A8WBI tMS&KBS V (M^fOL Leto XVIIL št 74 upikvsistv«! Hjuoguit, »Mfijr« OUC8 A — letetoo ftL tia, |m 3125, 812®. ' Inserata) addeiefcj Ljubljana, 8elCB> ourgova m. 0 — TtL iSSi, 8492. Podružnica Maribor: Uoopoaka ulica St.ll — feieCoo «t 2456. Podružnica Celje: Kocenova OL K. S Telefon št 180. Računi pri poŠt ftelc. zavodih: LJubljana St 11.842, Praga Malo 78-180, Wie® «t 105.241. Dr. Ljudevit Pivko Na velikonočni ponedeljek je v Mariboru umrl dr. Ljudevit Pivko. Smrt je ugrabila moža, katerega ime ni nikoli sililo v ospredje. Kljub temu je neiz brisno zapisano v zgodovini našega naroda. Rodil se je dr. Pivko pred 57 leti doli v široki dravski dolini blizu Ptuja in njegova pot skozi šole je pot sloven skega kmečkega sina, ki se stradajoč prebija do vrha. A že kot dijak je bil dr. Pivko v marsičem izjema. Običajno dijaško slovansko nastrojenje se v njem ni zadovoljilo z izleti v sorodne slovanske jezike in književnosti. V Pragi in v Krakovu se je vživljal v hotenje in borbe, v delo in metode slovanskih narodov in si gradil vero v slovanstvo na realnih osnovah. Boj spodnještajerske^ ga slovenstva za narodni in moralni obstoj je študenta Pivka že zgodaj pripeljal v nepomirljivi spor podanika proti državi, ki je dosledno spodkopavala samoniklost slovanskega rodu in predstavljala moloha, ki žre bodočnost slovanstva. Iz obmejnega slovenskega narodnega delavca je Ljudevit Pivko v iskanju korenin naci -~lnemu odporu izoblikoval svoje jug venstvo. Praški dijak se je naučil razumevati in praktično izvajati podrobno delo med narodom. Spoznanje ogromne sile, ki jo je razkrival v slovanski rasti, mu je zgradilo neporušno vero v bodočnost slovanske misli. Bil je takega značaja, da je v tej veri, ko je nastala prilika, tvegal tudi glavo ter svojo in svoje družine srečo v podvigih, ki bi se morda zdeli fantastični, ali so vendar imeli v sebi težinc in pomen največje realnosti. In tako se je razvilo to bogato življenje v pestrosti, kakršno le redko vidimo med nami Slovenci. Mladi profesor je bil v šoli izvrsten pedagog. Svojim dijakom ni bil le voditelj po učni snovi, temveč narodni vzgojitelj v najlepšem pomenu, učitelj v narodnem delu in znanilec lepše nacionalne bodočnosti. In izven šole je bil ves sin svojega ljudstva, preprost v svoji besedi, pošten v vsaki svoji misli, poln ljubezni do vsakega človeka svojega rodu. Vse na njem je bilo narodno v oni iskrenosti te beseda, ki nima ničesar skupnega z rodoljubnimi deklarnacijami. Med Cehi je dr. Pivko doumel veličino sokolske ideje in nacionalni pomen so-kolske organizacije. In postal je sokolski apostol. Razvil se je v propoved-nika narodne misli in narodnega odpora proti tuji sili. Prehodil in prepotoval je premnoge kraje in redko smo čuli moža, ki bi bil znal preprostemu ljudstvu tako enostavno in vendar tako jasno in prepričevalno razlagati politične in nacionalne probleme. V njem se je skrival pisateljski dar. Naj je zastavil svoje pero kot novinar, ali je pisal zgodovino Slovencev, pa se v prostih urah lotil tudi strokovnega spisja ali prevoda, vedno je bila njegova beseda lepa in tehtna, še posebej mu bo naša sokol-ska literatura ohranila častno mesto. Značaj in usoda sta dr, Pivka privedla v vrtinec dogodkov, ki so pred 20 leti odločali o usodi človeštva in še posebej o življenju našega naroda. Njegov carzanski podvig spada med one avanture svetovne zgodovine, ki niso zapadle pozabljanju. O njem obstoja literatura generalnih štabov evropskih velesil. Nam je dal edino pomembno memoarsko delo v mednarodnem bojnem spisju. In z imenom skromnega srednješolskega profesorja se je proslavila slovenska volja rešitve izpod jarma za vsako ceno. Junak Pivko iz Carzana bo vedno ostal simbol sokolskega jugoslovenskega pudviga iz slovenskih vrst. Podviga brez oportunizma, čistega žrtvovanja, ki ruši za seboj vse mostove in ne računa z lastnim uspehom, nego samo s tem, da se le z žrtvijo zasluži in plača milost bogov. Carzanski zaroti je sledila Pivkova legija, aktivna borba na fronti, ki jugoslovenskih dobrovoljcev ni sprejela kot najbolj dobro došle zaveznike. Toda ravno ta Pivkov bataljon je bil najbolj izrazit piotidokaz proti trditvi, ki se je nevarno pojavljala posebno za časa mirovne konference, da so ljute borbe jugoslovenskih vojakov na italijanski fronti doka" avstrijskega duha med slovenskim in hrvatskim delom našega naroda. In kakor povsod, tako si je dr. Pivko tudi v sredini, ki od početka gotovo ni bila prijateljsko razpoložena napram njegovi akciji in ji ni zaupala, pridobil spoštovanje in priznanje. Baš njegova italijanska vojaška odlikovanja so zgovoren dokaz njegove visoke vrline. V svobodni domovini je dr. Pivko nadaljeval delo, ki ga je prekinila vojna. Razširil ga je sedaj tudi na politično polje in je odločno stopil v prve vrste tistih, ki so med Slovenci dvigali zastavo državnega in narodnega edinstva. Povezale so ga vezi politične solidarnosti in osebnega prijateljstva s pokojnim dr. Žerjavom in ostalimi delavci v fronti jugoslovenske nacionalne politične organizacije Skromno, a vneto je dr. Pivko vršil svoje delo in ko je pred desetimi leti prevzel poslansko kandidaturo, se je pokazalo, kako dobro je azklilo seme, ki ga je on sejal, in kako Ljubljana, sreda SL marca 1937 Cena t Din fahaja vsak dan -azen ponedeljka Haročnlna snate mesečno Dtn 26.— S5a inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Snafljeva ulica 5, Telefon 8122, 3123, 8124, 8125, 8126. Maribor, Gosposka ulica 11, Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerj e va ulica 3tev. i _Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Beograd pred noulmi velikimi dogoditi Jutri se začne konferenca Male antante - V ponedeljek pride na tridnevni službeni poset prezident bratske češkoslovaške dr, Edvard Beneš - še vedno živahni odmevi sporazuma med Jugoslavijo in Italijo Beograd, 30. marca. p. V Beogradu se bodo v bližnjih dneh zvrstili novi izredno važni zunanjepolitični dogodki. Dne 1. in 2. aprila bo zasedal stalni svet Male antante, 5., 6., in 7. pa bo prezident češkoslovaške republike dr. Beneš na obisku pri knezu namestniku Pavlu. Zaradi tega se bo, še posebej po novem i tal i j ansko-j ugoslo venskem sporazumu, znova koncentrirala pozornost vse mednarodne javnosti na jugoslovensko prestolnico. Konferenca zunanjih ministrov se bo vršila v Beogradu pod predsedstvom našega zunanjega ministra dr. Stojadinoviča. Udeležila se je bosta češkoslovaški zunanji minister dr. Krofta in ru-munski zunanji minister Antonescu. Antonescu odpotuje iz Bukarešte v spremstvu opolnomo lenega ministra Creceanuja in obeh svojih tajnikov že drevi, jutri popoldne pa se bo tudi dr. Krofta s svojim spremstvom odpeljal iz Prage. Oba zunanja ministra se bosta pripeljala na zemunsko postajo v četrtek ob 6.40. Tu bosta njuna salonska vagona odklopljena od obeh vlakov. Ob 9.22 se bo formiral poseben vlak, s katerim se bosta pripeljala v prestolnico, kjer jima bo prerejen posebno svečan sprejem. Obema zavezniškima ministroma odpotujejo nasproti zastopniki našega zunanjega ministrstva, ki iu bodo sprejeli na meji in iima bodo na razpolago ves čas, dokler se bosta mudila pri nas. Ze v četrtek dopoldne se bodo pričele konference v okviru rednega zasedanja stalnega sveta Male antante. Zasedanje bo trajalo dva dni. V petek zvečer bodo zunanji ministri držav Male antante sprejeli zastopnike tiska, jim sporočili skupni komunike in jim, kakor običajno, odgovarjali na stavljena vprašanja. Tudi program ostalih prireditev v okviru konference je že določen. Po konferenci niti dr. Krofta, niti Antonescu ne bosta takoj zapustila Jugoslavije. Dr. Krofta bo ostal pri nas do 8. aprila. Antonescu do 3. aprila. V soboto bo dr. Krofta predaval v Kolarčevi ljudski univerzi o češki zgodovini. Naslednje dni bo obiskal nekatere svoje osebne prijatelje v Jugoslaviji. Drugi veliki dogodek bo prihod pre-zidenta češkoslovaške republike dr. Be-neša. Iz Prage bo odpotoval 4. aprila s posebnim vlakom, naslednjega dne bo prispel v Beograd. Ob 10. mu bo prirejen svečan sprejem. V Beogradu se bo mudil tri dni in bo ves ta čas gost Nj. Vis. kneza namestnika Pavla. Nastanil se bo z vsem svojim spremstvom v starem dvoru, ki so ga zadnje dni temeljito preuredili. V teh dnek se bodo vršile v prestolnici velike svečanosti v čast šefu bratske češkoslovaške države. Poleg drugih je napovedana velika revija naše vojske v Aleksandrovi ulici pred novim parlamentom. Tam že postavljajo posebne tribune za goste. ¥ francoski luči Zanimiv uvodnik ,,TempsaM - Italija je hotela prehiteti Nemčijo — Italijanska tolmačenja sporazuma Pariz, 30. marca. d. Pariški >Temps«, organ francoskega zunanjega ministrstva, je posvetil jftalijanskc-jugoslovenskemu zbliža-nju kar dva zaporedna uvodnika ter dalj« se informativne dopise iz Rima. Beograda, Budimpešte, Dunaja. Berlina in Prage. Važen je posebno uvodn-k »Rim in Beograd«, napisan pe sklenjenem sporazumu. Med drugim pravi: sO beograjskem sporazumu ee splošno eodj, da pomeni ugoden element konsolidacije miru. Vendar ga v raznih prestolnicah različno tohnačrjo, kar je v zvezi z različni; mi vidiki. Nekateri vidijo v njem samo oja-čsnje os; Rim-Berlim, drugi domnevajo, da v ničemer ne krnj blokov Male antante in Balkanske zveze, tretji spet mislijo, da se je zunanjepolitična usmeritev Jugoslavije znatno spremenila. Šele potem ko bomo videli, kako ee podpisane konvencije izvajajo. e; bomo o vsem tem dodobra na jasneirn. Edino dejstvo, ki vzbuja že v tem tre« nutku pozornost, je, da je Ml italijansko-jugoslovensk; sporazum sklenjen izven Društva narodov. V bistvu gre za dvostransko pogodbo, kakršno je na primer vedno zagovarjal Berlin. Jugoslavija, je doslej skup« no x ostalima članicama Male antante dosledno poudarjala svojo zvestobo ženevski ustanov] in so bjle do sedaj vse njene pogodbe podpisane v tem okviru. Ker teh posebnih pogodb nov,j sporazum ne razveljavlja, je