___j........... vsak dan razen sobot, nodelj in praznikov. j0ued daily SundajS and Saturdajrs, PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški in upravnišk* M07 South Lawndale Avo. Office of PubUcsUoot MIT South UwndaU Av«. Telephone. Rockweil 4904 leto^yearxxxv. Cena lista k $6.00 _ .__IS. UM, at Um potl omo« si Chlcaso. Ulinoia, uiKtor Um Act «1 Congnm t March S. liti. Subscrlptlon 99.00 Ycsrly ŠTEV.—NUMBER M Premier Churchill obljubil pomoč Ameriki v borbi proti japonski sili 7 Ameriški bombniki metali bombe na japon ske pozicije na otoku Wake. Bojne ledje podpirajo operacije ameriških čet ne otoku ' Attu pri Alaski^-Podpredsednik angleške vlade Attlee informiral parlament, da so i Nemci in Italijani izgubili 820,000 vojakov v Afriki.—Nacijske avtoritete oklicale sta-, nje obleganja v poplavljenih krajih.—Ruer razbili nemške obrambne točke na leningra j / ski fronti Washington. D. C« 19. maja.— [ Angleški premier W i n s t o n Churchill je danes v svojem govoru pred senatorji in kongres-niki izjavil, da se bo Velika Britanija borila na strani Amerike proti Japonski, "dokler je dih t naših telesih in kri teče po [naših žilah." V 50 minut trajajočem govoru je Churchill orisal tudi zavezniško vojno strategijo. Poskus a zdrobitev Nemčije in Ualije v prah z bombardiranjem iz zra ka se bo nadaljeval zaeno z dru pmi vojnimi operacijami. Bombni napadi so že paralizirali nem-iko vojno industrijo, zlasti ono v Porurju. Churchill je dejal, da Amerika zgradi toliko ladij in parnikov, da ti krijejo skupne britske in [nvezniške izgube na morju. On je izrekel tudi upanje, da se bo-rta on in predsednik Roosevelt kmalu sestala s Stalinom in [morda tudi z generalom Kal-jhkom. Washington, D. C., 19. maja.— meriški bombniki so metali mbe na japonske oku Wakinri* zaradi napada in potopa te ladje London. 10. maja.—Podpredsednik vlade Clement R. Attlee je izjavil v parlamentu, da so Nemci in Italijani izgubili okrog 820,000 vojakov v Afriki, Angleži pa 220,000. Število uključuje ubite, ranjene in ujete vojake. * (General Dwight D. Eisen-hower je razkril v poročilu, objavljenem v glavnem stanu, da so zavezniki samo v Tuniziji ujeli čez 200,000 nlmških in italijanskih vojakov.) Attlee je razkril osiščne izgube v Afriki v resoluciji, predloženi parlamentu, ki hvali triumf zaveznikov v Tuniziji. Vojni minister James Grigg je prej poročal, da so zavezniki ujeli pol milijona nemških in italijanskih vojakov v ofenzivi v Afriki, ki ze je pričela v velikem obsegu po zdrobitvi osiščne bojne črte pri El Alameinu, Egipt, in je bila zaključena s kapitulacijo Nemcev in Italijanov v Tuniziji. Poplava dolin v Porurju, ki je sledila razbitju treh jezov po bombah, ki so jih metali angle- _ ški letalci, se na podlagi v Lon- i najmanj M0" dospe«) poročil s kontih«!- na dve izmed 22 japonskih bojnih letal tipa Zero, ki so jih skušala prestreči, se glasi naznanilo nornaričnega departmenta. Ameriški bombniki so prileteli z otoka Midwayja, najbližje kue, ki leži'1190 milj stran od rišča bombardiranja. To je IW prvi ameriški napad na otok Wake od 25. januarja tega leta in peti, odkar so ga Japonci okupirali. Ameriški letalci so isto-osno metali bombe na japonske jmilitaristične naprave ob zalivu &katu pri Solomonih. Napad na otok Wake je vodil [polkovnik Clarence F. Hegy, ki K povedal, da so se vsi bombniki srečno vrnili v -svoja oporišča, kpr*v so morali preleteti razdaljo čez dva tisoč milj v obeh ■tereh. Bombniki so vrgli dva-tojst ton razstrelilnih in zažigal-P> bomb na japonske.pozicije. Mornarični department je da-J naznanil, da so ameriške čete »krožilo glavno japonsko silo \u Attu, otoku na skrajnem za-Pdnem koncu Aleutske grupe Alaski. Japonci so bili poljani z utrjenih pozicij v hribih zaliviu Holtzu. I Amcrškc bojne ladje, ki so gMpirale izkrcanje prvih voja-cet zadnji teden, in bojna r8!3 / otoka Amčitka, 233 milj P* »> rnbardirajo japonske Filtracije. Ameriške izgube P^-raeijah so neznstne kljub B^jcncm i j sile "dporu s strani japon- Zaeesallkl stan. Avstralija. 19. ;«>.(, al Douglas Mac-l« naznanil, da so japon-k, il" metali bombe na za-v M -k« vojaške pozicije pri *ul /alivu Huonu, Nova iVrti napadalcem so se ' x /rak zavezniška leta-„ 1,1 k">«lu razpršila. Na-I "'.l",t;ljsldh četah. Te so okupirale TeŠlnj po monakovski konferenci, kateri je sleklo raztrganje čehoslovsške republike po Hit-erju. Dr. Ripka je rekel, ds ^oljska vlada noče odpraviti Čelom storjene krivice, "temveč v naše boleče presenečenje je zsvzela stališče, da se krivice nadaljuje." ZA1Z-RUDAR SPORA Notranji ta 'nik lekoe naelovH oe prto pi** imvieu ODBOR MORA Pa TRDITI POGODBO VVashington. D. 19. maja.— Notranji tajnik flarold L. Ickes, ki Je tudi mog, je naslovil Johnu L. rudarske unije nom, da zlomi stal med Lew lavskim odboi tor za pre-odprto pismo predsedniku A, s name-J, ki Jc na-in vojno-de-in izravna Stavkarji eo nočejo vrniti na delo Gary, Ind., 19. maja.—Člani jeklarske unije CIO, ki so za-stavkali v plavžu tovarne Car-ncgie-llllnols Steel, so ignorirali apel representantov armade in mornarice, naj se vrnejo na delo. Prej so Ignorirali sllčen spel uradnikov unije. Korpore-clja trdi, da je stavka znižala produkcijo jekla za 350 ton na dan Rueija imenovala poelaruha za Mehiko Moskvs, 19. msjs.—Konstantin Umanski, bivši ruski poslk-nik v Washingtonu, je bil Ime-novsn zs poslanika v Mehiki. Prvotno je bil Imenovan za poslanika V. A. Fedušin, ki ps Je izjavil, ds ne more prevzeti pozicije zaradi bolezni, nakar ga je vrhovni sovjetski svet rszre-šil dolžnosti. Rueki marial čeetital Eieenhouferju Moskva, 19. msjs—Maršal A. M Vasilevskl, obrambni podfco-miser in šef štaba ruske srvnade, je Čestitsl ameriškemu generalu Dvvightu D. EisenhowerJu, poveljniku zavezniške armade, na zmagi, ki jo je U armada Izvo-jevala v Tuniziji. Plača angleških letalk izenačena London. II. maja.—Stafford London. 19. maja.-Jugoslo-'Crlpps, mieister zs letalsko pro-vanska ubežne vlada poroča, da,dukci)o, je naznanil v parlamen so četniki po sedem ur trsjsjočl tu. ds bodo leUlke dobivale leU) bitki z osiščno silo okupirsll ru- plačo kot letalci v enaki službi, £££ S Veronik V tej « Več ^o letalk pilotira letala kl razbili električno centralo In ru-| so ^^ " leUlski dsrske nsprave. itransportedJL .—-teaJ spor ter prepreči jrudsrsko stsv Ickes, ki je v imenu vlade prevzel kontrolo ned premogovniki, je v pismu opozoril Lewisa, da nima oblasti v tadevi obnove pogajanj mad rudarsko unijo in operatorji, zeenp pa je izrazil potrebo sklenitve nlve pogodbe, katero pa mora potrditi vojno-delavski odbor. Člani tegs od bora trdijo, da }9 oblast nadzi ranja kolektivnega pogajanje med rudarsko ua|jp in operatorji v njihovih rokih. Ti so ostro obsodili Lewisa, ker noče pri znati njihove oblasti. Notrenji Ujnik se Je zahvalil Lewizu« ker Je podaljšal veljev nost premirja do Bl. maja, omenil pe ni konflikta s vojno-de-avsklm odiporom. Ickes je del rezumetl, de se ne strinja z nasvetom odbore operatorjem« naj se ne pogzjajo z reprezententi iarske uni^n, dekler Uwie m prizns oblasti odbora. William H. Daviš, načelnik vojno-delavskega odbora, J« dejel, da se strinja s vsebino Icke-sovega pisma, kar pomeni, da bo upošteval sugestije glede seklju-čenje kontroverze s Lewlsom na način, Id ne bi okrnil oblesti odbora v zadevah reševanja sporov. Ickes je adini vladni uradnik, ki se direktno pogaja s Lewi som. On ja zavzel' stališče, ds se lahko delno ugodi zahtevi rudarjev glede zvišenja mezde i sklenitvijo kompromisa. Rudarji naj bl dobili plačo za čas, ko gredo na delo premogovnike, kakor tudi za čas, ko se vračejo z dele domov. To ne bl bilo v nasprotju z mezdno formulo, kl določe zvišanje mezde le za petnajst odstotkov nsd točko, ki je prevladovela v januarju 1. 1941, Preden je bilo Ickeeovo odprto plamo Lewisu objavljeno, nI hotel predaednlk Roosevelt ns konferenci s časniksrjl komentirati trditve voj no-delsvskegs odbore, da se pogajanja med rudarsko unijo ln operstorji ne morejo obnoviti, dokler Lewls sli drugI reprezentance unije ne nastopijo pred člani odbora. Odločitev glede procedure, kl naj bi podprla oblast odbora v sadovi reševanja me//i nih sporov In ugladila pot za dosego sporazuma med rudarsko unijo in operstorji, bo morda padla na konferenci med lekesom, Davisom in J. F. Byrnesom, direktorjem komisije sa ekonomsko stabilizacijo, - * Domače vesti Nov grob v Kansasu Yale, Kans.—Dne U. maja Je v bolnišnici v Pittaburgu umrla Neša Šetina, »Ura 79 let in članica društva št. 9 SNPJ, Civilni pogreb, ki ga je oakrbel sloven ski zadružni pogrebni zavod, ee Je vršil 14. maja. Ia Clevelanda Cleveland.—Dne 15. t. m. ao domači našli v kopalnici 15-let-nege fanta Harulda Skrajnarja mrtvega. Ko Je prišel z dela zvečer, se je šel kopat in zadela ga Je kap v kopalnici. Rojen je bil v Girardu, O., In zapušča starše, brata in šest sester.—V bolnišnici je naglo umrla Mar-gareta Grletič, roj. Fink, stare 53 let. Zapušča moža, sina pri vojakih v Afriki, brata in tri sestre. Is Mlcklgana ' \,1 Cadillac, Mich .-V tukajšnji bolnišnici je 2. maja umrl Josip Hafner, star 85 let in rojen v Rt tečah pri Skofji Loki na Oorenj skem. V Ameriki Je bil 38 lot Ul tukaj zapušča drugo ženo, dva sinova in pet hčera. Poplave povzročile veliko škodo Več milijonov akrov zemlje v Illipoisu pod vodo 19. maja.—Illinois, Indiana in štiri druge drleve eo prizedete zeredi poplave, ki je povzročila fte ogromno škodo Samo škoda ne uničenih pridel kih znaša več milijonov dolar Toleg niinotee ln Indiane prlsedete drževe Missouri, Ksn i, Oklahoma ln Arkansas. Kot posledica nepresUnlh deževnih nalivov so reke ln potoki prestopili bregove in vode Je selile nižine. Samo v lilinoisu je več milijonov akrov zemlje pod vodo. Več sto ljudi je moralo zapustiti svoje hiše, ko Jih Je vode zalila. fitlrl osebe so utonile v West Terre Heutu, Ind., ko Je voda reke Wabaah podrla naalp in se razlila po mestu. Okrog dva tU soč ljudi je morelo zapustiti svoje hiše. ^ Vatikan skuša " rešiti Italijo? Dodd in Lovett izgubila poziciji Washington, D C., 19. maja -Dr. Wil!iam Dodd In Robert M J^ovett, člana federalne komuni kadjake komisij«* sta Izgubila poziciji, ko >e nižje kongresna zbornice sprejela predlog, da njuna Imena zbrišeU s plačilne listo. Lovett Je bil več let pro-fesor angleške literature na čikaški univerzi Oba sU bila ob-dolžena. da sta bila člana raz Smrtna kazen za holandske stavkarje Sabotaža v norveških lukah v 19. Meja.