje gozdov, Marjan Šolar ......... 1 6 38 39 40 53 67 79 83 94 131 149 179 196 214 224 238 243 247 251 271 274 283 289 298 392 396 400 411 428 434 437 439 3. PRIDOBIVANJE LESA - ORGANIZACIJA, GOZDNA ME}:IANIZACIJA, ERGONOM1JA, IZKORIŠČANJE LESNE MASE Letna konferenca sekcije za izkoriščanje gozdov v Sarajevu, I g o r P o t o č ni k 29 450 Razst~:wa gozdarskih strojev- Celovec 1987, Boštjan K 0 š ir, M 1 rk c Medved, Lojze Zgajnar ........ . . .... ......... . .. .... ......... .. ... . ............ .. O rastišču in raziskovanjih v njem še nekoliko drugače, A r n e K 0 z 1 n a Vrvni sistemi s tekočo nosilno vrvjo, 8 oš tja n K oš ir . ... .. . . Biomasa- ne več energija revežev in naših babic, ampak, energija prihodnosti, L oj z e Ž g aj n a r 'fraktorji goseničarji za spravilo lesa, Boštjan K oš ir , Mir k 0 Medved . . . ...... .. . Zaganje hlodovine iglavcev v lubju, Dušan Dobnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . Žaganje hlodovine iglavcev v lubju, Zdra v k o Tur k . , ......... . . .. . . . ........ . Šestdeset let tehnološkega razvoja motorne verižne žage in podjetje STil-IL, L o j z e Ž g aj n a r Raba spoznanj o rastiščih, E d v a r d R e b u 1 a ............ . ........... . .. .... . . .. ... . . . Podiranje drevja le ob mlaju, J o ž e M a č e k .. .. . . , .. . .. .. . . . .... . Učinki spravila lesa s traktorji in žičnimi žerjavi, E dv ard R e b u 1 a Gradnja vlak: stroškovni in ekološki problem, F r a n c F u r 1 a n . . ......... . Analiza nekaterih vidikov žičničarskega spravila na podlagi podatkov iz sečno-spravilnih načrtov, Boštjan Koštr, Edo Goričan, Iztok Kor8n ....... .. Gradnja gozdnih cest v Sloveniji v obdobju 1977-86, A n dr e j Do b r e ... . . . . .. . Ugotavljanje vpliva prometnic na gozdni prostor, B or u 1 Bi te n c . . . . . ......... . Mobilna 1 up il na linija, Z d e n k o O 1 r i n . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ... . Odprtost gozdov na Slovenskem konec leta 1986, A n d r e j D o b r e Stroški gradnje vlak, E d v ard R e b u 1 a ... . ........... . Sušenje jelke - slučajni pripadki iglavcev, Bran k o ] u ž nič .. . .... . 4. EKONOMIKA GOZDARSTVA Zagotavljanje sredstev za gozdno reprodukcijo - prispevek k razprav! na posvetovanju, Tugomir Cajnko ........... .. .. ... .. . ... .. Zagotavljanje sredstev za gozdno reprodukcijo (sklepi posvetovanja) . . . . . . Zagotavljanje sredstev za gozdno reprodukcijo, I z to k W i n k 1 e r .. .. . Izkušnje hrvaških gozdarjev - dragocena usmeritev za spremembo zakona o gozdovih v SR Sloveniji , S l av k a K a v č i č , To n i El u ki c . .. ... .. . 5. ZGODOVINA GOZDARSTVA Ohranimo našo strokovno dediščino, Borut Bile n c 6. KADRI, IZOBRAžEVANJE, INFORMACIJE Kadri in izobraževanje v gozdarstvu, J a n e z C e r n a č . . . . . . . . . . . . . . ... ...... ..... . Stališče do programa visokošolskega študija, J o že Pi n ta r . . . . . . . . . . . . . . . . ..... . . . . . Prenovljeni gozdarski muzej v Bistri, V l a d im i r Vi 1m a n . . . . . . . ........... . Prenovljeni program pouka biologije na Srednji gozdarski šoli, Jo že M 1 a kar . . . . . . .. . . . . Postojnski mladi (bori), M a r k o K m ec l . . ..... .. ....... .. _ . . . . ..... . . . .. . Ni vse rastišče, kar se dogaja v njem, A r n e K o zi n a .. .. ... . ........ .. . . .. . . . . . ..... . . Mladi bori in 40 let gozdarske srednje šole, Viljem Ga r muš . . . . . ........ , .. Estetska funkcija gozda in primer Damijana Ograjenška, 1 g or D a k s k o b 1 e r ..... . .. . . . . Pripis k razmišljanju Igorja Dakskoblerja, ž i v a n V es e l i č . . . . . . ... .... ..... .. . Kako motivirati strokovne delavce v gozdarski operativi, da bodo svoje delo opravljali učinkovito, gospodarno in kvalitetno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ....... . Gozdarska popularizacijska razstava na sejmu Tehnika za okolje, [ gor S rn o l ej Gozdarstvo in javnost, F r a n c e P o l a n c ...... .. . .. . . . Revizija gozdarske decimalne klasifikacije, M a r j a Z or n ....... . . . . Vabilo k sodelovanju slovenskim gozdarskim strokovnjakom ...... . . . Izobraževanje odraslih kot dejavnik družbenega razvoja (sklepi posvetovanja) ..... ... . 