samo po sebi razumljivo, da Jugo3 slavijo še naprej vežejo kakor do 6edaj. Ne smemo tudi prezreti, da v Beogradu naglasa jo, da ne pomenj sporazum z Italijo nič novega v primeri z rimskim paktom iz leta 1924. Dasi rimsko .in beograjsko tolmačenje nista povsem identični, to seveda še ne pos meni, da .bi bil sporazum dvoumen. Vse bo odvisno predvsem od načina izvajanja. Ne se je zaupanje vanj ukoreninilo tudi v širokih plasteh našega naroda. V parlamentu je bil dr. Pivko dika nacionalnih poslancev. Njegovo po vsej državi spoštovano ime je mnogo veljalo ne samo v slovenski, temveč tudi v hrvatski in srbski javnosti. In njegova beseda, izgovorjena pred narodno skupščino, ali na javnem zboru, je predmetu, ki ga je zastopal, dala polno tehtnost. Njegova pomoč je dala vsaki akciji nove prodornosti. V neomajni zvestobi je bil povezan ne samo z ideio, kateri se je bil posvetil, temveč tudi s prijatelji, s katerimi skupaj se je za njo boril. Njegovo zlato srce, njegov vedri optimizem, širokogrudnost njegovih pogledov, a ne nazadnje šegava prešernost njegovega osebnega občevanja, so mnogokrat povezale ljudi in stvari, ki so se že razhajali. Sedaj ga ni več med nami. Smrt, ki ji je tolikokrat gledal neustrašeno v oči in ki se je tudi ni bal, ko se mu je potuhnjeno približala z zavratno boleznijo, ga je za vedno odpeljala iz naročja ljubljene družine, iz sredine premnogih prijateljev in spoštovalcev. Solznih oči se oziramo za njim, ko se vrača ataman Pivko k mrtvim svojega bataljona. V resnici, izgubili smo z njim viteza in moža, kakršni so redki med nami. Ave, anima candida! zdi s? tudj točno, kakor zatrjujejo v Berlinu, da bi novj sporazum pomenil ojačen;e osi Rim-Berlin. Znabitj je Italija pospešila sklenitev sporazuma z Jugoslavijo celo samo zato. da nrehjt; Nemčijo, ki je v zadnjem času zelo aktivna na Balkanu, posebno v Beogradu. V Jugoslaviji, kakor na vsem ozemlju srednje in vzhodne Evrope, je mnogo težje izravnat} nasprotne iialjjanske in nemške interese, kakor se o tem splošno misli. V tem je prav za prav slaba točka italijansko^nemske zveze. In prav v tem pogledu nam beograjski sporazum lahko pripravj kako presenečenje, dasi skuša nemško časopisje to plat nekoliko prikriti in zabrisati.« V svojem poročilu 5z Rima navaja >Temps« naslednje glavne točke beograjskega sporazuma po tolmačenju italijanskih političnih krogov: 1. Priznanje italijanskega imperija brez čakanja ženevskih sklepov v tem vprašanju dokazuje dobro voljo Jugoslavije za sodelovanje z Italijo. 2. Jta lij a n di Roma,« beleži še nadaljnje odmeve beograjskega pakta, v tujini in omenja brzojavno čestitko, ki jo je poslal vodja rajha Hitler. List pravi, da ta Hitlerjeva gesta potrjuje spontano odobravanje, ki ga je beograjski pakt doživel v nemški javnosti, ki je brez pridržkov pozdravila italijansko-jugoslovan-ski sporazum, gledajoč v njem konec dobe nesporazuma in nezaupanja. Angleški računi London, 30. marca. o. V shcSbearfii azv gleških krogih naglašajo, da s sdmpattla. rni spremljajo zbližan je Italije in Jugo. slavije in to tembolj, ker sta se na ta na. čin obe državi še bolj približali ta spravili svojo politiko v sklad z duhom žentlmen-skega sporazuma med Italijo in Anglijo V londonskih krogih pričakujejo, da bo prišlo sedaj do sklenitve sličnega spora, zuma tudi med Italijo na eni ter Grčijo in Turčijo na drugi strani. Potrjujejo se vesti, da bo italijanski zunanji minister takoj po velikonočnih praznikih odpotoval v Ankaro, na povratku pa se bo iis**^* v Atenah. Spričo take politike 1 tanje se v angleških krogih nadejajo, da bo popu. stila tudi napetost med Rimom in Londonom, ki se je zadnje dni zaradi Španije znova poostrila. svoio balkansko Gi*o£ Ciano bo obiskal tudi Sofijo, Ankaro in Atene Pred sklepom grško-italijanske pogodbe Pariz, 30. marca. o. Kakor kažejo vesti | goslavijo, ali še hu-se. vojna med tema dre- du in sklenitev obeh italijansko-jugoslovenskih sporazumov šele pričetek izredno obsežne italijanske akcije na Balkanu. Znano je že, da namerava Ciano v kratkem tudi v Ankaro. Po najnovejših informacijah bo hkratu obiskal Sofijo in Atene. V Sofiji namerava utrditi dosedanje prijateljske odnošaje med Bolgarijo in Italijo. V Atenah bo bržkone sklenjen beograjskemu sporazumu povsem podoben italijansko-grški pakt. V Ankari bo, kakor kaže zaenkrat naletel še na neke ovire, vendar bo po informacijih »Timesa« dosegel turško priznanje italijanske aneksi-je Abesinije, v zameno pa pristal na konvencijo o novem režimu na Dardane-lih, ki je bila lani sklenjena v Montreuxu. Vsekakor pa bo Ciano odpotoval na Balkan in v Turčijo šele po beograjskem zasedanju Male antante in po Ruždi Araso-vem obisku v Teheranu. Bolgarija in beograjski sporazum Sofija, 30 laarca. AA. Mir prinaša članek o Ualijansbo-jugoslovenekem paktu ter pravi med drugim: Obnova dobrega sosedskega razmeita med Ifc.;.ijo in Jugoslavijo nam olajšuje prijateljsko stališče nasproti Jugoslaviji. Italijansko-jusroelovensk'. pakt prav tako ola jšuje izva jan. j e jugo sloven sik o-bol srar sfcega pakta. Sovražno rannorie med Italijo iu Ju sti j g< _ _____ _______ ___________ iz Rima, pomenita Članov obisk v Beogra- J ma, državama, bi utegr*fta postaviti Bolga- rijo v 7,ek> težaven položaj, kar se je odločila za politiko iskrenega zbiižanja s sosednjo slovansko državo, isto politiko mora pa izvajati budi nasproti Ita&.jf, ki je ena izmed Bolgarija najbližjih velesil. Preorientacija na Madžarskem Budimpešta, 30. marca. p. S presenetljivo naglico se kaže v madžarski javnosti vpliv novega kurza italijanske politike, ki je prišel do izraza v sporazumu z Italijo. Čez noč je utihnila vsa revizioni-stična propaganda, že velikonočni listi so se v tem pogledu bistveno razlikovali od večjih številk ob prejšnjih praznikih. O revizionizmu in iredenti v njih sedaj skoro ni bilo nobenega sledu več. Pravo senzacijo pa je izzval v današnjem »Pesti Nap-lu« članek grofa Bethlena, ki se ne zavzema samo za sporazum z Jugoslavijo, marveč že tudi za sporazum z Rumunijo. Predlaga, naj bi Madžarska in Rumunija sklenili pogodbo o dobrih sosednih odno-šaj?h in o vzajemni zaščiti narodnih manjšin. Uredili naj bi tuui druga, med njima še nerešena vprašanja. Živahno se razpravlja v madžarskih krogih tudi o možnosti povratka onih Madžarov, ki so bili konec leta 1934 itr gnani iz Jugoslavije. Splošno se pričakujte, da jim bo v najkrajšem času omogočen povratek. Nova konferenca nemških škcfov Berlin. 30. marca, o. Po informacijah United Press se bo v kratkem na iniciativo vratislavskega nadškofa kardinala Bertrama vršila v Fuldj nova konferenca nemških katoliških škofov. V to s vrh o ge v Vra-t/islavi že sestali nadškofje Faiulhaber, Ber-t.ram in berlinski nadškof trrof Prevesinger. ki so pripravili program za konferenco v Fuld.i. V glavnctn bodo razpravljali o šolskih vprašarvih. Informirani krogi zatrjujejo. da bodo nemški katoliški škofje v Fuldi zavzeli breskorrapromisno stališče in da posebno v vzgojnih vprašanjih ne bodo v ničemer popustili napram narodno socialističnemu režimu. Nemška delegacija pri kronanju v Londonu Berlin. 30. marca. br. Kancelarja Hitlerja bo pri svečanostih kronanja angleškega kralja zastopal vojni minister maršal Blom-beTg. V delegaciji bosta tudi admiral Schul-tze in letalski general Stumpf. Po dosedanjih-dispozicijah se bo svečanosti udeležilo 34 članov kraljevskih rodbin, 29 indijskih knezov, 7 ministrskih predsednikov, 9 zunanjih ministrov in cela vrsta najvišjih dostojanstvenikov. n Mussolini — častni doktor univerze v Lausanneu Kaj Seli Francija od Italije Pariz. 30. marca. AA. Današnji »Oeuvre« piše med drugim: Kaj želimo od Italije? Ali želimo, da se odreče vsakj akciji za na-dmljno gospodarsko ekspanzijo v Podu-navju? Nikakor ne! Tega od nje ne zahtevamo. Zahtevamo pa, da ee odipove vsaki Lausanne, 30. marca. br. V zmak prizna-nadvladi v tem delu Evrope. Razen tega nja socialnega obnovitvenega dela je ime-zabtevamo od Italije, da ee upre tudi drugi novala tukajšnja univerza svojega bivšega, nadvladi v Podunavju, nadvladi, ki bj bila gojenca, italijanskega ministrskega predsed-za Italijo nevarnejša kakor za kogarkoli nika Mussolini j a, za častnega doktorja so drugega.' Pričakujemo od Kalfje, da skuša 1 cialno-političnih ved. Italijanski kralj poseti Budimpešto Budimpešta, 30. marca. k. V Budimpešti se že sedaj z vso intenzivnostjo pripravljajo na obisk italijanskega kralja Viktorja Emanuela in kraljice Helene, čeprav datum še vedno ni določen. Kralja Viktorja Emanuela bo spremljal tudi zunanji minister Ciano. Povodom obiska italijanske kraljevske dvojice bosta imeli poslanska in magnstska zbornica skupno slavnostno sejo. Italijanski vlidar bo s svojim spremstvom napravil rz~ let po Dunavu iz Budimpešte v Esztergon*. ki se ga bodo udeležiti tudi celokupna vlada in vojaški dostojanstveniki. V čast italijanskemu vladarju bodo nadalje priredili veliko vojaško revijo, pri kateri bodo sodelovali oddelki čet iz vse države. V operi bo slavnostna predstava. Občinske volitve v Sofiji Sofija, 30. marca. AA. V nedeljo so b»e občinske volitve v sofijski pokrajini. Tako so volitve izvršene že po vsej državi. Volilna borba je bila zelo živahna. Pri agitaciji se je posebno izkazala ženska zveza, Id je na mnogih zborovanjih pozivala žene, naj izkoristijo priznano jim volilno pravice. Volitve so potekle v miru in redu. Kljub hudi propagandi za abstinenco, ki so Jo razvili prvaki bivših strank, se je volitev v Sofiji udeležilo okrog 80% volilcev, ▼ okolici pa 70%. Nov nemški poslanik v Washingtonu Berlin, 30. marca. AA. Adolf Hitler je imenoval dosedanjega namestnika državnega tajnika v zunanjem ministrstvu dr. Dieckhoffa za nemškega poslanika y Wa-shingtona Važna seja pariške vlade Na dnevnem redu je poleg Španskega problema tudi !Mgoslovensko-italijanska pogodba Pariz, 30. marca. w. Jutri dopoldne bo važna seja ministrskega sveta v elizejski palači, na kateri se bodo predvsem bavili z zunanjepolitičnimi vprašanji. Seji bodo prisostvovali vsi ministri razven ministra za kolonije in ministra za pošte, ki sta v inozemstvu. Zunanji minister Delbos, ki je v Cannesu imel razgovor s poljskim zunanjim ministrom polkovnikom Beckom, se je v avtomobilu vrnil v Pariz. Delbos bo na seji ministrskega sveta obširno poročal o naslednjih točkah: 1) O razgovorih belgijskega kralja Leopolda v Londonu, in v zvezi s tem o pogajanjih glede zapadnega pakta. 