—A r t h u r Qeyss-Inquert, nacijski komisar okupirane Holandlje, Je isdel dekret, kl določe smrtno kazen za stevkarje in one, kl ovirajo produkcijo materiala za nemško vojno mešlno, po poročilu,'kl gs Je objavila Aneta, holendska časnlška agentura Prej so nacijske avtoritete oklicale preki sod v zvezi s zatiranjem nemirov Jn izgredov, ki so sledili odredbi glede ponovne Internacije okrog 400,000 bivših holandskih vojnih ujetnikov. Na podlagi te odredbe Je bilo več oaeb aretiranih In ustreljenih. Po nscijih kontrolirana radio-postaja v (Mu poroča, da so bili krsjl ob norveških lukah proglašeni sa vojne cAne, da se za-tre sabotaža. Vojaške streže so dobile ukaz, nej ustrele vsake-ga. ki pride v te cone brez dovoljenja. Živilska konfe- «<} renca odprta Predsednik Roosevelt pozdravil delegate « Not Springs. Va.. 19. maja.— Mednarodna živilska konferenca ae je jrčeraj pričela v hotelu Homestaedu. Za predsednika konference je bil Izvoljen sodnik Marvin Jones, nsčelnik s merlške delegacije Predsednik Roosevelt j« naslovil poslanioKdelegatom, v kateri jih je pozdravil in jim želel uspeh. "Slahernl narod kot posameznik in vsi kot kolektivna •nota morajo prevzeti odgovornost v smislu načel štirih svobod, ukl j učenih v Atlantskem čarterju, ln skrbeti, da se dekla-racija Združenih narodov izpol-nin v celoti,M 99 glaai poslanica. "Družba mora ispolniti obveznosti napram svojim članom in Jim zagotoviti zadostno prehrano." Roosevelt je dalje naglasi!, "da problem, kl ga mora konference rešiti, Je najvažnejši od vseh človeških problemov. Ts je nasičevanje ljudi. Narodi morajo storiti korake sa odpravo vseh zaprek, ki ovirajo mednarodno trgovino, transportaci-jo ln razpečevanje živil." Na konferenco 90 prišli predstavniki 44 držav. Dvorano hotela, v kateri ee vrli, strašijo vojaki. Časnikarji nimajo dostopa v dvorano, kar Je Izsvelo ostre proteete. NEMCI ZAGOTAVLJAJO ALARMIRANE ITALIJANE Skupna obramba juine Evropo prod invazijo SEF ITALIJANSKEGA ŠTABA RE-SIGNIRAL Likvidacija faii. Ranjeni ameriški vojaki doepeli v Kanado Halifaz, Kanada. 10. maja — Ameriški In kanadski vojaki, ki ao bili ranjeni v bitkah 1 oslščno silo v Tuniziji, so dospeli v ličnih organizacij, kl širijo pro-\ to luko, PrlpeiJele Jih Je kanad-vratno propagando. ske bolniške ladja Ledy Nelson. 19. maja—Sem dospela poročila ls zanesljivih virov govore, de je Vetikan storil korake se rešitev Itellje pred porazom. Načrt, kl nI mirovni predlog in ne sugestije glede sklenitvi premirje, vsebuje pismo, ki gs je pepež PIJ Izročil newyorškemu nadškofu Speli-menu, ko st Je mudil v Vetike-nu. Spellmen ss sdaj nahaja na Srednjem vzhodu. Nečrt baje uključuje sugestije glede politIČnage preobrata Italiji, likvidacije Mussollni-jevegs režime In razpusta faši-9tične stranke. Civilne administracija naj bl polagoma prišla v roke ljudstva. Znano nI, ali načrt določa aretiranje ln keznovanje Mussoli-nlje In vodilnih fašistov, kl so pognsll Italijo v vojno v pričakovanju, da bo rezultirala v porazu zaveznikov, Ali bo Vatikan uspel s svojo kampanjo, je dvomljivo. Da Italije ne more dobiti koncesij od zeveznikov, če se "proetovoljno" umakne Iz vojne, dokazuje deklaracija predsednika Roosevelta In pre-mterja Churchilla, objavljene po zgodovinski konferenci' V Casa-blanci, francoski Maroko, ds zavezniki zahtevajo brezpogojno kapitulacijo osišča. Vodja angleških rudarjev okrcal Lowiea l/mdon, 19 maja—Wlll Law-t her. predaednik Britske rudarske zveze, Je v članku v publikaciji Ptcture Post oplazil Johna U Lewlaa, predaednika UMWA. "V Angliji ni nobenega rudarja, kl bi mislil, da Je bil rojen nov svet, če dobi zvlšenje za deset šilingov na dan," pravi l*wther. "Ako bi Hitler zmagal, bl bil to uderec sa vae rudarje. Tog« *e Lewls ne seveda, ker igra politiko v vsem svojem življenju." 19. meja.—Nemčija je uradno priznala kritičen položaj Itellje ln jo sagotovila, da je ne bo pustile ne cedilu. Necljska zagotovila so prišla v momentu, ko se j« nervoznost Italijanov, spremljane z bojaznijo pred zavezniško Invazijo, povečala. Bojno ra9pološenje v Italiji ae krha od poraza njene sile v Afriki ln kot posledica zavezniških bombnih napadov na njene meste. Zagotovilo, da bo Nemčije pomagala Italiji pri obrambi fronte južne Evrope, Je delo glaallo nemškega zunanjega urada. To Je odgovor na trditve londonskih listov, de bo Hitler obrnil Itelljl, ki mu ne more več koristiti, hrbet in jo prepuetll njeni u9odi. Opazovalci v Londonu zdaj, ko oalšče pripravlja Italijenake prebivalce za odvrnitev invazije, trdijo, de bo Italije vršona is vojne 1 minimalno voj9lko silo in maksimalno psihologično propagando. Evidenoa slednje Je v bombnih nepedih ne itelljen-»ka meste in poletu engMUtih letalcev ned Rimom. Polet Je bil demonetrecije, de je itaUJen-ska prestolnic* lzpostavljens bombardiranju Is zrtka in de jO Sunek prpti Siciliji, Sardiniji in južni Itelljl lehko pride 9 morja ln is srake kot uvod Invazije zavezniške eile. Musso-llnf dobi ultlmet s sehtevo od* stops Itelljaiukega polotoke, spremi Jen 9 grožnjo, de bo v obratnem slučsju rszblt ne knee In zevzet s silo. Mussolini toležl prebivalce, de zavezniška letalslui sila lehko uniči Italijanska meste, ne more jih pa okupirati, da je Nemčije obljubila pomoč in da Je Južno obrelje utrjeno, Iz Borna, ftvlca, Je prišle veet, da Je general Vlttorio Ambrosio, šef italijanskegs generslnega šuba, reslgnirsl. Veet ne ome- njs vzroke. « Rumlov davim nairt zavržen Rooseveltove •varilo učinkovito Wsakinften. D. C.. II. maja.— Nižja kongresns zbornica J« ponovno savrgls Rumlov davčni načrt s 202 proti 194 glaaovom. Za načrt Je glasovalo 117 republikancev In sedem demokratov, proti pa 190 demokratov, devet republikam*?, dve pro-gresivca in eden ieb*rty, Načrt, čigar avtor Jg Board- sley Ruml. načelnik federalne rezervne benke v New Yorku, je določal plačevanja dohodninskega davka sproti in opustitev planit ve davka se preteklo leto. Ta je bil zadnji leden sprejet v senatu. Groinjs predsednike Rooee velta, da bo v<*tiral načrt. Če ga zbornka sprejme, Je bila učinkovita On je dejal, da ne bo pod pf»e i nobenega davčnega načrta, ki bl določal opustitev enoletnega davka. Člani odaekov obeh sbornic se bodo danes sestali na posebni seji In razpravljali o kompromisnih davčnih načrtih. Rumlov načrt Je bil lo trikrat poražen v nižji zbornici PROSVETA —T prosveta THE ENLiaHTCNMEHT OU Blfl IM LASTNIMA SLOVEMSKZ M/ JEOMOTE •i Md publfchad brl drUv* (Istmi n pol tot«. 91. M mMm eeto teto. 99.79 m pol _ ratess for th* United State« ( p* 7*OT, Chlc*go aad CIcoto 97.99 pit po dogovoru —noaopiai J ■■■ te rrttij^* RokopfcP ^-----"»j 114.) M m»»Jo poiUJatelJu to v alutsju, U to arttotos will nmt ko ptor*. paams. «ta~ wUl ke br MU-AddTMMd Ud M m. ka* Ima stik«« PROSVETA 2997*99 So. Laarndato Ava. HTM,>1 Of THE rEOERATED PRESS 199 Datum v oklepaju na primer vlado, kakor v komunistično diktaturo In katerim Je vsaka druga vlada, tudi demo-kratična. tlranaka. To Je ttata politika .. a O klubu bivših rudarjev : Miiwaukna. — O našem klubu bivših rudarjev ni bilo že precej časa nobenega poročila. Zadnjič je Louia Ambrozich le omenil, da se vrši seja 8. maja zvečer, kakor se je tudi. Malo poročila o tej 9eji. Na dnevnem redu je bilo vprašanje, kaj storiti s prebitkom od naše kartne zabave, ki se je vršila 20. in 21. maaca in je še pre-eej povoljno izpadla. Na tej seji smo sklenili, da razdelimo prebitek v sledeče namene: Za slovensko pomožno akcijo, kl jo vodi JPO-SS, smo dali $15, za ruski relif f 15, za SANS $15 ln tri dolarje za oglas tukajšnjemu mladinskemu krožku št. 4 SNPJ. Nsša želja je, da bl se stari, to je bivši rudtrji, živeči v Mll-waukeeju in okolici, bolje udeleževali sej, kadar so sklicane. Njih datum in prostor je vedno objavljen v Prosveti Zadnji dve poletni sezoni smo imeli piknike. Kaj misilte letos? Sedaj imamo res "cash", ampak bolj »malo čaaa, kajti večina nas mora garati po sedem dni v tednu. In tako je vprašanje letošnjega piknika prepuščeno odboru kluba. URadi bi slišali, kaj mislite o tem, oni, ki niste bili na seji 8. maja. AU miallte, da bi bil kak uspeh? AU mislite, da bi mogli dobiti prigrizek? Dolžnost naša je, da delamo za vojne sirote, toda vsi veste, da brez truda ni nič. Drugače je pri nas dosti dels, kdor hoče delat. V tem mestu bo kmalu ena četrtina žensk v tovarnah. Dosti jih tudi opravlja "weldarsko" delo, toda jim iskre nič preveč ne ugajajo. Nekatere se hitro privadijo. Stvar ima tudi smešno ali zabavno stran. Na primer zjutraj so vse lepo napudrane in z "ružem" pobarvane, zvečer so pa vse zakajene in umazane. Pa se bodo že privadile, kot se tudi drugi. J. Par ko, 584. živim« spomin mrtvim— Clavaland. O.—Namesto cvetja in rož za prerani grob našega dobrega prijatelja, aktivnega društvenika in dolgoletnega predaedniku društva Naprej št. SNPJ. Mika Cvelbarja, kl je ia desetmesečnem bivanju na farmi brata Rudolfa Cvelbarja v Columbusu, Montana, 30. aprila 1943 podlegel srčni hibi, so darovali: Za Jugoslovansko pomožno akcijo (JPO-SS št. 2): Jernej Hoianc in John Stopar vsak po $5.00 ln Anton Gruden $1.00, skupaj $11.00. Za slovensko politično akcljoi (SANS): John Lazar, Stephen Lunder, Jernej Rožanc, Louis Kocjan, Joaeph Globokar ln Ludvik Mfdvešek vsak po $5.00, John Tavčar $3.00, Frank Crta-lich, Frank Ifikiic, John Mam, Frank Čenk in Joseph Žele po $2.00, J. Papesh, Frank Rezin-ger, August Kollander, Charles Rogel, Louis Hrovat, John Ren-ko in Neimenovan po $1.00. Skupaj $50.00. Za Slovensko narodno čitalnico pa: Frank Shiffrer in Neimenovan vsak i» $5.00 in John Ku-man $1.00, akupaj $11.00. Skupno so za vse tri organizacije darovali vsoto $72.00. Iskrena hvala vsem darovalcem za velikodušne dadrove! Da M našU še mnogo poanemalcev.—Ludvik Medvešek. 5, nabiralec. , Naročnikom Cankarjevega glasnika t Clavaland, Ohio«—Vse bivše naročnike Cankarjevega glasnika opozarjanj, da je bilo v zadnji številki, ki je izšla ob koncu februarja t. 1., poročano, da oni, ki želi dobiti povrnjeno naprej plačano naročnino, mora do 31. maja 1948 poslati upravi Cankarjevega glasnika zahtevo oziroma nakaznico, ki Je bila natisnjena v zadnji številki. Pozneje poslanih zahtev ne bo mogoče upoštevati. Toliko v neznanje naročnikom. Za upravo Cankarjeve Ustanove—Ludvik Medvešek. tajnik, 6409 St. Clalr Ave. Priapevki aa pomošno akcijo Clavaland*—Meseca aprUa so pri naši postojanki 35 JPO-SS prispevali za pomožno akcijo: Nabiralna knjižica J. F. Dur-na: Mike LaH>?5 namesto venca za pokojnim A. Smoletom, Fršnk Petrič $2, društvo Euelid 29 6DZ $3, mrs. Urek dolar, John Lokar dolar, mrs. J. Česnlk dolar, Progresivne Slovenke, krožek 3, Euelid, $10, mr. 4n mrs. F. Strauss (Trafalgar) $5, mr. in mrs.