7 O GOZDARSTVU PO SVETU Zagotavljanje sredstev za vlaganja v gozdove na Japonskem, S l av ka K a v čič . ... , ..... . Uči se z gozdom, J e r n ej U d e ...... .... . .. . . . . .... .. ....... . ... . ... . .... . Utrinki s strokovne ekskurzije po Češkoslovaški in Zahodni Nemčiji v jeseni 1987. Ljub o čibej še več katastrof v Alpskem prostoru, Je r n ej S t r i t i h ...... ... . . . . . . . Plantaže evkaliptusov, B o j a n P o č k a r ... . .. .... . . .... . Japonski gospodarski razvoj in gozdarstvo, Min or u Kuma za ki, Sla v ka Ka v čič Erozija tal v kmetijstvu, B oj an P oč k ar .... ..... ... . ..... . 30 34 75 87 124 142 143 144 146 153 157 169 174 253 281 285 319 365 405 18 22 152 183 426 13 36 92 95 139 295 296 356 357 371 386 387 402 391 441 2 28 193 296 169 229 250 451 Življenje v socialističnem smogu, M a r j a n Z u p a n či č . . . . . . . . . . . . . . . . . 302 Gozdni požari v Avstraliji , B oj an P oč k ar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 303 Ne bojmo se gozda, M a r j a n Z u p a n č i č . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 305 Gozdovi oblakov, B oj an Počkar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ... . .. .. . .... - . . . . 359 Umiranje gozda, M a r j a n Z u p a n č i č . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 361 Divjad in umiranje gozda v pragozdnem ostanku. M a r j a n Z u p a n č i č ..... . . . ... _ . _ 362 Na val na divjino, M a r j a n Z u p a n č i č . .. . . . . ........ . ..... .......... , . . . . . . . . . . . . . . 402 Znanost pod gorami žita. B o j a n P oč k a r . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 403 Vtisi s strokovne ekskurzije v ZSSR. Toni E) uk ic . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 422 8. OSTALO Izid fotografskega natečaja . . . . . . . . . . . . . . .... , . ..... . TOZD Gozdarstvo Straža (GO Novo mesto) je prejela Jesenkovo priznanje za leto 1988 Predstavniki slovenskega gozdarstva v tujih gozdarskih revijah . 1 z to k W i n k l e r . . Človek in gozd jutri - ali lahko preživi ta?, Borut S oč an . . .... . .. .... .. . . . XV. mednarodni kongres študentov gozdarstva, Borut S oč o. n . ... . .. ... . . . . . . . Ekskurzija upokojencev gozdarjev in lesarjev . . . . .. ..... . . . . . . . . . ........ . Prihodnost gozdarstva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ......... . . . ............ . Poročilo Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo SloveEije za leto 1987 .... .. .. ... . V gozdarstvu so nujne korenite spremembe, E m i 1 K a č , M a r j a n P od o b n 1 k V gozdarstvu so nujne korenite spremembe, C i r i 1 R em i c . . . . . . . . . . . ........... . . 9. KNJIŽEVNOST 51 97 134 135 154 165 187 327 431 432 Lojze Marinček: Bukovi gozdovi na Slovenskem. 1 g o r D a k s k o b l e r . . . . . . . 98 Franc Bauer: Die Sache mit dem Wald (Zadeva z gozdom), M 2. rja n Šo 1 ar . . . 202 Pavle Šegula: Sneg, led, plazovi -priročnik za planince, smučarje in druge, P av le š egu 1 a 365 Kako rešiti gozdove, Zi van Ve selič . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 448 1 O. DRUŠTVENE VESTI Prof. Franc Rainer, 85-letruk, L oj ze F u n k 1 . . . . . . . . . . . . . . . . 41 Prof. Martin Čokl, BO-letnik, L oj ze F u n k l . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47 Ekskurzija upokojenih gozdarjev in lesarjev. O u š a n D o b n i k . . . . . . . . . . . . . . 155 Josip Koller, Cv e t k a K o 1 e r . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 203 Konrad Rubbia, Cvet ka K o 1 er . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 204 Josip Levičnik, C v et k a K o 1 e r . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 204 Milan Juvančič - doktor tehniških znanosti, B o š tj a n A n k o . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 306 Jože Kovačič - in memonam. J o ž e A j d i č . . . . . . . . . . . . . . 306 Dušan Dretnik - in memoriam, H u b e r t D o l i n š e k . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 308 Dr. Viktor Klanjšček - sedemdesetletnik. Z dr a v k o T u r k . . . . . . . . . . . . . . 442 Novi častni in zaslužni člani ZOlT gozdarstva Slovenije, Lad o E 1 er še k . . . . . . . . . . . . 444 452