2) O položaju v Španiji in o vprašanju učinkovite izvedbe kontrole. 3) O italijansko-jugoslovensikem paktu in o njegovem vplivu na položaj v Srednji Evropi. V Parizu prevladuje vtis. da je popustila napetost. Kakor zagotavljajo v dobro poučenih krogih, francoska vlada ne namerava vztrajati na takojšnji ureditvi vprašanja povratka inozemskih prostovoljcev iz Španije, temveč bo v tesnem sodelovanju z Anglijo skrbela predvsem za učinkovito izvedbo v Londonu sklenjenih kontrolnih ukrepov na španski obali in španskih mejah. Pomorska kontrola se je že pričela Francosko vojno brodovje je že pričelo izvajati kontrolo v njemu določenem španskemu vodovju Pariz, 30. marca. o. »Petit Parisien« je objavil senzacionalno vest, da je francosko brodovje že z včerajšnjim dnem pričelo izvajati kontrolo nad onim delom španske obale, ki mu je bila poverjena v smislu sporazuma v londonskem nevtralnostnem odboru, čeprav se odbor sam še vedno ni sporazumel o metodah za izvajanje kontrole in tudi še ni bil določen dan pričetka kontrole. Francosko vojno brodovje nadzira tri predele vzdolž španske obale, ki merijo skupno 1.400 km. Za izvajanje kontrole je angažiranih preko 40 francoskih vojnih ladij. Tudi angleške vojne ladje, ki so koncentrirane v gibraltarski luki, se naglo pripravljajo, da te dni odpluje jo v svoja kontrolna področja. Vsekakor je skupni nastop angleškega in francoskega vojnega brodovja izzval veliko pozornost po vsej Evropi. Splošno tolmačijo predčasni pričetek kontrole za resno opozorilo Nemčiji in Italiji. Nedvomno bo francosko-angleški korak prisilil tudi Nemčijo in Italijo, da izdata enake ukrepe in pristaneta na končni sporazum v okviru londonskega nevtralnostnega odbora. Francija in Anglija hočeta preprečiti nadaljnje transporte prostovoljcev iz neke države, o katerih se je zadnje dni precej govorilo. Iz zanesljivih virov se je namreč zvedelo, da so nove prostovoljce v dotični državi že pričeli vkrcavati na ladje, da bi jih nemudoma prepeljali v Španijo. Cesta Madrid—Valenela zopet prosta Madrid, 30. marca. o. Republikanska vojska je dosegla včeraj nov pomemben uspeh General Miaja je ubral novo taktiko v borbi proti nasprotniku. Njegove inženjerske čete so v poslednjih treh dneh napeljale celo vrsto potokov v dolino Argande, tako, da je bila davi nenadoma vsa preplavljena. Nacionalisti so se morali umakniti z vso naglico. S tem je tudi prenehala njihova kontrola nad izredno važno prometno zvezo med Madridom in Valencijo, Boji na južni fronti Gibraltar, 30. marca. AA. Po poročilih iz Gibraltarja so republikanske čete. ki so prodirale iz Almerije, napadle nacionaliste blizu Motrila, jim prizadele hude izgube ter jih prisilile k umiku. Živahna letalska akcija Madrid, 30. marca. br. Letalsko ministrstvo valencijske vlade objavlja, da so republikanska letala izvedla nad raznimi odseki madridske fronte več izvidnih poletov, ne da bi mogla ugotoviti večjih zbiranj sovražnika. Nacionalistične čete se še niso opomogle od zadnjega poraza. Odbor za obrambo Madrida javlja: Pri Aravachiu so republikanski oddelki odbili srdit napad nacionalistov, izvedli nato protinapad ter zasedli prve sovražne postojanke v široki fronti. Med Aranjuezom in Castelo de la Reina so republikanci odbili napad nacionalistov. Pri Avilli nadaljujejo republikanci svoj taktični prodor. V odsekih okoli prestolnice in Guadalajare ni bilo posebnih dogodkov. Nacionalistično vojno poročilo Snoči ob 20. uri je bilo objavljeno naslednje nacionalistično uradno poročilo: Na severni fronti pete divizije nič novega. Na fronti šeste divizije je sovražnik napadel naše postojanke pri Loriji, pa je bil odbit in je pustil na bojišču 39 mrtvih in mnogo vojnega materijala. Na bojišču pr1 Avilli in Soriji nič posebnega. Pri Aravaci je bil odbit napad sovražnika. Kmalu nato so naše čete izvršile protinapad in je sovražnik pustil na bojišču 40 mrtvili, 37 pušk in eno strojnico. Dr. Ljudevit Pivko Maribor, 30. marca. Maribor je ves pod vtisom prerane smrti vzornega narodnega delavca in borca dr. Ljudevita Pivka. Množica pokojnikovih prijateljev in znancev je hitela danes na njegov dom na Betnavski cesti št. 35 ga po-kropit in mu izkazat zadnjo čast. Zvečer je bilo truplo prepeljano v vesti-bul Narodnega doma v Tattenbachovi ulici, kjer bo izpostavljeno na mrtvaškem odru občinstvu od 8. ure zjutraj dalje. Tu se bo nacionalni Maribor poslavljal od svojega so-kolskega staroste. Žalne zastave visijo z Narodnega doma, z rotovža in s poslopja realne gimnazije. Jutri ob 16. bo pogreb. Ves nacionalni Maribor bo dr. Pivka spremil na njegovi zadnji poti. Sokolska župa je prejela od SSKJ naslednje sožalje: »Uprava SKJ objokuje smrt odličnega Sokola narodnega borca in junaka brata dr Pivka ter izraža bratski sokolski župi Maribor svoje toplo sočutje.« Tudi Ljubljana, kjer je imel dr. Pivko mnogo zvestih prijateljev, žaluje za pokojnim. Odposlanih je bilo mnogo sožalnih pisem in brzojavk. Z Narodne tiskarne in s Kazine plapola črna zastava. * Zunanji oris življenja dr. Ljudevita Pivka smo prinesli že v včerajšnji ponedeljski izdaji »Jutra« Dr. Pivko se je rodil 17 avgusta 1880 v občini Sv Marko pri Ptuju Študiral je na gimnazijah v Varaždinu. Ptu ju in Mariboru ter na filozofskih fakultetah praške in dunajske univerze Prvo službeno mesto je dobil 1. 1906 kot suplent na mariborski gimnaziji Takoj se je začel ži vahno udejstvovati v nacionalnem življenji Maribora in vsega Spodnjega Štajerskega Zlas*i požrtvovalno in uspešno je bilo nje govo delo v Sokolu. Ob izbruhu svetovne vojne je dr Pivko kot rezervni nadporočnik takoj odfeI k vo jakom Služil je najprej v Kotoru in Alba niji. konec 1 1916 pa je prišel na italijar sko fronto Dne 17 septembra 1917 je / velikim delom 3. bosansko-hcrcegovskega polka pri katerem je služil, ter z večjim številom čepkih in jugoslovenskih oficirjev in vojakov prešel v Italijo in se tam pridru žil zaveznikom S svoiimi jugoslovenskimi legionarji se je boril v številnih bitkah proti avstrijskim in nemškim četam; bil je več krat ranjen, pa si priboril tudi več zavezni ških fčeškoslovaških, rumunskih in italija skih) odlikovanj za svoje vojne zasluge Po končani vojni se je vrnil s svojimi 'c gionarji v Jugoslavijo in se zopet naselil Mariboru Bil je profesor na mariborskei. moškem učiteljišču, dokler ni bil l 1925 iz voljen i.a narodnega poslanca Poslanec je bil do razpusta narodne skupščine 6. ja nuarja 1929 vnovič pa je bil izvoljen na li sti Petra Živkoviča 1 1931. Pri volitvah 5 maia 1935 ni več kandidiral, temveč se je vrnil k svojemu profesorskemu poklicu in poučeval na mariborski humanistični gimnaziji ?.r r let sem je bolehal in je bil lani operiran Zdravje se mu je po operaciji hi tro vračalo na žalost pa samo navidezno Na velikonočni ponedeljek ga je iztrgala še ena smrtna žrtev plazov la Gornjega grada smo zvečer »prejeli vest, da so naše planine med velikonočni-md prazniki zahtevale Se eno žrtev. Na velikonočni ponedeljek je namreč plaz na Okrešlju zajel neko smučarko iz Gradca ln jo zasul. V njeni družbi je bil tudi neki Mariborčan, ki se mu ni pa nič zlega pripetilo. Truplo ponesrečenke so včeraj popoldne spravili v Solčavo. NI Se znano, ali bodo truplo prepeljali v Gradec ali ga bodo pokopali v Solčavi. Podrobnosti nesreče nam Se niso znane. smrt njegovi zvesti in ljubljeni življenjski družici ge. Ljudmili in petim otrokom. O velikem kulturnem in nacionalnem delu dr. Pivka in o lepih sadovih ki jih je to delo rodilo, govorimo na drugih mestih. Neizprosna usoda ga je mnogo prehitro iztrgala iz prvih vrst narodnih delavcev Turoben vtis v Beogradu Beograd, 30. marca. p. Vest o smrti dr. Ljudevita Pivka, ki je prispela snoči ob pozni uri v Beograd, je napravila v vseh krogih izredno globok, žalosten vtis V vseh družbah, ki so ga bližje poznale, sc naravnost konsternirani. Listi so dav objavili tople nekrologe, v katerih podajajo kratke orise Pivkovih zaslug za ožjo m širšo domovino v času vojne in vsa leta po njej. Posebno lep nekrolog je objavila nocojšnja »Pravda«, ki pravi med drugim, da je veljal pokojnik ne le v vsej Sloveniji, nego tudi daleč preko njenih mej za enega najplemenitejših in najzaslužnejših nacionalnih delavcev, za enega največjih slovenskih borcev za jugoslovensko svobodo in zedinjenje. Že pred koncem vojne so se širile po slovenskih krajih legende o tem mladem avstrijskem oficirju, ki ga je nacionalni zanos dovedel do ločitve iz avstrijske vojske in ki je z legendarno hrabrostjo organiziral svoj bataljon proti stari Avstriji. Okrog njegovega imena se je zasvetila av reola, ki je pomenila za vse njegove prijatelje novo vero v osvobojenje. Pivkovo ime je postalo doma politično in nacionalno geslo. Okrog njega se je zbiralo vedno večje j število Jugoslovenov. j Po svojem povratku v domovino — pravi dalje »Pravda«, je nadaljeval dr. Pivko svo jo veliko nacionalno delo posebno v dravski banovini poleg pokojnega dr Žeriava in dr Kramerja Čeprav je posta' izrazit politik, je užival veliko spoštovanje rudi pri svojih političnih nasprotnikih, ker ni bil nikoli partizan. Lego širokogruden naconalist To j so dokazovale tudi vse njegove akcije in govori v skunščini. Smrt dr Pivka pomeni hudo izgubo, ne le za nacionalno Slovenijo, nego za vso državo, za katero ie ta plemeniti idealih kot mladenič postal borec in fanatik ter tak ostal tudi do kra;a svojec kratkega, a toli