< A. poklar $5, Milan Medvešek $5 namesto venca za pokojnim vojakom Johnom Zajcem, družina J. F. purn $5 namesto venca za istim vojakom, Paul , Česnik (Painsville) dolar. Skupaj $45. Nabiralna knjižica Andreja Božiča (zidarja): Po dolarju so prispevali Louis Čebron, John Strancar, Fra nk Klemenčič, Victor Shell (Šel), Joseph Rebec, Louis Furlan. Skupaj $6. Nabiralna knjižica Georga Panchurja: Po dolarju so prispevali Joseph Kosarlch, Frank Zaje, Mary Jevnikar, Rose Ur-bančič, Julia Struna, Frances Gorenc (nečitljivo), po dva do- 1 i. larja pa Neimenovana in Fran-osa Vidmar. Skupaj $10. Nabiralna knjižica Mary Lus-tig: Po dva dolarja Anton Dolgan (trafalgar) in Joseph Jane-zič, po dolarju A. Gregorc, Frank Raztresen, Uršula Biazetič, Joaeph Lustig in Mary Boldin 50c. Skupaj $8.50. Nabiralna knjižica Johna Jančarja: Po pet dolarjev John Jančar in Joseph Kužnik, po dolarju Frank Skully ml., Frank Skully st in Eleanore G. Gubich. Skupaj $13. Nabiralna knjižica Antona Jankovicha: Družina Anton Zanko $2.6t, Anton Kovačič $2, John Tomšič $5. Skupaj $0.60. V aprilu smo pri naši postojanki torej nabrali $92.10. In to je nabralo le šest izmed 28 zastopnikov, 1U imajo nabiralne knjižice. Kaj j* pa z ostalimi zastopnikl-nabiralci? Torej skušajte tudi vi poagitirati ta mesec. Slovenija proai naša pomoči. Nekaj dolarjev mesečno za to človekoljubno delo nas na bo vpropastllo. Rojaki! Zbirajmo in prispevajmo vsi brez razlike. Vsak po svoji moči. Naši bratje Čehi so obdavčeni ditektno pri svojih podpornih organizacijah« in sicer po dolarju mesečno. Torej pomislite, koliko oni zberejo skupaj mesečno za svoje rojake v stari domovini, Id, kakor izgleda, ne trpe tistega trpljenja in gorja kot ga trpi naš mali narod, proti kateremu so sa zaro-till trije sovražniki, da ga uničijo: Nemci, Italijani in Madžari. Torej zbudimo se, razmišljaj-mo o položaju naše rojstne domovine, o trpljenju krvavečega in umirajočega naroda preko oceana. Seveda pri tem ne smemo pozabiti na svojo novo domovino, kajti tudi njo moramo podpirati, da bo čim prej prize djala smrtni udarec tistim sadistom in barbarom človeštva in da bo čimprej konec kr volit ja in trpljenja zasužnjenih narodov. Omenim naj tudi, da se naša podružnica že pripravlja na jesensko priredbo* ki se vrši 24. oktobra. V ta namen je najela obe dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo rd. Ob tej priliki bo podan program in izdali bomo tudi programno knjižico. Zastopniki ln zastopnice naše podružnica bodo šli na delo in pričeti zbirati oglase pri naših trgovcih in tudi drugih. Našim trgovcem torej priporočamo, da ste naklonjeni tem nabiralcem in nabiralkam in prispevajte po svoji moči v obliki oglasa. Zavedajmo se vsi enako svoje dolžnosti napram svojemu narodu. Vedite, da zastopniki in odborniki ne delajo zase, ampak za trpečo Slovenijo. Glejmo vsi, da bo naša prihodnja priredba sijajen uspeh, kot še nobena tako. In ako bomo vsi sodelovali in se potrudili, bomo to tudi dosegli. Društvenim zastopnikom in nabiralcem priporočam, da greste ta mesec VSI na delo ln sku site doprinesti svoj delež k skupnosti. Na naše ljudi pa apeliram, da prispevajte kolikor je v vaši moči tem narodnim delavcem. Če nimate namena prispevati, vsaj ne ovirajte jih—ne iščite izgovorov ali drugega prerekanja. Vsi prispevki so prostovoljni— kolikor hoče kdo dati. Seja naše postojanke JPO-SS se vrši v torek zvečer, 25. maja. Vsi zastopniki, zastopnice in uradniki ste prošeni, da ste navzoči. Potrebno je, da posetite sejo vsak mesec. Društvom priporočamo, naj zahtevajo vsak mesec poročilo od svojih zastopnikov. J. F. Duru, tajnik Maja H. M. Spacht zaslišuje ujataga namšksg. stanu v Tuniziji.' JWU ga do nekaj let, je pa malo preveč udarca za matere, ki so otrokom dale življenje, zdaj pa nimajo prostora, lugnor bi zibelko položile z detetom. % Predno nadaljujem, vam bom predložil pismo, ki je bilo objavljeno v tukajšnjem meščanskem listu. Naslovljeno je na cleve-landske lastnike stanovanj in piše ga mati s tremi otroki. Glasi se: 'Danes je materinski dan in pišem to pismo Kot mati. In kot mati se obračam na dobrosrčno ljudstvo Clevelanda s prošnjo, naj vzamejo v pretres, kaj oni delajo za bodočnost naše prihodnje generacije. Po pravici povedano je Cleveland mesto kot so vsa druga mesta in v tem mestu se trudim, da bi> vzgojila svoje o-troke, da bi bili pošteni državljani in spoštovaU zakone. Pred tremi meseci je moj mož dobil delo v Clevelandu. PrišU smo iz druge države. Ampak jaz sem bila rojena in vzgojena v državi Ohio in sem bila zelo vesela, ko sem zopet prišla v to državo. Toda kakšna smola! Mi tukaj nismo dobrodošli. Zakaj ne? Vedite, da imamo tri otroke: Richard je star 11 let, Mi-chael sedem let in Catherine o-sem mesecev. Zdaj pa ne moremo dobiti stanovanja, ki bi odgovarjalo naši družini." Potem mrs. Connor pove, da je z otroki sledila možu v Cleveland. Ampak vse, kar sta mogla dobiti, sta biU dve umazani sobi, za kar sta plačevala $10.50 tedenako. BUo pa je tako neudobno in grdo, da upa, da takega stanovanja ne vidi nikoU več. Ampak lastnica stanovanja ji je dala razumeti, kako dobro delo je storlja, ker je oddala v najem stanovanje družini s tremi otroki Potem je ta družina najela "trailer", ki pa je tako majhen, da se komaj gibljejo v njem. ' "In vendar je bilo to vse, kar smo mogli dobiti", nadaljuje žena "Ampak nisem sama v takem položaju. So še druge matere, ki se vprašujejo, zakaj so postale matere. Možje jim odgovarjajo, kaj naj store z otroki. Mi nimamo dovolj denarja, da bi dali predplačilo na hišo, Če bl jo hoteli kupiti." Potem mrs. Connor vprašuje, kaj jo s temi lastniki stanovanj, kl malim otrokom zanikajo pravico do življenja. Pravi, da je praznih stanovanj precej, kajti naštela jih je več, ko je čitala o-glaso. Toda vsakdo oglaša, da hoče le odrasle s(anovalce. Nekateri lastniki stanovanj gredo celo tako daleč, da oglašajo, da žele delovni par, to je moža in ženo, ki oba delata, da bi niti žena nc capljala po hiši. In kako je bilo pred 20, 30 leti? Dobili so se ravno taki lastniki stanovanj, ki nistf marali o-trok. Mogoče so med temi tudi taki, čijih starši niso mogli dobiti stanovanja radi malih otrok. Ampak ravno ti lastniki danes hvalijo fante, ki se bore za njih domovino in njih imovino. Mrs. Connor končuje svoj dopis, da so lastniki pozabili na izrek Kristusa, ki je rekel: "Pustite male k meni . . Ona potem vprašuje katoliško in protestentovsko duhovščino, zakaj v tem smislu ne pridigajo svojim vernikom, da bl se vsaj vernim lastnikom omehčalo srce do malih, nedolžnih o-trok. Ta dopismk bi lahko odgovoril koetl pet do šeet čevljev. Ne gre j na to vprašanje, toda danes ni MS»» 0m%9mmmrnm boje čaaa. Mrs. Connor Ima tudi dva "Puatlte male k meni... Clavaland. — Lahko ste že sli šali ali čltaU ali pa se je vsm o-aebno pripetila smola. Smola se je pripetila tudi mojemu pisalne mu stroju, aU bolj pravilno rečeno — meni, kajti popravilo me je stalo $5.50, ker sem dopisnik Človek ae čudi današnjim lastnikom stanovanji 'kl oglašajo: "Odda se stanovanje štirih ali pet sob družini brez otrok ..." Mi pač ne moramo zapopaati. so II bili ti lastniki stanovanj rojeni v velikosti 10 palcev ali v veli- otrok Bo Še res, da jih Ima n< katera družina malo preveč, ampak kadar odklanjajo družino / la | devetmesečnim otrokom ali s par i le vsemogW dolar, kar Je njih malimi otroki v starosti od ene-1 amen brata v vojni ampak to nič ne vpliva na stanovanjske posestnike. Oni ljubijo poleg domovine K temu naj dodam, da sem tu-di jaz oče otrok, ki imajo že sa-mi otroke. Včasih so naši rojaki gobezdali da imam precej pod palcem, ker stalno delam. Meni ni dosti znano, kdaj je še kdo o-bogatel od dela. Vem le toliko, da se delavec namesto denarji dostikrat naleze žuljev, jetilj ravmatlzma ali kaj podobnega! In naj mož še bolj zvesto gan in žena varčuje, toda če hoceU obleči tri otroke, jih preživeti in pošiljati v šolo kot se spodobi, stane'to' precej dolarjev in ni skoro nič za banko. Kadar bralec čita moje dopise, bi res lahko mislil, da sem bru-talen človek in takoj pripravljen, da nekoga zadavim. Je že res, da nimam rad onih, ki so podobni dvoreznim nožem. Toda naj nihče" ne pozabi, da sem bil tudi jaz otrok in vem, kaj je strada* nje in tudi kaj se pravi biti bret postelje. Vem tudi, kaj je mati in njena skrb za otroke. Ko smo šli skozi krizo, so nekateri starši skušali prisiliti svoje otroke, da dobe delo, in ker ga niso mogli dobiti, so jih radi tega šikanirali. Pri nas se to ni dogajalo in ni bilo nikakšne sit« nosti. Ko so moji že delali in z* čeli življenje na svojo roko, « povedali, da pri nas se ni pošto palo robato kot ponekod, kot a to izvedeli od drugih. Mi sm< razumeli položaj, ga u\ ln se zavedali, da so naši otr Komaj nekaj let je, ko je sin doživel nekaj sličnega kot | še mrs. Connor. On je že dva otroka, toda ali mislite, so naši rojaki upoštevali družino? Sploh ali mislite, so naši dobri rojaki kakšna ma? Oh, pojdite, ppjdite! Ni teri le blatijo Žide in jih d« vseh grehov, tudi takih, bt drugi ali pa mogoče sami Takih "Židov" tudi med na manjka, kakor tudi ne med mi, ki so bili rojeni v Pav« vem Zagrebu. In tako se je moral moj rin| liti — radi malih otrok. M se je pa njegovemu "stare in njegovi stari materi H neumno videlo in "stari" je i čisto po domače: "Ti si še I moj sin in tvoji sinovi so] vnuki..." Pa smo predelali! za dve družini, kjer se zdaj nald in Jimmy lahko svob gibljeta. In Jimmy pravi: 1 you, grad pa? Give me I •žgančkaV Donald pa: "Gf pa, take me to show." I Yes, ljudje bi se morali | dati, da so bili najprvo mij Vsaka stvar je najprvo maj« potem šele zraste velika. Ir ko bi morali biti veliki tudi« gani in pravilno funkcionirati, i če ne možgani, pa vsaj »rc*. čuti ljubezen do otroka, ce J odraslega človeka ne. CW posebno pa moški bi mor»» prijazni napram otrokorrrJ troci so kakor odrasli: i* so dobri, nekateri pa nisa|| pa jabolko ne pade daleč (* vesa. Mi vsi vemo. da ns»* nota ima rada otroke. AH« tako?—Frani Barbw Tudi — apomlal Strabane, Pa- - Trfko*' vek pripravi k pisanju, t«** sih ga razmere prW*M' V Prosveti z dne !•. W Čitala dopis Agnesc F » iz Elizabeths. N * zopet * obuja svoje - , , Ampak tisti njeni vavi spomini za n* smo bili skup«) Pr0<1 premogerski stavki ns v West Virginiji 1» I nsm jih je dajati tudi«* jimi "boardeni" (Dalje aa I Vesti z jugoslovanske fronte, ^SBHHl Poročila Jugoslovanskega informacijskega centra in drugih virov •riUJANI STREJJAJO SLO-. mada jako 'značilno vlogo' v ob-VBNSKE UMETNIKE IN rambi Balkana proti zavezni-PESNIKE škim napadom. Glede sestanka * uročila, ki ga je bojevito KaUayja z Dučejem pa je trdi-n, . "Free Jugoslavia" la« da je "stvarno pomnožil sile ?V maja, posnemamo na- h« obrambo Evrope." Končno je S L Jna slovenskih žrtev, ^di trdila da je nesporazum med j tjTiiieio da Italijani na- Budimpešto in Bukarešto porav-1 ln iztrebljajo vse vodilne in na» $ da bodo Rumun, kmalu Tnentne oaebnosti in sploh M?« v Rta in tudi drugam Kažene sloje.-JIC.) delegacije. ki meji na one predele, ki so poti bolgarsko okupacijo. Ako bi prišlo do zavezniške invazije Balkana, omenja članek, bo to brezdvoma znak za splošno revdtto. , ( » Madžarski listi napadajo Pave-liča. ker Je vpričo napadov jugoslovanskih gerllcev prepustil Madšaro njihcvl usodi Washington (OWI).—Dne 6. maja so prispela sem zanesljiva poročila, da se ustaške sUe '(hrvaške SS-čete) hrvaškega marionetnega diktatorja Ante Pa-veliča nbo mogle ubraniti napadov borbenih Jugoslovanov v bližini Petrovaradina. ki leži 70 kilometrov severozapadno od Belgrada, Uko da je moral. Pa-velič evakuirati iz teh krajev nemške naseljence in svoje lastne hrvaške pripadnike. Washingtonski viri poročajo tudi, da madžarsko časopisje napada Paveliča, ker je iz teh krajev evakuiral Hrvate in Nemce, dočim je prepustil Madžare njihovi usodi. Zanesljivi viri v Washingtonu trde, da je 4. nuja poročala br-zojavka iz Belgrada, da so po-sUli gerilci aktivni tako v stari Srbiji, kakor tudi v takozvanem Banatu, severno od Srbije, med Donavo in Savo. Glasovi iz 1 naselbin (Nadaljevanja s 1. strmnt.) še toliko poguma, da se še pona ša, da je bil Frank Kocjan njen "bordar". Ne vem, ali misli, da smo že vsi pomrli. Omenjen Frank Kocjan je bil še par let kompanijski ogledu h in slovenski izdajalec za čaaa premogar-ske stavke leta 1U22. Saj smo razen par izjem večinoma še val živi in nairi je še vse dobro v spominu. izobražene —— - . . - . Italijani so brez vsake sodne List bojevnih Francozov zak-jT^/v TliT ustrelili kot talce pe-|ljucuje svoj članek z naslednji-1 J II I IV hravnave usirenu «.uv ^ i , J v Ar Mirana Jarca. Ivana Čam- mi besedami: B1KL' . ^-KL. Rnka I 'Tla Vinka Košaka, Ivana Roba.|^"Da podpirajo iUlijane in K.nallsta Dušana PodgornUta Nemce v njihovih bojih v Slo-r inženirja Aniona S tebi J a. veniji, na Hrvaškem in v Dal-nternirani so naslednji profe- maciji, v Srbiji in Grčiji, da jim ii ljubljanske univerze: pomagajo proti gerifcem, ki po- lj,- Zviter, dr. Vogelnik in lajajo vsak dan bolj aktivni ,ja Borštnikova. - in bolJ Predrzni, da preprečijo Dalje so internirani naslednji1" uduše vsak poskus splošne •nski pisatelji in umetniki: vstaje zasužnjenega prebival-Kozak, Ferdo Kozak, stva, da stražijo na otokih in mnee Bevk, Franc Albrecht, na obfllah ter da odbijajo po-Suhar, Ludvik Mrzel, sk use invazije—to je naloga, ka Vodnik, Lojze Udovč, Mi- tero b°do morale prevzeti va Mohoričeva, Niko Pernat, zalske države; glavna masa nem-iq Vidmar, Januš Vidmar, Ske a™iade pa naj se znova kon-Mjbo RavniKar, Milan Sever, centrira na vzhodnem bojišču, an Stupica, Slavka Severje- da tam *e enkrat poskusi svojo Josip Zemljak, Rudolf Kiov- srečo—to je, kakor je videti, os-Viktor Smolej, Silvo Tor- novm načrt nemškega vrhovne-in Ciril Vidmar. Sa Poveljstva in to je najbrže Poročilo tudi omenja, da je bil glob"ki 8™sel ^"J1« raz««vo-»Jjen Hinko Smrekar, znani Mussohmja in Hitlerja z VI* . un I zali osišča." V...— Piše Zvonko A. Novak ve Juš »ne tnc P interniran je bil univerzi profesor dr. Kidrič, o če- smo že svoječasno poročali. Berlinski radio trdi, da Je poročila je videti, da so Ita- Himmler na oblaku pri Pavellču pni poslali v internacijo ali po- Washington (OWI).—Berlinski •lili kot talce vso mlajšo ge- ratjio je javil 5. maja, da je pri-ncijo slovenskih pesnikov, pi- Upel Heinrich Himmler, načelnik kijev in umetnikov ■vri PSIHOZA INVAZIJE ndonski list bojevnih Fran Hr "France" prinaša dne 5. rila uvodnik, v katerem ob-mava sestanek kralja Borisa s tajne nacistične policije, v Zagreb, prestolnico marionetne države Hrvaške ter da ga je marionetni vodja Ante Pavelič takoj sprejel. Ta vest je bila oddana na ra .........„ diu tudi za notranjo nemško irjem in obisk madžarskega I uporabo, toda komaj 19 minut isednika Kullayja v Rimu. pozneje je bila na radiu oddana tancoski list pride do zak- prepoved nemškim urednikom, i, da se je na teh sestankih da jo publicirajo. •avljalo o vprašanju, kakšne (Associatccf Press jc Izjavil, da Hj v bodočnosti naloge Ma- vzrok za Himmlerjevo potovn-rov in Bolgarov ter o vstopu nje sicer ni bil navaden, toda irske v vojno pr9ti Rusiji, opominjal jč na to, da je bil Pa-Madžari že zdaj sodelujejo velič ob koncu aprila poklican »jišcu v "ofenzivnih" opera- v Hitlerjev glavni stan. Nemški i. Nedvomno so veljali raz- radio je tafcrat Izjavil, da je bil pri strategiji obče obrambe, na razpravi "politični in voja ttbam utrjevanjih obale, £la- ški položaj"), lih prehodov in .dolin na To je že drugič v teku šestih u in v evropskem Sredo- mesecev, da je Himmler prišel JJU v Jugoslavijo. V svojem komen- o se poskusi, da se organizira Urju o prvem potovanju prete-■tota južnega obzidja evrop- kle jeseni je švedski list Eskil-"trdnjave". Psihoza invazi- stuna Kurien izjavil 24. marca prežela nemške in italijan- pod naslovom "Mala vojna na duhove. V Balkanu," da se Nemci zelo boje, seveda hočejo, da jim da ne bi ponJadi splošna ljudska teka, Rumunija in Bol- vstaja v Jugoslaviji otežkočila ■ostanejo zveste in jih obrambe jugovzhodna ^Evrope, ijo pregovoriti, da bi sprem-1 Da bi to grozečo nevarnost odvrnil, pravi list, se je Himmler osebno podal v Jugoslavijo pozno v jesen v cilju, da na licu mesta prouči situacijo. Ka njegovo zahtevo so bile poslane tri nemške divizije s tremi polno-številnimi brigadami tankov v Srbijo, kar je dejansko podvojilo nemške okupacijske sPc. Himmler je tudi naročil Bolgarom, da z močnimi četami pre- Nemčijo na njenem brid- P<>tu prav do konca. znano je, da sU Madžar-»n Rumunija siti vojne in b "ba naroda demorallzira- tfim sc na Bolgarskem kralj 1 drži na prestolu le z nem-tomoejo in se mora radi te-Poknriti pravilom nemške Pred par dnevi je nemška lavna agentura izjavila, da »orala igrati bolgarska ar- - —---V —— — -- m vzamejo zaščito vsega ozemlja. Alt pride v Italiji do nečesa, Čemur kupčija z Darlanom if senca ne bo? - Sedaj, ko je o-siščna vojaška sila v severni A-friki popolnoma uničena, bi bilo pričakovati, da bodo vsak Čas vpadle zavezniške sile v Italijo ter si od tam utirale pot, ki naj jih popelje v Berlin, če jih v tem mn prehiti sovjetska armada. Fašistični voditelji to prav dobro vedo, pa skušajo po svoji stari navadi lepo z mimo vestjo presedlati ter se pobotati z zavezniki Uko, da bi dobili še čedno nagrado za svoje izdaj stva. in vsa svoja grozodejstva, ki so; jih že dolgo uganjali zlaSt po Slovenskem. Upe, da se jim to posreči, zidajo na nečedno kupčijo z Darlanom v Afriki Spravo mislijo doseči, še proden pride do tega, da vpadejo za vezniki v IUlijo. Toda fašisti ne poskušajo tega morda s kakimi konferenca mi. razen če izvzamemo destan ke, ki jih je imel ameriški škof Spellman, ko se je Še pred nedavnim mudil v Rimu in je potem precej dolgo romal po E-vropi. Ne, oni se to pot poslužujejo tajne diplomacije le z na-migavanji, ker se osiščna linija ie hudo maje v Italiji. To se pravi, da je že dosti fašističnih voditeljev izgubilo vero v osišč no zmago. Zato so pripravljeni predati sovražniku svojo domoklh machle-veliijevcev. Pakt bi bil sklenjen in potrjen, Slovenci pa vnovič prodani i* klerikalnemu fašizmu bi bilo ustreženo. In ljud-e božji, zdi ai« da se je U žaio-tgra že začela. Da bi le ne imela Ukega konca, kakor sem gs napovedal! Slovencem bije zadnja ura/ Priatočimo jim na pomoč ln iščimo zaveznikov pri njihnih prij4eljih! Prekrižaj mo račune klerikalnemu fašizmu, ki se je jzlegel v Rimu in hoče IzUgnit! svoje grsbežljlve roke po slovenskem svetu ša preko meja, a toinsvščloo priba-ranUftšh na koncu prvega svetovnega pokol j a %jpr vo kramo spet svojat krošnjarl^^ ljudem zastruplja um, jim dušo kvari, Kako more na primer mrs. O* sred ksr (prej Komsc) pozabit tistega štrajka, ko ji je bli maš ubit na vUku, okrog 3Q drugih štrajkarjev pa je bilo vi ali manj pobitih. Dobri unioniati so se Izselili v jeseni leU 1922 al pomladi leU 1923. OsUll so sa mo skebl in dotlčni so bili med njimi. Sedaj ae pa hvalijo, kakor da so naredili nekaj hrabrega. V resnici so zadali krvava rana marsikateremu Slovencu. Jez skoraj sa vsakega vem, kam ae je naselil in kje je sedaj. Nekateri so šli v Phillppl, drugi Clarkaburg, W. Va., potem pa ae razkropili na vse strani. Pozneje so se izselili oni, ki so ople-li in polizalo ameUno, kompanija jih pa tudi ni več potrebovala. PoproJ ao blatili SNPJ, sedaj hočejo pa še Prosveto. Ne samo blatili, marveč tudi oškodovali so jo, kajti jednoU je morala na avoje stroške pošiljati glavne porotnike na lice mesU. Enkrat e bil na Thomasu John Terdelj, Jnderwood pa v Clarksburgu, kjer smo pri pokojnem Urbesu Imeli sejo, Tudi s svojimi sinovi-vojakl se tako hvali, kot da jih nima nobena druga. Vsako njih kretnjo poroča v Prosveti. Tudi moja sestra Polanc, čije mož nI hotel skebetl ln so ga kompanijski psi lz hiše vrgli, ima sina Edvvarda, ki je že tri leta pri mornarici. Bil je ne bojni ladji, katero so Japonci potopili, toda on se je rešil. Bil je več ur ng odprtem morju, dokler ni prišla pomoč t rešilnim čolnom. Toda ni bilo nikjer joročeno* o sestri, kakšno heroje Ima. Kar se tiče pokojnega Kocjane, ga je oskrboval moj bratranec, ker se mu je smilil, pokopsn pa je bll na občinske stroške Končno naj omenim še to, ds