koris nega življenja rafiljsk! prenos m naše Amerlkance Beograd, 30 marca. p. Beograjska kratko .alovna radijska postaja namerava v bodoče prirejati tudi stalne radijske prenose, ki bodo veljali izključno našim ljudem v Severni in Južni Ameriki. Prenosi se bode pričeli v noči od 31. na 1. aprila Dokler se ne bo dogradila velika kratkovalovna posta ja v Beogradu, bo pri prenosih posredova la nizozemska postaja Einhofen. Prvi pre nos bo v sredo ponoči na dveh valovnih dol žinah. in sicer na 31.28 m, odnosno 9.590 kilociklov in na 49.18 m, odnosno 6.100 ki lociklov Otvoritveni program bo otvorjen z državno himno, nakar bo izpregovoril ministrski predsednik dr. Stojadinovič Sledile bodo pevske točke Josipa Rijavca. Žarka Cvijiča. gospe Pavle Lovšetove, gospe Franje Go Iob-Bernotove, 1 j Beležke Glasilo JRZ o „črnem semenu separatizma14 »Glasnik JRZ za savsko banovino« objavlja za katoliško velikonoč dolg uvodnik o potrebi krepitve misli državnega in narodnega edinstva List ogorčeno napada vse sovražnike osnovne misli naše države in "pravi: »Sramota in strahota je, da se dvigajo danes po veliki vojni revoluciji in priznanju narodnega in državnega edinstva med nami še ljudje, ki so predstavniki rodu, nosečega na svojih ramenih breme starih zablod in grehov. Ti ljudje zastrupljajo danes našo mladino in skrbe za to da ne izumre črno seme separatizma Toda prišel bo čas, ko bo separatizem moral izginiti. Stališče naše vlade in junaško zadržanje dr. Stojadinoviča nam vlivata vero in jamčita, da bodo zmagale končno le tiste ideje zaradi katerih obstoji naša stranka.« List očitno misli pri tem idejo državnega in narodnega edinstva. ki je med osnovnimi načeli programa JRZ, radovedni, ali bodo tudi slovenska glasila JRZ zabeležila mnenje svojega zagrebškega pobratima. Načelna razsodba upravnega sodišča v Celju Banska uprava v Ljubljani je lani meseca junija kaznovala Ivana Krefta, bivšega urednika »Ljudske pravice«, ker je zbiral podpise za protest protj. ustavitvi tega lista, ne da bi za zbiranje imel dovoljenje obla sti. Obsojeni Kreft se je pritožil na upravno sodišče v Celju, ki je pritožbi ugod?lo in obsodbo razveljavilo. Upravno sodišče se je postavilo na stališče, da je Uredba banske uprave z dne 26. maja 19H3, po ka; teri je bil Ivan Kreft obsojen, xprot ustavna in zato nezakonita, v kolikor predpisuje oblastveno dovoljenje tudi za zbiranje podpisov za prošnje državljanov na oblastva. Po čl. 14 ustave imajo državljani pravico prošenj na oblastva. Prošnje sme podpisali eden ali več državljanov, enako tudi pravne osebe. Prošnje se smejo vlagati pri vseh oblastvih brez razlike. Ta pravica pa b.i bila za državljane brez pomena, če bi 6e ne smelj nabirali poipfei za prošnje, saj je za vložitev take prošnje po več osebah vsekakor potrebno, da se zberejo prej podpisi. Obtožba tožnika, ki je bil obsojen, ker je zbiral podpise za tako prošnjo brez oblastve nega dovoljenja, torej v zakonu ni osnova« na-« Inž. Košutič o moči Mačkovega pokreta Oeaješlti »Hrvatski list« objavlja velikonočni članek, ki ga je napisal namestnik dsr. Mačka, inž. Avgust Košutič, o bodočih ciljih hrvatskega narodnega pokreta. O članku beremo- med drugim: »Mi gradimo in spopclnjujemo sedaj svojo politično, kulturno in gospodarsko moč. Ta je že iedaj veiika, kakor more sleherni ugoteviti. To nam morajo priznati tako prijatelji kakor sovražniki. Naša moc pa še ni dosegla niti polovice svoje bodoče višine. Skoraj boste slišali in videli, s kako velikimi kcr. rodila l-etj ne objavljajo. Reševanje pod Storžlčem čez noč prekinjeno Sprožil se je poslednji grozeči plaz in danes se bo lahko reševanje nadaljevalo — Vojaštvo iz škofje Lvke složno na delu z reševalci SPD Skupščina se sestav že sredi aprila Pograd, 30. marca. p. Ko se je naiv c. skupščina po sprejemu proračuna raz sla in je bilo sporočeno, da bo prihodnji seja sklicana pismeno, je bilo splošne mnenje, da se bo to zgodilo šele v maju po pravoslavni Veliki noči. Danes pa s< je razvedelo, da bo .skupščina sklicana že sredi aprila. Prva seja bo najbrž v torrV 13. aprila. Belgijsko odlikovanja dr. Stojadinoviča Beograd, 30. marca. a. Predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič je prejel danes dopoldne v svojem I kabinetu grofa Romeraisa, belgijskega poslanika. Poslanik mu je izročil odliko vanje velikega križa Leopoldovega reda s katerim je dr. Stojadinoviča vlad* od likoval belgijski kralj. Nadškof dr. Ujčič prevzel posle Beograd, 30. marca. p. Danes je vzel svoje posle novi beograjski nacu> dr. Ujčič. Tržič, 30. marca ob 21. Reševanje sedmih pod plazom pokopanih žrtev se je pričelo danes v velikem obsegu. Predvsem so Tržičani sami pod okriljem SPD organizirali veliko reševalno odpravo, v kateri so delavci iz predilnice, nadalje od tvrdke Peko in Runo. Ti reševalci so se podali že zjutraj proti kraju nesreče. Z Jesenic je pripeljal preizkušeni reševalec čop še dva svoja tovariša Ska-laša, Moreta in Freliha. Iz Ljubljane sta se od strani SPD pripeljala načelnik reševalne sekcije dr. Brecelj in Hudnik. Posebno pozornost in zadoščenje pa je vzbudila vojaška reševalna četa planincev, ki se je ob V, na 14. uro pripeljala pod vodstvom kapetana Pirša iz škofje Loke v Tržič. Vrli planinci, popolnoma opremljeni za reševanje, 53 po številu, so takoj krenili h kočam pod Storžlčem, kamor so prispeli ob 17. uri. Od koč, kjer taborijo reševalci, so imeli potem še uro hoda do plazu. Takoj so pričeli z reševalnim delom. Plaz je dolg 600 m, spredaj deljen v dva jezika in povprečno globok 8 m. Jeli so plaz rezati od spodaj navzgor in do večernih ur je bil odkopan velik del plazu, vendar še niso prišli do nobene nove žrtve. Vsega skupaj je na delu nad sto reševalcev, ki se menjavajo pri delu in v času odpočitka najdejo zavetje v ondot-nih kočah. Poslednji ostanek plaza je šele zvečer odtrgal. Zato so morali reševalna dela čez noč prekiniti, a jutri bodo varno lahko grebli v globino, da otmejo vseh sedem žrtev iz strašnega objema. m v*. Na obisku pri žalujočih družinah Skoraj si ni mogoče misliti bolj bridkega opravka na svetu, kakor je novinarjeva naloga, da ob takšnih tragičnih prilikah poroma od hiše do hiše in trka na vratih neznanih domov, da pri ljudeh, ki jih je doletelo najhujše, povpraša o podrobnostih njihovega gorja. Prvi obisk našega poroče%-alca v Tržiču je veljal domu 17-ietnega Mirona Ovse-neka, ki čaka na beli postelji v stanovanju svoje rodbine v Kovaški ulici 1. svojega poslednjega slovesa. Nekaj turobno grenkega so vsa ta proletarska stanovanja po Tržiču in njegovih predmestjih. Delavci tržiških tovarn se menda v vsem ločijo od svojih tovarišev, kakor jih poznamo na primer iz revirjev TPD aJi z Jesenic. Do njihovih stanovanj v sivih starinskih hišah držijo po navadi strme, vegaste lesene stopnice, a že v veži pozdravlja tujca kup otrok in na zidu vrsta pobožnih podob. Na starih kredencah skrbe delavske žene za skromne tihe ol-tarčke, pred katerimi gori večna luč, a v njihovih dušah in dušah njihovih mož in otrok gori večno upanje, da bo človek že onkraj groba deležen plačila za vs~ kar mora na zemlji prestati. Na mrtvaškem odru Mladi Ovsenek leži v prvem naustropju žalostne hiše v Kovaški ulici, ob njegovem poslednjem ležišču pa se od jutra do večera zbirajo trume kropilcev. Vsi pripovedujejo o tem, kako je bil fant naaar-jen. Bil je nenavadno dober slikar, a z nič manjšo vnemo ni gorel za vse mogoče vrste športa, še v nedeljo zvečer je na nekakšni domači boksarski tekmi v telovadnici meščanske šole zmagal. S smučarskim športom se je ukvarjal že izza šolarskih let. Na meščanski je s prav lepim uspehom napravil malo maturo, zdaj pa se je pri tvrdki »Peko« učil za mode-lirja. Njegovi rodbini je zadnji čas nesreča kar trajno za petami. Pred šestimi meseci je umrl oče, predilniški delavec in mladi Miro ie bil kot najstarejši sin edino upanje vdove in šesterih sirot. Zdaj bo vsa teža skrbi obvisela na šibkih ramah 21-letne Majde, ki je zaposlena v pisarni pri »Jari«, in 15-letnega Jožeta, ki dela pri Glanzmannu. Razen njiju so ostali še 14-letna Slavica, 11-letni Polde, 7-letna Zdenka in 3-letni Mil ček. Miro čaka na svojem domu svoje poslednje poti, v bližnji Cerkveni ulici pa hiša zaman čaka komaj 16-letnega kovaškega vajenca Vinka Lombarja, ki je bil zaposlen v Glo-bočnikovi tc varni kos; za njim žaluje poleg staršev še starejši brat. V eni sami hiši sta dve materi izgubili tri sinove Prav gotovo pa še ni človek hodil po žalostnejši poti, kakor je Pot na pilarno, kakor se imenuje cesta, ki drži od onstran Tržiča v tesno globel pod Ljubeljem, v starodavno fabriko, kjer je imel svojčas še stari maršal Radecky slovečo tvornico pil. Senca sedmih smrti leži nad hišami, ki se vrste obakraj te zapuščene, v blato in brozgo potopljene poti. Skoraj pri slednjem soseda čakajo, da jim prinesejo mrliča iz planine, v eni sami izmed hiš, ki nosi štev. 8 na vratih, je dvoje mater izgubilo troje sinov: iz te hiše sta pod škarjevim robom našla smrt brata Rudolf in Viljem Plajbes pa njim prijatelj lože Slladlč. Tudi Stegnarjev je šel • • • Preden se začne dolga kolona delavskih stanovanjskih hiš ob Poti na pilarno, moraš najprej na žalosten obisk k Stegnar-jevim (prva poročila so ime nesrečne rodbine izpačila v Cegnar, kar s tem popravljamo) v mlinu, v prijazen domek predilniškega mojstra, ki je s svojo ženo skrbno vzgajal četvero otrok. Sinu Kristlu, ki je našel beli grob pod Stor-žičem, je bilo komaj 22 let. V Globočni-kovi tvornici je bil zaposlen kot kovač, a ves voj prosti čas je — kakor vsi njegovi tovariši izpod škarjevega roba — posvečal navdušenju za planine in šport še na Jožefovo se je bil udeležil nekakšnih smučarskih tekem na Kofeah in je odnesel prvo nagrado. Ko je odhajal pod Stor-žič, se je na mostu pred hišo še enkrat okrenil in domačim veselo zapel v slovo Nihče pač ni slutil tedaj, kako neznansko blizu je od te vesele pesmi do groba. Mladega Stegnarja, ki je razen staršev zapustil Se dve sestrici in brata strugarja je dobro poznala vsa naša turistična javnost in ga bo tudi ohranja v naisvetlej-Sem spominu. Pri Plajbesovi ln Mladičevi mami V hiši Številka 8. ob Poti na pilarno je bilo treba poiskati najprej bedno, obupane Plajbesovo mamo, ki je s hčerko Marijo sina Rudolfa komaj dobro položila na mrtvaški oder, pa čaka, da ji še Viljema prinesejo za njim. V zakonu z možem, ki je bil predilniški delavec, a ji je že pred 17 leti ranri, se ji je rodilo pet otrok. Dva sta ji umrla, ko sta bila Se majhna, ostale tri p« je skrbna žena vzredila z delom lastnih rok in jih pripravila do kruha. Rudolf, Id je bil zaposlen v predilnici, je i"av v soboto dopolnil svoje 23.