ni Še dolgo, ko sem v neki hiši slu| čajno videla Pasarlčkln dopis v Ameriksnskem Slovencu. Fraaeas BartoL 13H. 4 Zaščita Francije e pred invazijo • Železnice pridejo pod naci jsko kontrolo Frank KrulDKmaki. član unije United Eleetrical, Radio k Ma. chlaa Workers (CIO), ki taa tri ainove v armadi, na delu v neki detroltak! tovarni SANS na delu za sodelovanje med Srti, Hrvati in Slovenci H Slovenski narod je že na svo em kongresu v Clevelandu iz razil svojo željo ln voljo za ožjo cooporacijp med Srbi, Hrvati tn Slovenci. SANS ja takoj povsel korake, da se stopi v ožji stik s obema grupama. Po zaključku irvaškega narodnega kongresa, kl se je vršil v Chicagu meseca ebruarja, je predsednik HANHa Etbin Kristan poalal sledeče pismo predsedniku hrvaškega kongresa Zlatku Balokovlču: Poštovanl gospodine iredsjedniče: |Naše slovenačko Narodno Vi-ječo uzelo je sa vel I kom zado-voljštinom krasni uspjeh vašega Kongresa na znanje, jer je u svim pravclma pokazao, da s«; vsše Ideje i u.pogledu sadašnjo-i sa obzirom na budučnoht posvema slsžu sa zadačama, ko-e je naš kongres, obdržavan ft. 0. studens, 1942 u Clevelandu naložio našemu viječu. U resolucijama, prihvačenim na vašem vellkom zboru vidimo mogučnost, da bi zajedno učinl-11 joŠ Jedan korak, to jest, ds bl poskušali ošlvotvorlti organlza naše poslpve. Oni nlsu vldjeli ništ« van neslogu i nebrntske izpade. Poslije vušeg 1 našeg kongresa to se Je donekle pro-mijenllo, aH još su v. lo rezervirani, a mnogo lm napokon ne možemo zamjeravatl, Jer moraju misliti, kako če biti, ako se rat razvije Uko« da bude invazija naših zemalja potrebita u Interesu pobjedo. Ako im možemo pokazati, da »u se varali, sudeči narod po nekim vlkačlma i lntrlgantlma, a-ko možemo stupitl pred njih. složni Jugoslavenl sa jasnim programom, uko ih možemo u-vjeritl, da se i Hrvati i Srbi 1 Slovenci bora aa slobodu 1 za ciljeve, koje su izrazili ^Roosevelt i Churchill na visokom mo-ru i u Casablankl, koje je sija], no ocrtao potpredsjednik Wal-laco u svojim Iskrenim govori-ma, ako lm možemo dokazati, da je dovoljno oJemonata sa ostva-renje Jugoslsvije, koja bl bila sagiadjena na jednaklm načell-ma kao što Sjedlnjene DrŽave, mi čemo si priboriti njihove simpatije 1 — kad dodje vrlje- ciju, koja bl pred amerlčkom trie uredjivanja — njihovu pot- javnostl 1 pred njezinom vladom poru mogla govoriti za goslaviju. buduču Ju- Gospodine prodsjedniče, ml predlažemo, da se u dogledno Bera, Avica, 20. maja,—V pričakovanju, da eden lsmed glavnih zavezniških napadov na Evropo pride v Franciji, je nemško vrhovno poveljstvo informirslo Pierrs Lavala, načelnika vlade v Vlchyju, kaj bo zahtevalo od njega v slučaju Invazije. Poročila, kl prihajajo v ftviro iz privatnih virov, govore, da bo poveljstvo nemške okupacijske sile prevzelo kontrolo nad frsn^osklmi Železnicami, vlaki in vso opremo. Civilni potniški promet bo znižan na minimum. F i aneoska Rivijera je že izpre-men jena v vojaško cono. V nekatere kraje te cone nima no* ben civilist dostopa. Nove prometne regulacije bodo uvel/avljene m železnicah in cesUh. Krajevne eblssti «o že dobile zadevne Instrukclje. Te določajo korake, kl bodo pod vzeti v slučsju Izkrcanja zavez nlškib čet na francoskem obredju. Vsi moški v sUroeti od 10 do flft. leta morajo osUti v svojih hišah in biti na ra*pol*i avtorlteUm, kar .bo prepre/th njihovo pridružitev lnv»d< i • Pod grožnjo strogih kazni bedo moški morali stfMHi železni*« LevalOvs privatna polletja miličniki vred bo morata vzdr-ževst! red in mir. Nacijske avtoritete so pospešile depori*< francoaklh delavcev e Nae>/'Jo, kar pomeni odstranitev vseli sposobnih moških iz PVsnHje Avtoritete so std,*,r P^atlo tu Ideju ' Ako se u načelu složtmo, ne če I biti težko, da se dogovorimo o deta! jima. Primlte, gospodine predsjed* niče, uvjcretije mog Iskrenog Etbin Kristan. života 1 kuliurnog razvltka. ma na svijetu naroda, kojl ne bl nabasavao na slične poUškoče, pa ne smijemo ni mi da ae pla-ftimo zaprlJeka, nego trvba da |SKljemo odlurno putem, o kojem smo uvjereni, da vodi u poštovanjs. alobodu. VI trsžlU sutonomnu l|rvnt hku sa zajamčenom demokraci-jom; ml se btjrlmo zs ujedlnje-nu sutonomnu Nlovenlju sa Čistim demokratskim lnstltucija-| _ „.. . „ ma VI hočete, da budu oslo-' 1 bodjena vaša brača ck! tudje ti-' i unije; to hošemo t mt. Nu vi 2 ,1 V ne radiu za hrvaUku Izolariju, ^^ mi noto,no da Izoliramo Hlove- ^ ^ * ^"T* niiu SloisMina fifieruhsi.i/..ui. Him° Kml'»oy«s. včlanjeni v i ŽtniS^ Ju^^U Kongresu industrijskih organlza. ie 1 TanM linama M ^^ ^ $125,000 v naisSsiiSi u ZTJzrr- nim d^v^pa naprsnih Delavci vloiili toibo proti uniji CIO Srba, koja bojje izrezuje misli i osječaje srpskog nsr^ida nego loveni, kojl bl htjell razbiti je- ^ dinstvo ylx»g svojih sebičnih £ i. Ta grupa se idejno slaše I s Vama ln s nama I koliko je nama poznalo, spremna je za nemdnu seradnju. f Gospodine predsjed niče, ja mačno se slaleU sa našim miš I Jen jem, da naše organizacije ne smyu tek pusUijsti, nego da moraju raditi za fietvarenj« svo-prevodnih ctljeva. Najvaš cekine kuje v grdi tej si stroki " ! nljl faktiirji u ovoj zemlji dosa in verno tuli a krivimi preroki.' AOITIRAJTE ZA PROSVCTOl, da nlsu bili baš uduševljenl sa Pranris Heisler, odvetnik unije, in Michael Mann, Ujnik Sveta čikašklh Industrllsklh unij. SLovraasA PODPORNA PROSVETA CfeTRTF^ prosveta THE ENUOHT9IMDIT IH.Mfft^ IV LASTNIMA SLOVEMSEE PMODRI JEDMOTE ■ br Sloveae ______ drUw (larea Cbloags) ki mtoo. M* sa pol Uu, II M m tort M" » rto. 99.71 M pol Mm M ' _ raieai lor the Ualted States (l _______ por po Chicago sad Clcero 9!M pm fmi. fovetga ur, r 49 » OfiMrr p« dogovoru —Rokopisi Mr ta MM vratajo Rokopisi ttlerarae eaebiae (trtica Ud.) m TTMjo poiUJatelja le w slučaju, te Jt prllešU 20-maja aad —aallrlted articles wtU aat W IptoT^ P^ms. etsu wtll be bf aeU-sddresaed aad stai a vse. kar Ima atik s PROSVETA 2M7-M So. Lavadalo Am. Chicaga. DJMs fffpfpira of THE FEDERATED PRESS Datum v oklepaju na prinur o vlado, kakor v komunistično diktaturo in katerim je vsaka druga vlada, tudi demo-kratična, tiranska. To Je tiaU politika . . . O klubu bivših rudarjev Mliwaukee. — O našem klubu bivših rudarjev ni bilo že precej časa nobenega poročila. Zadnjič Je Louis Ambrozich le omenil, da se vrši sejs 8. msja zvečer, kakor se je tudi. Malo poročila o tej peji. Na dnevnem redu je bilo vprašanje, kaj storiti s prebitkom od naše kartne zabave, ki se je vršila 20. in 21. marca in je še precej po volj no izpadla. Na tej seji smo sklenili, da razdelimo prebitek v sledeče namene: Za slovensko jpomoino akcijo, ki jo vodi JPO-SS, smo dali $15, za ruski reltf $15, za SANS $15 in tri dolarje za oglas tukajšnjemu mladinskemu krožku ftt. 4 SNPJ. Nafta želja je, da bi se sUri, to je bivfti rudarji, živeči v Mil-vvaukeeju in okolici, bolje udeleževali sej, kadar so sklicane. Njih datum in prostor je vedno objavljen v Prosveti. Zadnji dve |x>letni sezoni smo imeli piknike. Kaj misilte letos? Sedaj imamo res "cssh", ampak bolj rtnalo Časa, kajti večina nas mora garati po sedem dni v tednu. In Uko je vprašanje letošnjega piknika prepuščeno odboru klu- ET Radi biislilali, kaj misli U o tem oni, ki niste bili na se ji 8. maja. Ali mislite, da bi bil kak uspeh? Ali mislite, da bi mogli dobiti prigrizek? Dolžnost naša je, da delamo za vojne sirote, tods vsi veste, da brez tru da ni nič. Drugače je pri nas dosti deU, kdor hoče delat. V tem mestu bo, kmalu ena četrtina žensk (SANS): John Lazar, Stephen under, Jernej Itožanc, Louis Kocjan, Joseph Globokar in Ludvik Mfdvešek vsak po $5.00, John Tavčar $3.00, Frank črU-ich, Frank Mikše, John Marn, Frank Čerrie in Joseph Zele po $2.00, J. Papesh, Frank Razin-ger, August Kollander, Charles iogel, Louis Urovat, John Ren-ko in Neimenovan po $1.00. Skupaj $50.00. Za Slovensko narodno čitalnico pa: Frank Shiffrer in Neimenovan vsak po $5.00 in John Ku-man $1.00, skupaj $11.00. Skupno so za vse tri organizacije darovali vsoto $72.00. Iskrena hvaU vsem darovalcem za ve-ikodušne darove! Da bi našli ie mnogo posnemalcev.—Ludvik Medvešek. 5, nabiralec. Naročnikom Cankarjevega glasnika I Cleveland. Ohio.—Vse bivše naročnike Cankarjevega glasni-■ L da je bilo v zad- tovarnah. Dosti jih tudi opravlja "weldarsko" delo, tods jim iskre nič preveč ne ugajajo. Nekatere se hitro privadijo. Stvar ima tudi smešno ali zabavno stran. Na primer zjutraj so vse lepo napudrane in z "ružem" pobarvane, Zvečer so pa vse zakajene in umazane. Pa se bodo že privadile, kot se tudi drugi. J. Perko, 584. Pomoč živim, spomin mrtvim— Cleveland. O.—Namesto cvetja in rož za prerani grob našega dobrega prijatelja, aktivnega društven ika in dolgoletnega predsednika društva Naprej ftt 5 SNPJ, Mika Cvelbarja, ki je po desetmesečnem bivanju na larmi brata Rudolfa Cvelbarja v Columbusu, Montana, 30. apri 194» podlegel srčni hibi, so darovali: Za Jugoslovansko pomožno akcijo (JPO-SS ftt. 2): Jernej lošanc in John Stopar vsak po 0.00 in Anton Gruden $1.00, skupaj $11.00. Za slovensko politično akcijoi larja pa Neimenovana in Fran-| • Vidmar. Skupaj $10. Nabiralna knjižica Mary Lus-| tag: PO dva dolarja Anton Dolgan (Trafalgar) in Joseph Jane-zič, po dolarju A. Gregorc, Frank Raztresen, UrsuU Blazetic, Jo-| seph Lustig in Mary Boidin 50c. Skupaj $8.50. Nabiralna knjižica Johna Jan-1 čarja: Po pet dolarjev John Jančar in Joseph Kužnik, po dolarju Frank Skully ml., Frank Skully st in Eleanore G. Gubich. Sku-1 paj $13. Nabiralna knjižica Antena I Jan kovic ha: Drušina Anton Zanko $2.60, Anton Kovačtč $2, John $9.60. Ka opozarjamo, številki, ki nji številki, ki je izftla ob koncu februarja t. 1., poročano, da oni, ki želi dobiti povrnjeno naprej plačano naročnino, mora do 31. maja 1943 poslati upravi Cankarjevega glasnika zahtevo oziroma nakaznico, ki je bila natisnjena v zadnji številki. Pozneje poslanih zahtev ne bo mogoče upoštevati. Toliko v na znanje naročnikom. Za upravo Cankarjeve Ustanove—Ludvik Medvešek. tajnik, 6409 St. Clair Ave. Prispevki sa pomošno akcijo ClevelancL—Meseca aprila so pri naši postojanki 35 JPO-SS prispevali za pomožno akcijo: Nabiralna knjižica J. F. Dur-na: Mike Lah'$5 namesto venca za pokojnim A. Smoletom, Frank Petrič $2, društvo Euelid 29 SDZ $3, mrs. Urek dolar, John Lokar dolar, mrs. J. Česnik dolar, Progresivne Slovenke, krožek 8, Euelid, $10, mr. in mrs. F. Strauss (Trafalgar) $8, mr. in mrs. A. poklar $5, Milan Medvešek $6 namesto venca za pokojnim vojakom Johnom Zajcem, družina J. F. purn $5 namesto venca zs istim vojakom, Paul , Česnik (Painsville) doUr. Skupaj $45. Nabiralna knjižica Andreja Božiča (ziflarjg): Po dolarju so prispevali Louis Čebron, John Strancar, Frank Klemenčič, Victor Shell (Šel), Joseph Rebec Louis Furlan. Skupaj $6. Nabiralna knjižica Georg Panchurja: Po dolarju so prt spevall Joseph Kosarich, Frank Zaje, Mary Jevnlkar, Rose Ur-bančič, Julia Struna, Frances Gorenc (nečitljivo), po dva do- V aprilu smo pri naši postojanki torej nabrali $92.10. In to e nabralo le šest izmed 28 zastopnikov, ki imajo nabiralne knjižice. Kaj je pa z ostalimi zastopniki-nabiralci? Torej skušajte tudi vi poagitirati ta me- ga do nekaj let, Je pa malo pre-sec. Slovenija proai naše pomo-1 več udarca za matere, ki so otrobi. Nekaj dolarjev mesečno za kom dale življenje, zdaj pa ni-to človekoljubno delo nas ne bo majo prostora, kamor bl zibelko vpropastilo. I položile z detetom. Rojaki! Zbirajmo in prispe-1 Predno nadaljujem, vam bom vajmo vsi brez razlike. Vsak pojpredložil pismo, ki je bilo objav-svoji moči. Naši bratje Čehi solljeno v tukajšnjem meščanskem obdavčeni direktno pri svojih listu. Naslovljeno je na cleve-podpornih organizacijah, in sicer landske lastnike stanovanj in pi-X) doUrju mesečno. Torej po- še ga mati s tremi otroki. Glasi mislite, koliko oni zberejo Au- se: paj mesečno za svoje rojake v "Danes je materinski dan in pi-stari domovini, ki, kakor izgle- Lm to pismo Kot mati. In kot da, ne trpe tistega trpljenja in mati se obračam na dobrosrčno gorja kot ga trpi naš maii na-hjudstvo Clevelanda s prošnjo, rod, proti kateremu so se staro- naj vzamejo v pretres, kaj oni tili trije sovražniki, »da ga uni- j delajo za bodočnost naše prihod-čijo: Nemci, iUlijani in Madžari. nje generacije. Po pravici pove-Torej zbudimo se, razmišljaj- dano je Cleveland mesto kot so mo o položaju nsše rojstne do- vsa druga mesU in v tem mestu movine, o trpljenju krvavečega Le trudim, da b> vzgojila svoje o-in umirajočega naroda preko troke, da bi bili pošteni državlja-oceana. Seveda pri tem ne sme- ni in spoštovali zakone, mo pozabiti na svojo novo do- Pred tremi meseci je moj mož movino, kajti tudi njo moramo dobil delo v Clevelandu. Prišli podpirati, da bo čim prej priza- gmo iz druge države. Ampak jaz djalg smrtni udarec tistim sadi- sem bila rojena in vzgojena v dr-stom in barbarom človeštva in žavi Ohio in sem bila zelo veneti* bo čim i P™J konec krvoiitja igf ko sem zopet prišla v to dr-in trpljenja zasužnjenih naro-Uavo. Toda kakšna smola! Mi dov. tukaj nismo dobrodošli. Zakaj Omenim ngj tudi, da se nafta|oe? Vedite, da imamo tri otro- cem. Če nimate namena prispe vati, vsaj ne ovirajte jih—ne iščite izgovorov sli drugega prerekanja, Vsi prispevki so prostovoljni—kolikor hoče kdo dati. Seja naše postojanke JPO-SŠ se vrši v torek zvečer, 25. maja. Vsi zastopniki, zastopnice in uradniki ste prošeni, da ste navzoči. Potrebno je, da posetite sejo vsak mesec. Društvom priporočamo, naj zahtevajo vsak mesec poročilo od svojih zastopnikov. J. F. Dura. Ujnik. "Pustite mala k meni... Cleveland. — Lahko ste že^ slišali ali čitali aH pa se Je vam o-sebno pripetila smola. Smola se je pripetila tudi mojemu pisalnemu stroju, ali bolj pravilno rečeno — meni, kajti popravilo me je stalo $5.50, ker sem dopisnik. Človek se čudi današnjim lastnikom sUnovanj, ki oglašajo: "Odda se stanovanje štirih ali pet sob družini brez otrok . . .** Mi pač ne moremo zapopasti, so li bili ti lastniki sUnovsnj rojeni v velikosti 10 palcev ali v veli- Amerlšld major H. M. Specht zaslišuje ujetega nemškega vojsk? ▼ svojem stanu v Tuniziji. m K temu naj dodam, da sem tu-di jaz oče otrok, ki imajo že sa- I mi otroke. Včasih so naši rojaki gobezdali, da imam precej pod palcem, ker stalno delam. Meni ni dosti znano, kdaj je še kdo o-bogatel od dela. Vem le toliko da se delavec namesto denarja I dostikrat naleze žuljev, jetiki, ravmatizma ali kaj podpbnsgr In naj mož še bolj zvesto gara tn žena varčuje, toda če hočeta obleči tri otroke, jih preživeti in ošiljati v šolo kot se spodobi, ;ane'to'precej dolarjev in ni skoro nič za banko. Kadar bralec čita moje dopise, bi res lahko mislil, da sem bru-;alen človek in takoj pripravljen, da nekoga zadavim. Je že resi da nimam rad onih, ki so podobni dvoreznim nožem. Toda naj nihče" ne pozabi, da sem bil tudi ; az otrok in vem, kaj je strada, nje in tudi kaj se pravi biti brez postelje. Vem tudi, kaj je mati n njena skrb za otroke. - Ko smo šli skozi krizo, so nekateri sUrši skušali prisiliti svo-otroke, da dobe delo, in ker ga. niso mogli dobiti, so jih radi ega šikanirali. Pri nas se to ni dogajalo in ni bilo nikakšne sitnosti. Ko so moji že delali in začeli življenje na svojo roko, so X)vedall, da pri nas se ni postopalo robato kot ponekod, kot so ,o izvedeli od drugih. Mi smo razumeli položaj, ga upoštevali in se zavedali, da so naši otrod. Komaj nekaj let je, ko je moi sin doživel nekaj sličnega kot piše mrs. Connor. On je že imel dva otroka, toda ali mislite, di so naši rojaki upoštevali Uka družino? Sploh ali mislite, di so naši dobri rojaki kakšna izje ma? Oh, pojdite, ppjdite! Neka« teri le blatijo žide in jih dolfc vseh grehov, tudi takih, kateri drugi ali pa mogoče sami store Takih "Židov" tudi med nami m manjka, kakor tudi ne med oni mi, ki so bili rojeni v Pavelice vem Zagrebu. In tako se je moral moj sin * liti — radi malih otrok. Potrt se je pa njegovemu "staremu1 in njegovi stari materi prev« neumno videlo in "stari" je reki čisto po domače: "Ti si še veda moj sin in tvoji sinovi so n^ vnuki..." Pa smo predelali h* za dve družini, kjer se zdaj D» nald in Jimmy lahko svobod« gibljeU. In Jimmy pravi:'Hfli you, grad pa? Give me so« 'žgančka'." Donald pa: "GrtU pa, take me to show." Yes, ljudje bl se morali zav<* dati, da so bili najprvo majhts Vsaka stvar je najprvo majh« potem šele zraste velika. Ib» ko bi morali biti veliki tudi gani in pravilno funkcionirati, n če ne možgani, pa vsaj srce « čuti ljubezen do otroka, ee ___Alnvffka ne. CKW» podružnica že pripravlja na je- ke: Richard je star 11 let, Mi-sensko priredhofc ki se vrši 24. chael sedem let in Catherine o-oktobra. V ta namen je najela sem mesecev. Zdaj pa ne more-obe dvorani Slovenskega delav- mo dobiti sUnovanja, ki bi od-skega doma na Waterloo rd. Ob govarjalo naši družini." tej priliki bo podan program in Potem mrs. Connor pove, da izdali bomo tudi programno je z otroki sledila možu v Cle-knjižico. 'Zastopniki in zastop- j veland. Ampak vse, kar sU mo-nice naše podružnice bodo šli gla dobiti, sU bili dve umazani na delo in pričeli zbirati oglase sobi, za kar sta plačevala $10.50 pri naših trgovcih in tudi dru-j tedensko. Bilo pa je Uko neu-gih. Našim trgovcem torej pri- dobno in grdo, da upa, da takega poročamo, da ste naklonjeni tem stanovanja ne vidi nikoli več. nabiralcem in nabiralkam in I Ampak lastnica stanovanja ji je prispevajte po svoji moči v ob- dala razumeti, kako dobro delo liki oglasa. Zavedajmo se vsi j je storila, ker je oddala v najem enako svoje dolžnosti napram stanovanje družini s tremi otro-svojemu narodu. Vedite, da za- ki. Potem je U družina najela stopniki in odborniki ne delajo I "trailer", ki pa je tako majhen zase, ampak za trpečo Slovenijo, da se komaj gibljejo v njem. Glejmo vsi, da bo naša prfhod- «in vendar je bilo to vse, kar nja priredba sijajen uspeh, kot smo mogli dobiti", nadaljuje že-Še nobena Uko. In ako bomo vsi na "Ampak nisem sama v U-sodelovali in se potrudili, bomo kem položaju. So še druge ma to tudi dosegli. tere, ki se vprašujejo, zakaj so Društvenim zastopnikom in postale matere. Možje jim odgo-nabiralcem priporočam, da gre- varjajo, kaj naj store z otroki ste U mesec VSI na delo in sku- Mi nimamo dovolj denarja, da site doprinesti svoj delež k skup- bi dali predplačilo na hišo, če b nosti. Na naše ljudi pa apeli- j0 hoteli kupiti." ram, da prispevajte kolikor je v p0tem mrs. Connor vprašuje vaši moči tem narodnim delav- j kaj je s temi lastniki stanovanj kl malim otrokom zanikajo pra vico do življenja. Pravi, da je praznih sUnovanj precej, kajti naštela jih je več, ko je čitala o-glase. Toda vsakdo oglaša, da hoče le odrasle stanovalce. Nekateri lastniki stanovanj gredo celo tako daleč, da oglašajo, da žele delovni par, to je moža in ženo, ki oba delaU, da bi niti žena ne capljala po hiši. In kako je bilo pred 20, 30 leti? Dobili so se ravno taki last niki stanovanj, ki niso marali o-trok. Mogoče so med temi tud Uki, čijih sUrši niso mogli dobiti stanovanja radi malih otrok Ampak ravno ti lastniki danes hvalijo fante, ki se bore za njih domovino in njih imovino. Mrs. Connor končuje svoj dopis, da so lastniki pozabili na izrek Kristu sa, ki je rekel: "Pustite male meni . . ." Ona potem vprašuje katoliško in protesUntovsko du hovftčino, zakaj v tem smislu ne pridigajo svojim vernikom, ds b se vsaj vernim lastnikom omehčalo srce do malih, nedolžnih o-trok.| Ta dopisnik bi lahko odgovoril kosti pet do šaat čevljev. Ne gre]na to vprašanje, toda danes nam v glavo, čemu ae Uko boje I čaaa. Mra. Connor Ima tudi dvs otrok. Bo Že ras, da Jih ima nekatera družine malo preveč, ampak kadar odklanjajo družino z unija. In devrtmeeetnim otrokom ali s par malimi otroki v starosti od ene- — amen! braU v vojni, ampak to nič ne vpliva na stanovanjske posestnike. Oni ljubijo poleg domovine le vsemogočni dolar, kar Je njih odraslega človeka nc posebno pa moftki bi moral « prijazni napram otrokom. iroci so kakor odrasli: ne££ so dobri, nekateri po td» pa jabolko ne pade daleč od £ vesa. Mi vsi vemo, ds na» r nota ima rada otroke Ah** tako?