-leto, in odhajal na svoj smrtni start, je i materi in sestri še obetal, da ju v proslavo tega malega hišnega praznika povabi malo v gostilno, ko se popoldne vrne. Bil je izredno dober fant, skrben sin in brat. Vili, ki je bil zaposlen v tvornici »Runo«, je bil za 3 leta mlajši, a niti v svojih dobrih lastnostih niti v svojih mladeniških navduševanjih ni prav nič zaostajal za njim. Kot goreča športnika in planinca sta si bila začela na Polakovih Ravnah graditi planinsko kočo. Bila sta že skoraj pri kraju z delom, v koči sta postavila štedilnik in poskrbela za vso ostalo opremo, zdaj pa bo zaman samevala sredi gorskega raja — njenih graditeljev nikoli ne bo čez prag. Pod isto streho, prav tako v prvem nadstropju, samo da drže do stanovanja druga vežna vrata in druge stopnice, čakajo Mladičevi, da pride njihov 23-letni Jože poslednjikrat počivat pod domači krov. Pri Glanzmannu je služil v tovarni za podmojstra, a oče mu je padel v vojni. Bil je najmlajši sin, a razen vdove matere plakata nad njegovim belim grobom še sestra in brat. EJini družinski oče Edini izmed ponesrečencev, ki je mimo drugih sorodnikov zapustil ženo in troje majčkenih otročičev, je bil 35-letni predilniški delavec Vinko šarabon. Po neznansko strmih stopnicah se v hiši Pot na pilarno 11 povzpne človek do tesnega, siromašnega stanovanja pod streho: drobna kuhinjca in za spoznanje večja izba, ravno dovolj prostora, da živi v njem peščica ljudi nekaj tople, dobre sreče. Tam lahko obiščete vso izgubljeno in objokano vdovo, za predpasnik pa se ji love 8-letni Vinko, pri pravkar obiskuje drugi razred, 6-letni Marjan, ki pojde jeseni v šolo, in 2-letna Anica, ki komaj na dnu svojega srca sluti, kako težek plaz se je izpod Storžiča zrušil ne samo na ocela., temveč tudi nanjo samo, na njena bratca in mamo. Vinka je na glas o očetovi smrti za-' jel tako strahoten obup, da je v krčevitem i joku prebil vso noč, a od njega je zubelj zajel tudi dušico male Anice, da vsa pre-i plašena venomer samo podrhteva v ihte-nju. Pokojni šarabon je bil izredno trezen mož, ne krčme ne nobene neumnosti mu ni bilo mar, v tovarni je zaslužil po 45 do 50 din na dan in je vse do zadnjega krajcarja prinašal domov, pa mu je žena rada dovoljevala, da je ob nedeljah pohitel v gore iskat oddiha in razvedrila. — Tako rad grem v planine, je zmerom dejal. Tako lepo je, kadar zvečer spet pridem med vas. Zdaj visi pred nesrečno vdovo eno samo obupno upanje: morda jo bo g. Glanz-mann, ki mu je že v dekliških letih delala v tvornici, vzel v službo nazaj. A kdo bo med njenim delavnikom pazil na troje otročičev, da se ne izgube v megli in blatu, v katerem se potaplja vse fabriško predmestje! Mati nafssilafše žrtve med žrtvami Storžiča V hiši štev. 12 joče mati, predilniška delavka, za svojim 15-letnim edincem Adalbertom Ahačičem. Napravil je dva razreda meščanske šole s prav dobrim uspehom, pa je čakal doma na prvo priliko za kakšno zaposlitev. Miren, priden fant, edina nada matere za stare dni. Ko jo je obiskal zastopnik našega lista, je žena vsa drhteča in zmedena rezala kos velikonočne pogače, da postreže sosedi, ki jo je prišla tolažit. — Jezus, je jadikovala, glejte, koliko sem pripravila žegna, zdaj pa ni nikogar, da bi prišel jest... Gorel je za planine • • • Zadnja v tej turobni koloni mrtvaških domov je hiša štev. 14. Tam je stanoval 32-letni čevljarski pomočnik Slavko Ko-stanjevec, zaposlen v tvornici »Peko«. Njegov oče je upokojen finančni nameščenec. Izmed treh sinov, ki so se mu rodili v zakonu, je eden mornariški kape-tan v Zelenila. Slavko je gorel za planine, obenem pa je bil vnet, umetniško nadah-njen fotoamater. V svoji sobici si je uredil moderno opremljeno fotografsko delavnico, v kateri je prebil vse svoje proste večere. Zdaj čaka pod škarjevim robom in njegovi prijatelji, ki jih je tolikokrat razveseljeval s svojimi posnetki, se mu bodo za vso njegovo prijazno dobroto lahko oddolžili samo, da ga poslednjikrat spremijo, kadar ga bo ekspedicija izgrebla izpod belih ruševin. Prekrstltev občine Crkvenjak v Sv. Anton Beograd. 30. marca p. Na osnovi § 10 zakona o občinah ie notranji minister v okviru svojih pooblastil v finančnem zakonu s po sebno odredbo sipremen.il ime dosedanje občine Crkvenjak v srezu Mariborlevi breg <• občino Sv. Anton v Slovenskih goricah. Zagrebška vremenska napoved za dar nes: Oblačno, pozneje polagoma vedre j še; hladno. Dunajska vremenska na nove d za danes: Nekoliko topleje, vendar še hladno vreme. Na zapadu precej jasno temperatura nad 10 stopinj, na fusm manj oblačno in topleje, na vzhodu negotovo vreme, mogoče Se oblačno, toda suho vreme. pod plazom žrtev katastrofe pod Storžičem še čaka na odkop — Reševalci Iz Tržiča in vojaki iz škofje Loke pri nevarnem reševanju - Rešeni pripovedujejo kako je prišlo do pohoda k tekmi in do nesreče V divjem kraljestvu Storžiča. Pšica kaže na kraj nesreče. Tržič, 30. marca. Katastrofa v plazu pod škarjevim pobom, nekaj sto metrov pod vrhom Storžiča, je nadela mirnemu, starinsko romantičnemu Tržiču turoben obraz. Ko sta na veliki ponedeljek popoldne dva mlada Lomljana prinesla v mesto črno vest, so v znak najgloblje, resnično iskrene žalosti zaplapolale prve črne zastave na hišah in do danes opoldne se je ves Tržič odel v črno. Ljudje so pozabili na svoje dnevne opravke, v gručah se zbirajo po vogalih in s pridušenim glasom razgovarjajo o neznanskem dogodku, ki je, kakor da bi enkrat samkrat z roko zamahnil, pokosil devet mladih, veselih, upanja polnih življenj. Cele trume meščanov in okoličanov romajo proti Lomu in proti usodni strmini pod škarjevim robom. A potniki, ki prihajajo od daleč, ustavljajo svoje avtomobile in si prizadevajo, da bi doumeli zemljepisne in človeške okoliščine, v katerih se je tragedija odigrala. Storžič je bil ves dan zavit v sivo meglo, ki je segala do najnižjih obronkov nad mestom, a pod težo te sivine je ostalo eno samo nerešeno vprašanje: Kdo je, ki bo mogel prevzeti odgovornost za devet smrti sredi takozvane »bele opojnosti«, kam naj se v najobupnejši stiski obrnejo matere in otroci, ki so v snegu pod Storžičem izgubili svoje rednike? Samo dva izmed njih. ki jih je plaz zagrebel v svoj mrtvaško mrzli objem, ležita danes med svečami in cvetjem na svojih domovih, da tiho pričakata poslednje ločitve od sveta: 17-letni Mirko Ovse-nek v samotni Kovaški ulici in pa 23-letni Rudolf Plajbes v stanovanjski hiši tvrdke Glanzmann in Gassner na fabriki. Sedem njunih nesrečnih tovarišev je ostalo v belem grobu pod Storžičem in prav malo upanja je, da bodo mogli reševalci njihova trupla že danes ali jutri izkopati na dan. Davi okrog 4. se je pod vrhom utrgal poslednji veliki plaz, ki so mu bili prejšnji, kar se jih je zrušilo v nedeljo in ponedeljek, samo napovedovalci, in mrtvi smučarji leže danes morda že 10 ali 15 metrov globoko. Ko je plaz na veliki ponedeljek nekaj minut po 12. uri zasul . de-vetorieo, so preostali tovariši kljub obupni zmedi, ki je zajela vso skupino, takoj začeli z reševanjem, a vsi njihovi napori so ostali zaman. Preden je prišla kakšna druga pomoč, so priklicali nekaj gasilcev iz Loma, a možje so bili tako prepadeni, da so se v strmini mnogo več plaho ogledovali, ali se ne trga nad njimi kakšen nov plaz, kakor pa da bi mogli pomagati. Vodstvo tržiške podružnice SPD samo je bilo preveč zmedeno, da bi moglo dati kaj velikopotezne pobude za reševalno akcijo. Kakor je odbor tržiške SPD napravil prvo usodno napako s tem, da je pripustil tragični slalomski tek, tako je napravil po nesreči sami drugo, še mnogo usodnejšo napako, da ni o pravem času organiziral dobro opremljene ekspedicije, ki bi bila utegnila vsaj nekaterim izmed ponesrečencev prinesti rešitev. Avgust Primožič opisuje katastrofo Obiskal sem mizarskega pomočnika Avgusta Primožiča na njegovem domu v Cerkveni ulici, da ga poprosim za nekatere podrobnosti o katastrofi. Kot starter je Primožič prišel med prvimi tekmovalci na start, kjer je fante zajel plaz, in tako je mogel dati nekaj najbolj avtentičnih podatkov. — Koča pod Storžičem, je med drugim Najmlajši ponesrečenec 15 letni dijak meščanske šole Bertl Ahačič, sin vdove, predilniške delavke pripovedoval, nam je bila izhodišče za slalomske tekme pod škarjevim robom. Proti poldnevu smo se polagoma približali startu. Med tekmovalci se je poprej razvila precej živahna borba o tem, ali naj se tekme vrše, ali naj jih odložimo. Nekateri izmed udeležencev, posamezni člani vodstva in nekateri domačini ao namreč odločno odsvetovali prireditev, češ da obstoji resna nevarnost plazov. Tudi moj mlajši brat, ki je že dan poprej prišel trenirat pod Storžič, je pri smuku naletel na majhen plaz in si je v koči pozneje med tovariši mnogo prizadeval, da se tekme odložč. Tekmovalci, ki so bili sami mladi, za smučarski šport razgreti ljudje ( med njimi je bil precejšen odstotek mladoletnih, op. ur.), pa so z vso vnemo zahtevali, da se slalom izvrši. Predsednik podružnice Vladko Salberger, uradnik tvomice »Runo«, se je nazadnje njihovemu pritisku vdal in fantje so se odpravili, da startajo v smrt. Z mano ta s traserjem nas Je bilo vsega skupaj 27. Na poti proti startu smo se ločili v dve skupini: v prvi nas je bilo 9 — z mano so bili prav fantje, ki so tekme najbolj viharno zahtevali — kašnih 300 metrov za nami pa so se pomikali ostali. Jaz sem hodil tako, da sem bil tretji v vrsti, a ko sva s prijateljem Viljemom Plajbesom stopila na start, sem iz žepa potegnil uro in ugotovil, da je nekaj sekund čez 12.11. Trenutek pozneje nas je lavina, ki se je utrgala kakšnih sto metrov pod vrhom, vrgla čez steno. Prišlo je tako, da sem najprej zaslišal oster piš po hribu navzdoi, in dobro vem, da je naju z Viljemom Plajbesom vrgel najprej zračni pritisk, šele ko sem že letel po strmini, sem opazil, da se z mano vali sneženi plaz. V kakšnih 10 sekundah sem preletel vso strmino, morda kasnih 800 m, do dna. Medtem me je sneg neštetokrat zasul, a zmerom sem se spet prikopal na dan. Samo sreča je bila z mano. da nisem izgubil zavesti, sicer bi prav gotovo zdajle tudi jaz spal s tovariši pod škarjevim robom. Nihče ni kriknil, ko smo drveli to pogubno pot, a nihče se najbrž tudi ni domislil, kam ta pot drži. Plaz je šel po strmini kakšnih 200 m na široko. Najbolj grozoten spomin mi je osta! na prijatelja Viljema Plajbesa, ki je padal prav tik mene, in sem med premetavanjem po plazovju enkrat za hip ujel še njegov pogled. Ko se je plaz dovolj razširil, je zadel še skupino, ki je stala na robu gozda pod nami, a vsi so imeli dovolj sreče in časa. da so se izognili njegovemu ubijalskemu objemu. Samo Mirona Ovseneka je pograbilo izmed njih, da Je umrl p«3 belimi plastmi, vseh ostalih osem je bilo iz prve skupine. Ko je Ovsenek letel po strmini, je z glavo udaril ob skalo, da je izgubil zavest, obenem mu je zlomilo nogo. Tako se je Miro v lavini ubil in zadušil obenem. Jaz sem imel srečo, da sem samo na desno koleno dobil majhen udarec. A ko sem po katastrofi prišel v kočo, me je brat ves preplašen opozoril, da imam srajco po vseh hrbtu krvavo. Potegnil sem jo čez glavo, da pogledam, ali sem ranjen, pa smo dognali, da nisem dobil niti najmanjše poškodbe. Kri na moji srajci je bila kri enega izmed tovarišev, ki se je v plazu kotalil z menoj. S pesmijo v smrt A kako smo v razmerah, ki so z mnogimi znamenji odsvetovale start, mogli vendarle vztrajati, da izvedemo prireditev? Na kraju, kjer se je pripetila nesreča, so bili plazovi doslej skorajda neznani. Niti lovci, ki poznajo škarjev rob dovolj od blizu, ne pomnijo, da bi se kdaj lavine trgale pod njim. Smuka je bila, kakor se reče, idealna Na staro podlago je za veliko noč padlo kakšnih 40 cm novega, mehkega pršiča. Ko je vodstvo sprejelo sklep tekmovalcev, da se tekme vendarle vrše, je bilo vsakemu udeležencu, ki je imel kakšne pomisleke proti nastopu, dano na razpolago, da izostane. Dva tovariša v življenju in smrti: pre-dilniška delavca Vili Plajbes in Jože Mladič Samo izbrana volna, pravilno predelena, more dati štof dobre kakovosti! Nepobitna resnica je, da fe dober štof možno izdelati le iz dobre volne. Toda končno kakovost pridobi štof še Ie ko zapusti komplicirano postopanje barvanja in apretiranja. Tu tkanina pridobi vse ono, kar dokončno odloča njeno kakovost. Postane mehka in elastična vsled česar se ne mečka. Dobi stalnost barve in trpežnost. Lastnosti brez katerih noben štof ne more biti dober. Moderni stroj! naše to varne, naše sodobne de- lovne metode ter prvo ffltfflftS^ vrstne surovine, ki jih predelujemo, dejejo tudi ^B^^^^SS^SE odličen rezultat: ■■•Ti B^VflKVvl Teokarevičeve volnene «Bštofe ! Cene naših štofov za ^SaS&SngnF obleke 120 do 1£0 di- v Stofi za vsak žep In za vsak u k u s Vlada TEOKAROVIČ i Komp. Industrija volnenih tkanin Poračin LJUBLJANA GradiSče »b 4 PeeR Prodajalne: ZAGREB Jurlftlčava 4 In v vseh večjih krajih Jugoslavije BEOGRAD Knez Mihajlova SS Tudi mlad družinski oče je med ponesrečenci Na levi je Slavko Kostanjevem samsld delavec pri Peko, ob njem pa Vinko Šarabon, delavec v predilnici, star 34 let in oče treh otročičev. Oba sta pod plazom Vodstvu samemu je bilo mnogo do tega, da se tekma izvrši, tudi zavoljo dejstva, ker je imela propagandni značaj. Trži-ška podružnica SPD pravkar snuje svojo smučarsko sekcijo. Priznati pa je treba, da prireditev ni Imela pravega tehničnega vodstva ln da so bili v pripravah opuščeni mnogi ukrepi, brez kakršnih si dobro organiziranega slaloma ne moremo misliti. V fantih pa je bilo ves čas najboljše razpoloženje, in ko smo se vzpenjali proti škarjevemu robu, so prešerno prepevali in vriskali. Nekateri poznavalci planinskega sveta v zimi so že tudi sprožili misel, ali ni morda prav zvok njihove pesmi in vriskanja vzdramil plaz, da je najdrznejše izmed njih pokopal pod seboj ... Pozdrav velikega krokarja V vsem je bilo brez dvoma mnogo neusmiljene usode. Nekaj minut, predat smo prispeli na start, se je v bregu nad n».m« pojavil velik črn krokar in zafrfota! preko nas. In kako čudno se pletejo vse take reči, najbolj nazorno prikazuje primer šarabonove ure, ki sem si jo bil izposodil od njega za start. Ko sem se na dnu strmine izkopal iz snega, sem opazil, da mi je ura med padcem padla iz žepa. Na slepo sem z roko zagrebel v sneg in sem jo s prvim zamahom zajel... Kako se je pričelo reševanje Predsednik tržiške podružnice SPD Vladko Salberger je poročilo svojega tovariša Primožiča izpopolnil še z nekaterimi podatki o tem, kako so prireditelji sami takoj po nesreči pričeli z reševalnimi poizkusi. Najprej so izpod bele odeje izkopali globoko nezavestnega Ovseneka. Vse prizadevanje, da bi ga z umetnim dihanjem in z masažo, pri čemer se je posebno trudil medicinec Hvalina, obudili k življenju, je ostalo brez uspeha. Tekmovalci, ki so odnesli življenje, so bili takoj izčrpani od prestanega strahu, da pri reševanju niso mogli pomagati. S predsednikom in oskrbnikovim hlapcem Migličem iz koče jih je bilo samo še par, Id so ves čas brezupno iskali po lavini. Salberger ta Mlglič sta pregledala plaz od vrba do tal, in kakor je bilo videti, je bil plaz na svojem začetku komaj kakšna dva metra Širok. Drugega so izvlekli Rudolfa Plajbesa, s katerim so se prav tako zaman ukvarjali celo uro, da ga zdramijo iz nezavesti. Predsedniku Salbergerju in njegovim tovarišem je prihitelo na pomoč najprej šest domačih fantov, ki so se mudili v koči in ki jim je prvo vest o katastrofi prinesel kovaški pomočnik Jože Valjavec, eden izmed onih srečnih udeležencev, kl so pred startom odstopili. Za njimi so prihiteli Lomljani in ves čas so z lopatami odkopavali sneg in s palicami iskali ponesrečence pod njim. Rudolfa Plajbesa so našli po njegovih smučkah, ki so zlomljene štrlele iz lavine. V celem je plaz tekel samo nekaj sekund, a kar je bilo najbolj čudno: snežna masa se je začela gibati na kraju, ki je precej položen. Prvemu plazu je v kratkem sledil drugi, mnogo močnejši. Val, ki je Sel pred njim, je zajel tudi skupino, ki je stala spodaj ob robu gozda. Izmed r. Lfudevit Pivko Kakor je poročalo ie ponedeljsko »Jutro«, je v ponedeljek umrl v .Mariboru prof. dr. Ljudevit Pivko. V članku je bilo že opisano njegovo življenje in delovanje, ki pa je tako mnogostran-sko. da ga ni mogoče niti našteti, kaj šele pravilno oceniti v časopisnem članku. V današnji kulturni rubriki je pokojni dr. Pivko opisan kot književnik naslednje vrstice pa ga skušajo orisati kot človeka, nacionalnega revolucionarja in vzornika mladine. Dragocen človek je bil dr. Ljo taka priložnost kmalu nudila. Ipka! sem jo, a ni ie bilo. nudila pa se mi je pozneje, ko 6em bil spet sam in ni bj ti. kako bodo pohiteli izletniki v sončni pomladni dan, so padli v vodo, vse skrivne želje nežnega spola, kako bodo presenetile svoje prijatelje in znance Vremenska katastrofa letošnjih praznikov je bila posledica daleč od kraj-nega severa Skandinavije pa na španski jug segajoče frontalne razporeditve vlažnih ciklonov, z večjimi jedri v treh glavnih središčih. Medtem ko je pod vplivom ciklona ob Baltiku snežilo po večjem delu Nemčije in zapadne Poljske že v petek, se je razvila dočna depresija v zapadnem delu Sredozemlja v noči na soboto. Vsa srednja Evropa, na obeh straneh ločnice enakega zračnega pritiska ab, je bila vkleščena med dva ciklona. Sneg, ki je že prej zasipaval baltske pokrajine, je pod priti* skom vlažnih struj ciklona nad Nemčijo silil zmerom bolj na jug Kakor ogromna črpalka je pri tem posegla tudi sredozemska depresija v srednjo Evropo in neprestano donašala gradivo za nove tvorbe snežnih kristalov. In ker je bila Slovenija prav na sredi obeh ciklonskih vrtincev, je snežilo zdržema ter natreslo bele odeje tudi v ravnine, kolikor letos že vso zimo ne. Nikakor pa ni bila vsa Evropa pod vplivom vlažnega vremena. Lepo in sončno veliko noč so imeli v velikem delu Španije, Francije in Anglije Z redkimi deževnimi motnjami so potekli prazniki v Italiji in po Balkanu, še celo v večjem delu južne Rusije je bilo toplo in sončno Mrzli severni zrak se ie sicer spustil za cikloni do črte London — Praga — Karpati, vendar so z izjemo začrtanih kraiev potekali prazniki v ostali severni Evropi brez vremenskih motenj. Takšna vremenska razporedba zrač- . rtih struj nad Evropo, kakršna se Je bi-I la usidrala pred prazniki, prinaša seboj zmerom velike nevšečnosti. Le redko se namreč zgodi, da bi se ciklon ob Baltiku, pa sekundarni na Sredozemlju primaknila drug drugemu tako blizu nad srednjo Evropo. Sredi zime bi bil tak primer za naše snežne razmere res zaželjen, v zgodnji pomladi pa prinaša seboj vselej nevarne plazove ali pa po dolgotrajnem deževju katastrofalne povodnji. In ker so to pot legle na naše planine velikanske množine težkega vlažnega snega v neobičajno kratkem času, je bila nevarnost plazov še večja. Ze večkrat smo na tem mestu opozorili čitatelje, kako nevarna in zavrat-na smrt čaka v planinah v pomladnih dneh nepoučene izletnike in smučarje. V primeru, kakršnega je bila to pot najavila že v soboto dunajska vremenska napoved, da bo silil sneg tudi v zmernejše lege, bi moral še manj poučeni lajik slutiti, da bodo silne množine težkega snega prej ali kasneje zdrsele s strmih pobočij v doline Žalostna tragedija naših planin, ki je ugrabila toliko mladih življenj, naj bi bila vsem glasen opomin, da je treba poleg mikavnosti, ki vleče človeka v planine, poznati tudi najenostavnejše pojme, kako priroda ustvarja, pa obenem z neizprosno krutostjo uničuje lepoto, ki jo sama pomaga graditi. Za vsakoletnimi binkoštnimi prazniki naj ne postane zdaj še velika noč žalostna postaja v vencu dragocenih žrtev s Kalvarije na* ših gora ... Smrtne nesreče po vojni število smrtnih nesreč v planinah čedalje bolj narašča »Planinski vestnik« pred svetovno vojno ni poznal rubrike oziroma v kazalu seznama »Smrtne nesreče in nezgode«. Zdaj pa tako rubriko imd in na žalost je vsako leto večja... Odkar se je po veliki vojni zlasti mladina razgibala v navdušenju za prekrasni planinski svet in odkar je še smučarstvo pripomoglo k pohodom v snežni raj, se leto za letom množijo tudi nesreče. Zadnjo dobo pač ne mine leto brez njih. Ko je »Planinski vestnik« začel 1. 