—Frank Barblč. Tadt — sporni"1. • • .trato* I vek pripravi k pisan.u;t^ s,h g. razmere pr^jo * ^ V ProsveU r dne čiUla dopis Agne. iz Elizabetha. N. J- * ^ zopet »obuja svoje - ^ Ampak tisti njeni spk vavi m-S-fjSJ&i amo bili skupaj premba južnega obzidja evrop- kle jeseni je švedski list Eskil-_ "trdnjave". Psihoza invazi- stuna Kurien izjavil 24. marca |j« prežela nemške in italijan- pod naslovom "Mala vojna na n duhove. Balkanu," da se Nemci zelo boje, »to seveda hočejo, da jim da ne bi pomladi splošna ljudska uarska, Humunija in Bol- vstaja v Jugoslaviji otežkočila ostanejo zveste in jih obrambe jugovzhodna ^Evrope. Rjo pregovoriti, da bi sprem- Da bi to grozečo nevarnost od-jo na njenem brid- vrnil, pravi list, se je Himmler Nu prav do konca. osebno podal v Jugoslavijo poz- znano je, da sta Madžar- no v jesen v cilju, da na licu f in Kumunija siti vojne in mesta prouči situacijo. Na nje-|J> oba naroda demorallzira- govo zahtevo so bile poslane tri Učim se na Bolgarskem kralj nemške divizije s tremi polno-dr/i na prestolu le z nem- številnimi brigadami tankov v pomočjo in se mora radi te- Srbijo, kar je dejansko ppdvojl-pokoriti pravilom nemške lo nemške okupacijske sile. ■ Pred par dnevi je nemška Himmler je tudi naročil Bojga-fcJavna agentu ra izjavila, da rom, da z močnimi čeUmi pre-inorala igrati bolgarska ar-1 vzamejo zaščito vsega pzemija. Ali pride v Italiji do nečesa, Čemur kupčija z Darlanom ie senca ne bo? - Sedaj, ko je o-sišpna vojaška sila v severni A* friki popolnoma uničena, bi bilo pričakovati, da bodo vsak Čas vpad le zavezniške sile v Italijo ter si od tam utirale pot, ki naj jih popelje v Berlin, če jih v tem jie prehiti sovjetska armada. Fašistični voditelji to prav dobro vedo, pa skušajo po svoji stari navadi lepo z mirno vestjo presedlati ter se pobotati z zavezniki tako, da bi dobili še čedno nagrado za svoje izdajstvo, in vsa svoja grozodejstva, ki so jih že dolgo uganjali zlast po Slovenskem. Upe, da se jim to posreči, zidajo na nečedno kupčijo z Darlanom v Afriki. Spravo mislijo doseči, še preden pride do tega, da vpadejo za vezniki v iUlijo. Toda fašisti ne poskušajo tega morda s kakimi konferencami. razen če izvzamemo Sestanke, ki jih je imel ameriški škof | Spellman, ko se je še pred nedavnim mudil v Rimu in je potem precej dolgo romal po E-vropi. Ne, oni se to pot poslužujejo tajne diplomacije le z na-migavanji, ker se osiščna linija že hudo maje v Italiji. To se pravi, da je že dosti fašističnih voditeljev izgubilo vero v osišč-no zmago. Zato so pripravljeni predati sovražniku svojo domot vino po kratkem boju, da jo bo^ do potem dobili nazaj z nagrado, kateri kupčija z Darlanom še senca ne bo. Morda so fašisti že dopove-dali angleškim in ameriškim torijem, da je fašizem sicer faši stičen, a da ni nacizem. Nadalje si na vse krlplje* prizadeva jo pridobiti laško ljudstvo za brezupno korumpirano savojsko dinastijo in uveriti svet, da je fašizem, oziroma vsaj Italija isto kakor "evropski" in "krščanski" vzori, s katerimi se neki docela strinjajo demokracije. Te strašno čudne 'nazore* vblja Lahom dan za dnem v glavo laški titft> kateremu se pridružujejo visoki cerkveni dostojanstveniki s svojimi nezaslišanimi Izjavami. Tako je v laški deželi nasUla nova linija, ki ni niti preočiU, niti n u prekričava, a hoče pa vseeno prijati Zdfuženim narodom ln laškemu ljudstvu obenem. Po laški zmagi bodo imeli, priivljo, vsi narodi, pa naj bo veliki ali majhni, enako pravico do narodnega obstanka ln avtonomije. To so svečano obetali in jjrisegali pri vseh svojih svetnikih in svetnlcsh tudi po a Tunizije. Zavezniški tank e akciji v Tunizu. glav prvi svetovni vojni. Ali ko ao jim bll| dani priiftorski Slovenci na milost in nemilost^ so pa nemudoma pokazali svojo rogove. Prav nobene pravice jim n dala laška oblast še tedaj, ko ie nt bilo o fašizmu nobenega duha ne sluha. Fašiftični skrajnež Farinacci in Še pred nedavnim nastavljeni tajnik fašistične stranke Scorza — dtoro bi se m bilo zareklo, da bi dejal Sforaa — kričita na vse grlo, češ, da se fašizem ne bojuje zase, ampak čujte in strmite! — za to, da prinese pravico vsem narodom. In Cianovo gebesdalo "Relazio-ni Intemazionali" trobenta v svet, da bo konec dobi narodne grabežljivosti, čim zmsgata Ita- porotnike na lice mesU. Enkrat lija in njen klerikalni fašizem ]?« bil na Thomasu John Turčelj, Underwood pa v Clarksburgu, kjer smo pri pokojnem Urbaau imeli sejo, Tudi a svojimi sinovi-vojakt ae V čudeže ni verjeti in kdo na svetu je bolj lačen tuje zemlje, zlasti slovenske, kakor Italijan?! Lahom so naši načrti za povojno Evropo sils slab posnetek njihnega 'novega reda/ kl je ba je celo 'boljši' od Hitlerjevega. Laška izdaja 'novega reda' je •krščanski' (reci klerikalni) fa šizem. Cerkev je kajpak za kaj takega in katoliški tisk pruv krepko podpira takšen fatyem. Musso-nilijev list "U Popolo d'Italia je odprl svoje kolone milanake-mu škofu in kardinalu Schua-terju, ki se ga je prijelo ime fašistični kardinal', kakor bi drugi a čistimi laškimi imeni moeda no bili faftatični Ta prelat z nemškim imenom se razkorači Ur pravi: "Z osirom na pisanje v našem tisku o načrtih za evropsko preosnovo po vojni je naši očetovska dolžnost, da govorimo svojim ljubim otrokom čisto Jasno: f talija more na podlagi sVoJe bogate tradicije učiti civilizacijo vsak drugi narod in ji ni treba na posodo jemati novih aocijalnlh oblik pri nobenem narodu." Njegova \Tfcvišenoat ne omenja naravnost fašizma to pot, pač pa molno pokadi kralju, ko poziva svoje laške otroke, naj ne pozabijo, da je savojska monarhija jamstvo za narodno edinstvo. Načrti fašistične svojat! (z Mussolinijem ali bruz nJega) niso nobena skrlvnoft. Najprej hočejo počakati in se trdno prepričati, da morejo umerlške in angleške čeU z vso ydarno Kj|(J napasti Evrop^, Ko se zaveznikom prvi vpad posreči, mislijo poslati v klavnico na tisoče nesrečnih Italijanov, da si tako U grda svojat o joči podporo za svoje zahUve pri kravJJ kupčiji. V tistem trenutku se ponovi Darlanov teater z blagoslovom celega krdela kardinalov, s podpisom mumljakega kralja sredi ho/ane wsshinftonskih machia-vellijevccv. Pakt bi bil sklenjen in potrjen, Slovenci pa vno-vič prodani U| klerikalnemu fašizmu bi ^ilo ustreženo. In ljud-J e božji, rdi si, da se je U žalo-gra že začela. Da bi le ne imela Ukega konca, kakor sem ga napovedal! Slovencem bije zadnja ura.' Priskočimo jim na pomoč in iščimo zaveznikov pri njihnih prijdloljih' Prekrižaj-mo račune Msrikalnemu fašizmu, ki se Je Jzlesel v Rimu in hoče iztegniti svoje grabežljive roke po slovenskem svetu še preko meja, e jtfnavščino pribs-lanumti na koncu prvega svetovnega, pokol J a "bordar". Ne vem, ali misli, da smo že vsi pomrli. Omenjen Frank Kocjan je bil še par let kumpanijski ogleduh in sloven ski izdajalec za časa premogar-ske sUvke leta 1U22. Saj smo razen par izjem večinoma še vsi živi in nanft Jt jg vet^obro n^B minu. | Kako more na primer mrs. O* sredkar (prej Komac) pozabit tiaUga štrajka, ko ji je bU mož ubit na vUku, okrog 30 drugih štrajkarjev pa je bilo ved ali manj pobitih. Dobri unioniati ao ae izselili v jeaeni leU 1028 al pomladi leta 1933. OsUli ao samo skebi in dotični so bili mod njimi. Sedaj se pa hvalijo, kakor da ss naredili nekaj hrabrega V resnici so zadali krvave rane marsikateremu Slovencu. J«a skoraj sa vsakega vom, kam se je naselil in kje je sedaj. Nekateri so šli v Phillppl, drugi Clarfeaburg, W. Va., poUm pa ae razkropili na vse strani. Potne-je ao ae iaaelili oni, ki so ople-11 in polizalo smeUno, kompanija jih pa tudi ni več potrebovala. Poprej ao blatili SNPJ, sedaj hočejo pa še Prosveto. Ne samo blatili, marveč tudi oškodovali so jo, kajti jednoU je morala na svoje stroške pošiljati glavne Z ničevo krmtu> spet iri™ tako hvali, kot da jih nima nobena druga. Vsako njih kretnjo poroča v Prosveti. Tudi moja eestra Polanc, čije mož ni hotel skebati in so ga kompanijski psi iz hiše vrgli, ima sina Edvvarda, ki je Že tri leU pri mornarici. Bil je na bojni ladji, katero so Japonci potopili, toda on se je rešil. Bil je več ur na odprtem morju, dokler ni prišla pomoč z rešilnim čolnom. Toda ni bilo nikjer poročano* o sestri, kakšne heroje ima. Kar ae tiče pokojnega Kocjana, ga Je oskrboval moj bratranec, ker se mu je smilil, pokopan >a je bil na občinske stroške, ConČno naj omenim š« to, ds ni e dolgo, ko sem v neki hiši slučajno videla Pasaričkin dopis v Amerikanskem Slovencu. Fraaeea BartoL 138. 4 Zaščita Francije e pred invazijo Železnice prkUjo pod nacijsko kontrolo Bera, Ivica, 20. maja,—V pričakovanju, da eden izmed glavnih zavezniških napadov na Evropo pride v Franciji, je nemško vrhovno poveljstvo informiralo Pierra Lavala, načelnika vlade Vlchyju, kaj bo cahUvalo od nJega v slučaju invazije. PoročlU, ki prihajajo v ftvico iz privatnih Virov, govore, de bo poveljstvo nemške okupacijska sile prevzelo kontrolo nad francoskimi lelcznteamJ, vlaki in vso opremo. Civilni potniški »romet bo zniAan na minimum Francoska Rivljera je že izpte-menjena v vojaško copo. V nekatere kraje te cone nima noben civilist dostopa. Nove prometne regulacije bodo uvel/a vi jene OS železnicah in cesUh. Krajevne oblasti ho že dobile zadevne instrukcije. Te določajo koraka, kl bodo pod vzeti v slučaju Izkrcanja aave/ niškili čet na francoskem obredju. Vsi moški v sUroetl od IS do 86. leU morajo osUti v svojih hlšalt in biti na razpolago avtoritetam, kar .bo preprečil'* njihovo pridružitev invadeijem Pod grožnjo strogih kasni bedo moški morali etraHti železnice. Lavakrvs privatna policije z miličniki vred bo morala vsdr-ževatl red in mir. Nacijske av-toiitoU ao pospešile deportacij" francoskih delavcev e Nem/ Jo, kar pomeni odstranitev vseh a|»w»ohnih moških Is Pranrlfe. Avtoritete so storile tudi kom ke zS satfito Francije peed zavezniške invazijo Frank Krullkow.kl član unije Uniled EleetricaL Radie k Ma-chlne Weekers (CIO), kl lasa trt sinove v armadi, aa delu v neki detroltakl tovarni. SANS. na delu za sodelovanje med Srbi, Hrvati in Slovenci... Slovenski narod je že na avo-em kongresu v Clevelandu is azil svojo željo In voljo za ožjo cooperacijo med Srbi, Hrvati in Slovenci. SAN8 je takoj povzel korake, da se stopi v ožji stik s obema grupama. Po zaključku irvaškega narodnega kongresa, (1 se je vršil v Chicagu meseca 'ebruarja, je predaednik SANSa Etbin Kristan poslal sledeče pismo predsedniku hrvaškega kongresa Zlatku Balokoviču: Poštovani gospodine predsjedniče: Naše slovenačko Narodno Vi-Ječe uzelo Je sa vel I kom zado-voljštlnom krasni uspjeh vašega Kongresa na snanje, Jer je u svim pravcima pokazao, da vaše idejo 1 u,pogledu sadašnjo-sti 1 sa obzirom na budučnost posvema alažu sa zadačama, ko« s Ja naš kongres, obdrlavan A. I 6. studena, 1042 u Clevelandu naložio našemu viječu. U resolucij s ma, prihvačenim na vašem velikom zboru vidimo mogučnost, da bi zajedno učlni-li J oŠ jedan korak, to jest, da bi poskušali oživotvoriti organiza-ciju, koja bl prod američkom javnosti i pred njezinom vladom1 poru naše poslpve. Oni nisu vidjeli ništa van ncslogu i nebratske izpade. Posli je vašeg I našeg kongresa to se je donekle pru-mijenllo, ali još su vrlo rezervirani, a mnogo lm napokon ne možemo zamjeravati, Jer moraju misliti, kako če biti, ako sc rat razvije tako, tla bude invazija naših zemalja potrebita u iute-reau pobjede, Ako im možemo pokazati, da su se varali, sudečl narod po nekim vikačlma i Intrigantlma, a-ko možemo stuplti pred njih, složni Jugoslaveni sa jaanim programom, ako ih možemo u-vjeritl, da se 1 Hrvati i Srbi i Slovenci bore za slobodu 1 za ciljeve, k oje su israsill Rooae-velt I Churchill na viaokom mo-ru 1 u Casablanki, koje Je sijajno ocrtao potpredsjedntk Wal-,,u'° u svojim iskrenim govori-ms, ako Im možemo dokazati, da Ja dovolj no elemenata sa ostva-renje Jugoslsvlje, koja bi bila sagradjena na jednaklm načeli-ma kao što SJedinjene Države, mi čemo si priboriti njihove simjiatije 1 — kad dodje vrlje-me uredjlvanja — njlhovu pot- mogla govoriti za buduču Ju gošlaviju. Na žalost nisu baš svi Jugo- Ooapodine predsjedniča, ml predlažemo, da se u dogledno vrljems, u mjestu, koje bl va- Slavanl u ovoj remiji Jedini u 6ini n^bolj« konvenlralo sasU-svojim idejama I zahtjevlma; ^ zaslupnkl vašeg Kongresa, šovinizem, koji je našao utočlšta ^bo.a naprednih Srba i našeg u nekim poznatlm grupam«, Još Viječa, pa da so o stvari nosa-nije izumro U smeta radu sa vjetumo I ako se - kako sina. slogu ns Umelju zblljske Jed- dsmo - složimo, ds organizl- nakostl i'zdrave demokracije, Ali to nije razlog, da bl malaksa-li u borbi za Jedini cilj, koji pru ramo odbor, u kojem če biti sa-stupan« sve tri grupe. Vamedno ču Vsm biti zahvs- ža svim Južnim Hlavenim apas , ™roano Vam UIU MhVi' i gaispciju potpunog narodnog ^ «bavljastile, da II bl života I kultur,tog razvitka Ne-'^4 iHiim P*«»vatio tu ideju, ma na svijetu naroda, kojl ne bi u nnč*lu nabaaavao na slične poUškoče,*"" pa ne smijemo ni mi da se pla* teško, da se dogovorimo o detelj ima. PrlmiU, gospiKline predsjedniče, uvjeretije mog lakrenog širno zaprijeka, nego treba da pod jemo odlu/no puiem, o ko .... jem smo uvjereni, da vrnil u letovanja, slobodu. Kibin Kritian. VI trsžite autonomnu Ijrvat- ..... sku sa zajam^enom demokrari- n . . ■ jom; mi se borimo za ujodlnje-.^®'®^1 OiOtiil tožbo nu autonomnu Hlovenlju sa čl- proti uniji CIO stim demokratskim Institucija-. 2 .... . n,.. Vt d« buHu o.io.I '2» "'»J« -Orup. IhkIJcoh vat« brusit .k! (udjo rani)«; io hoimm I ml. Nu vi "'""'i 4 Co;," I dvmokraUkfl Juum.Ii.vm . pili K"""r,'*U '"du.trij.klli uri(uiliui-,, l n„M,l J,'U « pr«dl«J .kUd« »12;.,rn v Jo I v«m« I n«n» lbb||*jni unij«. T.,il« j. n.p.r- ."f u jen. udi pridi M uradnlluMn In olm drUv.rru. rup. n«pr«4nih J, ^ ,)M| ___svojat krošnja ljudem zastruplja um, Jim dušo kvari, cekine kuje v grdi tej si stroki m verno tuli a krivimi preroki AGJTIRAJTE ZA PII OS V E TO i Hiba, koja bolje izrazu je misli i osječaje srpakog n»r*tdn m-u>> šovenl, kojl bl htjeli razbiti je-dinstvo /bog svojih sebičnih £ ssplraeijs. Ta grupa ae Idejno slaše I a Vama In s nama I koliko je nama poznalo, spremna Je sa naflodnu ssradnjo Ooepodine predsjednlčr ja-m a/no se alsžeU sa našim miš-1 < nj*-m, da naše organizacije ne smiju tek posUijati, nego da moraju rediti se oetVMrenl* svo-jih pravadnih ciljeve. Najva* nI ji faktorji u ovoj zemlji dose-I da mau bili baš odufcrvljtni sa Francis Ifeisler, odvetnik unije, In Michael Mann, Ujnik Sveta čikaških industrijskih unij. PROSVETA VANKS UNLOAD SUPPUES ON RUSSELL ISLANDS MEJAŠI Povit iz davnih dni Le Olomir je Že dolgo sedel na kloptci pri odprtem oknu in zrl v dolino, kjer se je v mesečini svetil kamenit vojvodski pfestol in so nedaleč od njega molele proti nočnemu nebu razvaline nekdaj cvetočega rimskega mesta Viruna. Misli so mu hitele nazaj na domače gradišče, kjer je stal poleg vojirodovega dvorca pod lipo podoben prestol nasproti kamenitemu žrtveni-ku. Prej ali slej zasede Olomir ta prestol—tako je določil Trudopolk, ker sam ni imel več sinov, tako so Trudopolku potrdili vsi starejšl-ne njegove župe. Nekdaj je Olomir aanjal o bodočnosti in o tem, kako se proslavi kot bodoči vojvoda. Ali Ukrat je sanjal poleg teh le druge sladke sanje. Te sanje pa so zdaj minile, utrnila se je zvezda, ki mu je osvetljeval« bodočnost-- izgubil je Vedrano. Ostal mu je le spomin in — osveU. * — OsveU! PoUpUti hoče deželo, ki mu je ugrabila ljubljeno devojko, uničiti one, ki so mu ubili edinega braU. * >J1 C/omir je dvignil roke in vroče molil k Sve-tovidu, naj mu pomaga zbrati čim večjo vojsko, molil je k Perunu, da bi navdahnil vse slovenske župane in vojvode, da se razvname-jo za njegovo stvar. V. V gorenjem nadstropju nemaškega gradu je bilo že ves dan mnogo ropotanja in loputanja z vrati. Godeslava je porabila priliko ter je ukazala deklam, naj temeljito očedijo vse drugo nadstropje, ki ie ni bilo Uko očiščeno, odkar je bil menih Teofil zadnjič v Bar bani. Temu je bilo menda zdaj že dve leti. Tega dne pa je bil Že zgodaj zjutraj odhajal menih v Forumjuliji, kamor je zahajal večkrat. Ženske so hitele čistit Teofilove sobe. Tudi Godeslava, ki je poleg očeta Teofila zdaj že štirinajst let gospodarila v gradu, je prišU pomagat deklam. Pravkar je otepaU na ozkem pomolu prah iz cunje, ko se je oglasil z višave zvonek glas: "TeU Godeslava! Poglej me!" GodesUva se je ozrla navzgor. Visoko na okroglem grajskem braniku se je svetila strs-žarjeva čelada in njegova sulica. Izpod čelade pa so se svetili zlati lasje. "Miljenks, kaj vendar delaš Um gori?" ae je hudovala Godeslava. Na braniku se je odzval vesel smeh, in čelada in sulica sU izginili . . . Godeslava je zmajala z glavo in se vrnila v Teofilovo sobo. Brisala je omarico, ki je biU pritrjena na steni med obema oknoma. - Kmalu so se vraU tiho odprU, in v sobo je pokukal krasen dekllčji obrazek« obrobljen z zlatimi kodri. •Tetka, ali si huda?" Dvoje vejiklh sivih oči je prosilo še prisrč-neje nego rdeča^istna V sobo je stopila štirinajstletna deklica — vsa podobna pokojni materi Vedranl. "Kaj bi ne bila huda! Kolikokrat sem te že prosiU, da ne hodi na branik. Nekoč se še prevrneš čez ograjo v globočlno." "Oh, tetka, ko je pa tako lepo Um gori. Ko bi bila deček, bi hotela biti grajaki čuvaj." "Beži, beži! Saj itak pravi oče Teofil, da ai bolj divja kakor katerikoli deček." "Mm — vd|, tetka, če bi tebe ne bilo, bi me bil oče Teofil Že davno potopil v sami latinščini, ali bi ml bila pa voščena tablica priraatla na eno roko, na drugo pa piaalo." (Dalje prihodnjič.) (Se nadaljuj«.) "Oh, strašno!" "Goste so pobili v spanju!" "Germanski divjaki ne poznajo gostoljubnosti.". f Tudi junakov ne, ker pobijajo junake U-krat, ko ae ne morejo braniti" "To je ona ljubezen do bednega bližnjega, ki jo prepovedujejo tisti menihi tukaj gost ob Sa- lid." "Menihi? Da bi jih besi!" zerohni j vojvoda. "Kaj hočejo zopet na naši meji?" "Bržkone so žejni naše krvi," se posmehne Žitomisl. ___, / "Slišal sem, da zidajo tam močno utrdbo," je dejal gospodar Frušenjskega gradu. ' "Meni pa je pravil langobardski trgovec iz Belluna, ki je potoval tamkaj mimo, da zidajo menihi ob Saiici samosUn in cerkev ob stroških bavarakega vojvode Teodona," je povedal sta-rejšina iz Podkmosa. "Aha! Saj sem mislil, da je stvar nam namenjena. Kmalu se pokažejo kute v naši deželi," je zopet povzel Žitomisl. "Ali jim pojdemo nasproti, bratje?" } "Pojdemo," je dejal vojvoda in udaril ob meč, "kadar pride čas za to. Zdaj pa nadaljuj, Olomir!" Razburjenost v dvorani se je polegU in Olomir je nadaljevsl: 'Torej—Bavarci so pobili vse Bolgare, le neki Alciok in z njim še sedemsto drugih Bolgarov so se rešili ter prišli k nam. Vojvoda Va-lunk jih je gostoljubno sprejel. Mnogo let so nsto Bolgari živeli med nami." "Do onega leU, ko je prišel tvoj ujec Trudopolk na naš dvor," je pripomnil podkmoški starejšina. / "Da, tistega lete so se selili Bolgari doli k Langobardom. Nekaj odličnih mož s tukajšnjega dvora jih je spremljalo do meje, Moj ujec, kl je bil Ukrat komaj osemnajstleten mUdenič, se je tudi pridružil spremstvu, ker mu je junaški Alciok ugajal. Se dandanes nosi ujec ob svečanih prilikah meč na širokem srebrnem pasu, ki mu ga je takrat ob slovesu podaril bolgarski knez Alciok." "Resnico si govoril," je potrdil starejšina Priblslsv Iz Podkrnosa, "tistega leU, ko so nas Bolgsri zapustili, je pribežalo k nam čez mejo mnogo beguncev" iz Forojulskc, ker so po njih deželi razsajali Obrl. ln leto dni pozneje je pri-, bežal na naš dvor Arnefrid, sin upornega foro-julskega vojvode Lupa." 'To je bil oni forojulskl kneževič. ki je hotel, da mu pomagamo na forojulski vojvodski prestol?" je vprašal 2itomlsl. "Da, oni. In dali smo mu res nekaj mož, ko se je vračal v domovino. All nihče se nI vrnil. Langobardi so vse pobili, le preden so prišli do forojulskegs mesta." » "Hm, je pripomnil trulenjski župan, "ali ste Že slišali, da je sedanji forojulskhvojvoda ustanovil na svojem dvoru nekakšno vojaško šolo?" "Prav za prav plemiško vzgojevališče," je popravil Olomir; "tudi pri naa smo že slišali o tem. Baje vzgaja na dvoru ainove onih pleme-nitašev, ki smo jih mi potolkli pred štirinajstimi leti." "Vse kažo, da ai je Forojulaka precej opomogla od tistega čaaa. Zato pa, ako hoče Trudopolk kaj doseči, storimo Čim prej, kar mislimo storiti." • * Pogovor se je še sukal okrog Trudopolkove-ga naklepa ter okrog starejŠinakega posveta, kl naj bi se vršil drugI dan na karanUnakem dvoru; pozno v noč ao vsi legli k počitku. Tbi Mckist, Svist Vij VN Cm Mp Wh tlb »»■v .^U Razni mali oglati ČUVAJ—Watchman dobi stal delo. $30.00 tedemko. Znati tr čitati in pisati sngleSko. 209 W Jackson st Room 112. MOŠKI VOJAŠČINE PROfl važno delo vojne produkcij ALUMINUM-MAGNESIU) Odpošiljalni oddelek-v live Se ne zahteva skušenodi 48-umo tedensko delo, minim APEX SMELTING CO. 2537 W. Taylor Street "Vzemi, Pold-stovalo zame in zate. Tedaj pl-&ern po tebe. da prideš za menoj in tam v daljni Ameriki posta-neva najsrečnejši zakonski par. Do tedaj pa ti bom redno dopisoval. Cilka, ali mi boš vaelej odpisala? Ali mi osUneš Zvo-sU?" "Polde," je ihtela Cilka,-"zakaj me mučiš? Pazi raje, da se ml ti ne irneverlš! Tsm v Ameriki je dosti deklet ln dve leti sta dolgi, dolgi . . ." "Bodi mirna. Cilka! Upajva,