1921. zopet izhajati, je moral beležiti tragično smrt realca Karla Tauzher-ja, ki de je ponesrečil pri Turškem žlebu. Takrat je bilo v »Planinskem vestniku« zapisano: »Mladina, odobrujemo tvojo navdušenost in ljubezen do planin, a nujno ti priporočamo več opreznosti! Lepo in častno je dati življenje za domovino, a škoda je ga vreči proč tam, kjer nič ne koristi človeku, škoduje pa domovini m ugledu planinstva«. Toda naslednje leto 1922. je terjalo že dve smrtni žrtvi v naših planinah. Mnogo obetajoči Josip Turk iz ugledne ljubljanske družine se je ponesrečil na Grintov-cu, na očaku Triglavu pa je omahnil v smrt Emanuel Kusy-Dubrdv, abiturient iz Prage. V 1. 1923 ni bila zabeležena nobena smrtna nesreča, zato pa je naslednje leto ugrabilo kar štiri dragocena življenja. Padli so: gimnazijski abiturient Anton Lenarčič, mladi znanstvenik dr. Klement Jug, njegov tovariš planinski pisatelj Vladimir Topolovec m preizkušeni planinski vocnik Anton Hle banja. Vsi so položili življenje na oltar Triglava. Potem je bilo 1. 1925 izredno deževno poletje, ki je zelo oviralo planinarenje in zatorej tudi ni bilo posebnih nesreč. Zato pa je v L 1926. padlo kar sedem planincev. Navdušeni mladi plezalec Lojze de Reggi aa je ponesrečil na Turncu, izginil je umeV nik Josip Gorup, enako dr. Milko Lubl. ugasniio je življenje Pavla Sumana; p# sebno usoden pa je bil binkoštni dan 23. maja, ko so se na poti s Kalškega grebena proti Cojzovi kcči ponesrečili kar trije: Marija Mancini in njen zaročenec Sop-čič ter Ivo Sterle. V 1. 1927 so bile tri smrtne nesreče; zlasti je zbudila pozornost katastrofa državnega pravdnika dr. Friderika Kroeberja iz Nemčije, ki je našel smrt na Prisojniku. L. 1928 nismo zabeležili katastrof, zato pa so naslednje leto bile tri m je zlasti mnc^go sočutja vzbudil usodni padec Herberta Brandta in Ernesta Bračiča v triglavski steni V L 1930 so bile spet tri smrtne nesneče; kot žrtev poklica je padel 26-letni kartograf ljubljanske univerze VVolf Luckmann. L. 1931. so bile štiri smrtne nesreče v planinah, naslednje leto pa se je število povzpelo že na sedem, ko smo utrpeli tudi izgubo našega slovečega znanstvenika u\iiv. prof. dr. Frana Jesenka. L. 1933 je bšlo že osem smrtnih nesreč (plaz je odnet^l Sandija VVisiaka), naslednje leto pa spet sedem. Mnogo obžalovanja je takrat zbudila tragedija Eme černivčeve in Jožeta Jezerška, ki sta zablodila v Kamniških planinah. Predlanskim je bilo šest smrtnih nesreč; v prepad je padla uradnica »Jutra«, priljubljena Mira Zupančičeva, ki jo je smrt dohitela ravno na Vidov dan pod Mlinarskim sedlom. Lani je bilo žal rekordno leto. Zabeležili smo devet smrtnih nesreč v različnih predelih naših Alp. Razen posameznikov sta se ponesrečila tudi dva mlada turistovska para in sicer Vid Janša in Mladen Mikšič v Kamniški planinah ter Savo Domicelj in Egon. Lettner v Martuljku. Letošnje leto je začelo z nesrečami izredno zgodaj, povrhu pa še s katastrofo, kakršne naša kronika sploh še ni beležila, ob kateri pa je treba opozoriti mladino na svarilo iz leta 1921., ki smo ga zgoraj navedli in ki ostane trajno veljavno. ARTIN drage E S SREDSTEV ZA IZTREBLJENJE JE MNOGO Resnično, lahko, normalno izpraznenje omogočajo AR TIN — DRAŽB JE Dr. VVANDERA Dobivajo se v vseh lekarnah v škatlicah po 12 dražej Din 8.— in v vrečicah po 2 dražeji Din 1.50 Ogl. reg. pod 8. Br. 7734/S4 ace Testi * Ganljiv izraz sožalja zaradi katastrofe v ameriški osnovni šoli. Pred dnevi se je v New Londonu v Texasu pripetila v ta-mošnji osnovnj šoli strašna nesreča. Eksploj zija plina je vzela življenje V6em otrokom in učiteljem šole. Učitelji samoborske osnovne šole eo o tej nesreč; pripovedovali svojim učencem ter jih pozvali, naj napišejo sožalja. Učenci vseh razredov 60 izrazili evojo žalost in sočutje zaradi strašne smrti mnogoštevilnih svojih vrstnikov v daljnem svetu e pretresljivimi besedami. Vodstvo šole je potem e primernim pismom poslalo te so-žalne izjave ameriškemu konzulatu v Za5 greb. Od konzulata je šola zdaj dobila pismo, a katerim se konzul James E. Mc. Kenna prisrčno zahvaljuje za izraze sožalja ter naznanja, da je v prevodu ves dopis poslal zunanjemu ministrstvu Zedinienih rlržav, ki bo izraze sožalja poslalo šoli v Texas. MANUFAKTURA Posebnosti POMLADNE MODE ZA DAMO IN GOSPODA S0UVAN * Izpit za pooblaščenega mženjerja je položil v gradbenem minstretvu inž. K. Pole iz Ljubljane. Čestitamo! * Pomočniški zbor združenja trgovcev za srez Brežice v Brežicah priredi 3. aprila ob 20. svoj prvj ples v velikj dvorani Na« rodnega doma v Brežicah- Igra prvovrstni Jazz-band. Vstopnina Din 5. obleka prome-nadna! * Mislinjska podružnica Slovenskega planinskega društva Slovenjgradec vabi na redni občni zbor dne 15. aprila ob 8. zve« čer v Sokolskem domu. Dnevni red običajen. * Carjna »a slike ministrov in plsate, ljev? Predsednik mariborskega društva »Ogenj« dr. Avg. Reisman je prejel od dru-štva »Krematorium« iz Prage dve veliki sliki, na katerih eo bili razni ministri, češkj pisatelji, politiki jji drugi odlični češki možje, ki so bilj upepeljeni. Nadalje »ta bila slikama priložena spisa o kremaciii mrličev. Mariborska carina je prvotno zahtevala . od adresata, da predlog fakture za pošiljko, ali pa izjavo, da je dobil pošilja-tev v dar. Naslovnik je izročil carini izja« vo. da je dobil pošiljatev v dar. Nato pa je carinska pošta naslednji dan dostavila to pošiljko z zahtevo, da je treba plačati zanjo 324 Din carine. Na ugovore dr Reismana, da pošfiatve nj kupil in da so duševni proizvodi carine prosti, je carinika pošta vztraiala na plačilu, češ da eo «l;ke in spisi namenjeni reklami Naslovnik je zaradi tega sprejem pošilja,lve odklonil in obvestil o tem društvo »Krematoriuim< ▼ Pragi. * Dva nova grobova. V ljubljanski bolnišnici je umrl g Ivan Sotošek, vlakovodja v pokoju. Pogreb bo jutri ob 14. — V viso k; starosti 96 let je umrla gospa Terezija Rantova rogreb ene najstarejših Ljubljančank bo danes ob 14. z Vidovdanske ceste. — Pokojnima blag spomin, žalujočim na» še iskreno sožalje! * Razburljiva epizoda zaradi dediščin švedskega otroka se je odigrala na zemmr skem aerodromu Beograjski policiji je eo-prosra znanega švedskega odvetnika in delavskega voditelja Heiihiiusa prijavla, da ji je nekdo ugrabil njenega 12letnega sina Rangiarja. Deček ie šel k nekem čevljarju, da bi prevzel tam popravljene Čevlje, in se ni več vrni! Matj je policiji izrazila sum, da so ji sina ugrabili njeni najožji sorodniki. Po vsem Beogradu so iskali dečka in v zadnjem irenotku so policijski organi pri* šli z materjo ugrabljenega otroka tudi na zemuneki aerodrom. Tam je bjl že pris pravljen za start potniški avion nemške zrakoplovne družbe. Iz aviona se je slišal krik nekega dečka jn policisti so takoj ukazal', naj se letalo ustavi. Pilot je ustavil motor, deček pa je skočfl v naročje svoje matere. Takoj za njim pa se je pojavil neznan gospod, ki je hotel dečka spet odnesli v avion. Policija je "io5a legitimirala in izkazalo se je, da je lo brat žene, kateri eo bili ugrabili otroka. Rra* je sestri sledil iz Švedske v Dalmacijo in potem v Beograd. Pred letom se je njegova seerfra ločila od svojega soproga, švedskega štabnega oficirja ter se poročila z odvetnikom Helihiusom-Njena mati je privolila v ločitev zakona pod pogojem, da bo postal malj Rangiar dedič vsega premoženja, ki ga ima njegova matj od 6voje rodbine. Ločitev zakona in nova poroka pa seveda nista bili odvisni od pogojev matere, oziroma ertare matere in so zdaj najožji sorodniki ho*eli po vsej sili dobiti dečka < dediča velikega premoženja pod svoje skrbstvo. Mati se je z otrokom umaknila v Dalmacijo, od tam pa se je zatekla v Beograd, ker ji ie sina ugrabil njen brat. ki je oficir švedske mornarice. Po pretresljivi sceni na zemunskem aerodromu je beograjska policija zadevo rešila na ta način, da je najdenega sina ne glede na vse ugovore izročila materi. Površniki — obleke — dežni plašči še vedno najugodneje J. Maček, Aleksandrova c. * Poroka. V nedeljo sta se poročala v cerkvi sv. Petra v Ljubljani s. prof. Jože Kosmatin in gdč. Nada Jordanova učiteljica v St. Janžu pri Dravogradu. Mladima za/koncema vso srečo! • Nevarnega razbojnika so ujeli v bližini Knčeva. To je Milutin Bogosavljevič, ki je bil strah jn trepet prebivalstva poža-revškega okraja. Pred leti je bil obsojen na 20 let robije, a je utekel iz zapora. V Kučevu je imel za svojega pomočnika ln zaupnika kmeta Pavloviča, prj katerem je večkrat dalje časa stanoval. Nevarnega razbojnika so po vsej okolici iskali, a nikdar niso orožnikj prišli v Pavlovičevo hišo, ker je bil mož kot premožen kmet na dobrem glasu. Haiduk je Pavlovjču obljubljal viso* ke nagrade, a ker mu jih nj dal, je Pavlo-vič sklenil, da bo hajduka ubil in si tako prislužil 50 tisočakov, ki so bili nedavno razpisani na haidukovo glavo Oni dan je bajduk 6pet prišel k svojemu zaupniku m med bogato gostijo je Pavlovid potegnil revolver in ustrelil Bogosavljevič« ▼ prsa. Meneč, da je mrtev, je odšel na orožnjško postajo in tam javil, da je nevarnega hajduka ubil. Hajduk pa ni bil mrtev. Ko so orožniki prišl; v Pavlovičevo hišo, so našli tam sicer mlako krvi, hajduka pa ni bilo nikjer. Našlj eo ga pozneje kakih 10 km daleč od KuČeva in hajduk jih je sprejel s strel; iz puške. Nekaj £asa js trajala srdi« ta borba in hajduk bit ie nekajkrat ranjen, a ie imel še readar šs4iko moči. da je pozneje, ko so ga obkolili in razorožili, peš odšel z orožn:kj do njihove postaje. V Kučevu pa je naslednji dan ranam podlegel. * Avtobus LJubljana — Gornji grad — Ljubilo i uradi snežnih žametov ne vozi * V Ljutomeru ho 4. aprila obrtniški ta/ b»>r. Dovoljen je 50"/o popu?t na železnicah. Izletniki, ki prispejo v Liutomer v soboto 3. aprila naj ai rezervirajo prenočišče pri Obrtnem društvu v Ljutomeru. * Kdor mnogo sedi. trpi pogostokrat zaradi neurejene stolice. Dobro sredstvo za odvajanie je Darmol. Je dobrega okusa in deluje blago. Vzemite zato tudi vi Darmol. Ogl. reg, S. Br. 7008—15243/1936. * Vsako minuto rase otrok, z njim pa rasejo tudj skrbi staršev. Zrak. spanje in dnevno uživanje dobrega biomalca so najboljši varuhi vaših ljubljencev. Doza za poskus za 12.50 Din se dobi v lekarnah. * Obledele obleke barva v različnih barvah tn pllsira tovarna JOS. REICH. 1 Iz LfuMJane u— Včeraj je praznoval dr. Riko Fux, ma-gistratni višji svetnik in narodni poslanec 50 letni rojstni dan. Rojen 30. marca 1887 v Metliki je dovršil gimnazijo v Novem mestu, pravne nauke pa v Piagi. Tam se je navzel sokolskega duha in je organiziral slovenske dijake v Praškem Sokolu. V Me tliki je bil pred 30 leti med ustanovitelji Sokola, prvega v Beli Krajini S svojim bratom Karlom, ki je poznan kot odličen telovadec in tekmovalec, je sejal seme sokolske zavesti v Beli Krajini, v Črnomlju, Grada-cu in Semiču. V sokolski organizaciji je zavzemal vidna mesta. Bil je nekaj časa starosta Sokolske župe Ljubljana, v JSS je bil tajnik deset let, s preselitvijo Saveza iz Ljubljane v Beograd 1929 je uspešno vodil narodno-obrambni odsek do leta 1935. Kot telovadec, organizator, pisec je brat dr. Fux razvijal veliko delavnost. Metliški Sokoli se bratu Riku za vse njegovo delo od-dolžujejo s početnim sokolskim kulukom na Pungartu, kjer že kopljejo in postavljajo temelje Sokolskega doma. ki ga bodo dovršili za Petrovo sokolsko petletko. Bratu dr. Fuxu naše iskrene čestitke Zdravo! n— Krajevna organiiacija JNS za Sp, šjško poziva svoje Hane, da se udeleže pogreba našega člana Ivana Sotoška v četrtek ob 14. iz mrtvašnice splošne bolnišnice. u— Prleški večer v Ljubljani priredi v soboto 3. aprila ob 20. Društvo prijateljev Slovenskih goric v hotelu Miklič. Obsegal bo glasbene in razne zabavne točke. Narodne noše dobrodošle! Pridite, prijatelji panonskih Slovencev! u— Nazorno predavanje e kuhanju na električnih rešojih, bo danes ob pol 5. v prostorih Zveze gospodinj. Gospodinje eo vabljene! Pokušnja jedi. V zastarelih slnčajih zapeke spremljanih po hemoroidih in oteklinah je naravna »Franz-Josefova« grenčica, užita tudi v malih količinah pravi blagoslov. »Franz-Josefova« voda milo učinkuje in zanesljivo odpira, a tudi po daljši uporabi nikdar ne odreče. __ Ogl. ng. a br. 15.485/35. u— Umetnostnojzgoilovfnsko društvo priredi ob prilik; letnega občnega zbora v petek ob 20. v zadnji sobi hotela »Slon« javno predavanje g. dr. Raika Ložarja o temi: »Razvoj in sedanje stanje umctnostnozgo-dovinske vede pri Slovencih-< Predavanjeje aktualno bai sedaj v jubilejnem letu naših vodilnih znanstvenikov dr. Cankarja, dr. Steleta in dr. Moleta. Vabljenj so poleg društvenih članov tudi vsi drugi, ki se zanimajo za našo umetnostno zgodovino. u— Strokovno predavanje: »Bodoče železniške proge v Jugoslaviji« bo danes ob 19-30 v glasbeni dvorani >Šloge« (bivša restavracija Ljubljanski dvor, vhod iz Praža-kove ulice). Predavatelj je g- ^erij, ^vajs gar, višji kontrolor tukajšnje železniške direkcije. Vstop je prost, pobirali se bodo le prostovoljni prispevki za kritje režijskih stroškov. Vabljeni vsi. n— Gdč. Anita Mezetova, naša odlična operna pevka, koncertira v petek 2. aprila ob 20. v veliki filharmonični dvorani. Po daljšem presledku jo bomo pozdravili spet na naših koncertnih deskah in občudovali velik napredek, kj ga je napravila na svoji dosedanji umetniški poti. Na petkovem koncertu ima 3 nastope ter nam zapoje pri prvem nastopu Schubertovi pesmi »Kam* in sTajnost«, nato Straus6ovo »Podoknico« in Brahmsovo pesem »Moja ljubezen je zelena«. Drugj nastop prinaša domača dela in sicer najprvo Gotovčevo arijo iz znane opere »Mora na-r. ki jo je z največjim uspehom kreirala v beograjskem narodnem gledališču. Nato 2 Mjlojevičevi pesmi »Šarplanin-ska uspavanka< in »More če prodamo. Drus gi nastop zaključi Lajovčev ^Tkalec«. V II. delu koncerta ima tretji nastop in sicer zapoje Mozartovo arijo Suzane h Figarove ženi t ve m arijo Margarete iz Gounodovega »Fausta«. Odlično pevko spremlja na klas vir ju pjanist prof. Pave! šjivic, kj zaigra med posameznimi nastopi tudi več samostojnih klavirskih točk. O tem pa jutri. Prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. C O $ P O D J E --\S DA7ITP l UltfnAD BBF7 \ milo na vishu ne leži v vadi ae šl&lf e Dobiva se povsod. Giarno skladišče: Zagreb, Bošfcovifceva 24, telef. -1P-72 u— Solnčelist Bogomir Leskovic in pias nistka Zora Zarnikova koncertirata v poue-dei:ek o. aprila ob 20. v veliki fiiharmonič-c dvorani. Spored je izredno bogat, posamezne točke navedemo jutri, danes pa že opozarjamo na nastop dveh domačih umetnikov. u— Hahaha. se sme;e uslužni tajnik Au- gustin, kateremu pa ni prav nič do sme? ha in marsikomu drugemu tudi ne. Toda v; se boste od srca nasmejali, če posetite Šentjakohčane. ki uprizore v soboto in v nedeljo ob 20 15 zabavno veseloigro »Kdo je papa?? (Biehon). Sodelujejo Bogataj eva, Bučarjeva. Grgurevičeva, Hanžič, Komun, Kuntar in drugi. u— Moderno kuhanje na električnih re^ lojib in štedilnikih se predvaja danes ob pol 17. v Gradišču 14. Gospodinje vabljene vstop prost f u— Bulet »Rio« v Šelenburgovj vam postreže z najokusnejšo črno in belo kavo. Sk odelica Din 1.50. Pridite in pokusite! e— Nova škoda zaradi snega. V pone-deljskem »Jutru« smo poročali o obilnem snegu, kj je zapadel o praznikih. V noči od ponedeljka na torek je znova močno sneži- lo. Težki južni sneg je to noč tudi; v mestu samem potrga! mnogo telefonskih, brzojavs nih jn električnih žic ter polomil celo vrsto dreves, škoda je velika. Včeraj je južno vreme stalilo mnogo snega. Ob tej priliki moramo z nezadovoljstvom ugotoviti, da mestna občina o praznikih in tud; včeraj ni smatrala za potrebno, da bi dala očistiti zasnežene in z blatno brozgo preplavljene ulice in cesite, kar je izzvalo med domačini pa tud' med številnim; gosti, ki so prišli za praznike v Celje, uprav'čene kritike. e— Zatiranje sadnih škodljivcev. Mestna občina celjska bo prispevala siromašnejšira posestnikom k nabavi arborina in urugjh škropilnih sredstev za zatiranje sadnih škodljivcev. Prispevek bo znašal polovico nabavne cene. Interesenti se naj javijo pri mestnem kmetijskem referemtu, kjer dobe potrebna pojasnila. e— Kino Union. Danes ob 16.15 jn 20-30 velefilm »Večna maska« s Petrom Peter- (5PTir>m :n 7Vrtpr>; tpHnik. oh -*9t>0 rrc^npifi KINO METROPOL, danes ob 16.15, 18.15 in 20.30 »NOČ S CESARJEM«. S 1. aprilom prinašamo dnevno dva sporeda ob 16.15 in 20.30 »NOČ S CESARJEM« ob 18.15 pa predstava po znižanih cenah »POD SREČNO ZVEZDO« (Jan KSepura). Cene prostorom po Din 3.50, 5.50 in 6.50 a— Mlhajlo Markovič gostuje. V soboto 3. aprila nastopi v vodilni vlogi Cvijoviča v Nušjčevj komediji »Dr« popularni umetnik Mihajlo Markovič ki slov: kot naboljši interpret Nušičevjh likov in ki to vlogo 8talno igra v zagrebški dram; kjer ie baš s svoio interpretacijo pripomogel tei izvrstni komediji do og-romnega uspeha. a- Altistka Bernot-Golobova poje v gledališču Koncertna akademija bo v gledališču v ponedeljek 5 anrila SmWujejo altistka ljubljanske opere Franja Bemot-Go-lobova. mariborska plesalka Stucinova in koncertni pianist R. Gallatia. ŽTjS PAZITE I NIK0AB BREZ. PERMA TEX UtKHNAtNt AMERIŠKE ZAŠČITNE GUME S 5-liTNIM JAMSTVOM. OBIVA Sf V.VSEH IEKARNAH, 0R0GERIJAM IN PERFUMERIJAH. V osmrtnici po pokojnem dr. L. PIv- ku se je včeraj vrinila napaka. Pravilno je čitatjj Ila (ne Ida) in dr. Boris Mihalič (ne Mihelič) a— Vabilo na rednj občni ebor Draštva jug. državnih in samoupravnih upokojencev v Mariboru, ki se vrši v nedeljo, dne 11. aprila ob 9. uri dop. v Narodnem domu v Mariboru z naslednjim sporedom: 1. Poročila društvenih funkcionarjev in sklepaš nje o razre-bici; 2. volitev 1 odb. namestn.: 3. sprememba pravilnika posmertnin. sklada; 4. sklepanje o došljh predlogih in pritožbah članov. Oboje je treba društvene mu odboru javiti pismeno najmanj 8 dni pred občnim zborom; 5. slučajnosti. — Odbor. ar— Nastop gluhonemih v gledališču. V nedeljo 4. t. m. ob 15. bodo gluhonemi igrali v mariborskem gledališču. Društvo gluhonemih v Ljubljani priredi ta dan samostojen nastop ter bodo gluhonemi izvajali ves spored z govorjeno besedo. Iz Zagorja Sokolsko društvo Zagorje priredi drevi ob 20. v svojem domu predavanje »Vtisi iz Bolganje« s slikami. Predaval bo predavatelj Z-KD g. Bučar Vekoelav. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri. Sreda 31. marca: Med štirimi stenami. Red Sreda, četrtek 1. aprila: Zadnji signal. Red Četrtek. Petek 2. aprila: zaprto. OPERA Začetek ob 20. uri. Sreda 31. marca: Ero z onega sveta. Red A. Gostuje gosp. Josip Križaj, četrtek 1. aprila: Vesela vdova. Izven. Cene od 30 Dir navzdol. Petek 2. aprila: zaprto. Sobota 3. aprila: La Boheme. Red C. Gostuje gdč. Anita Mezetova, Gostovanje gosp. Josipa Križa ja iz Zagreba. V Gotovčevi operi »Ero z onega sveta« bo gostoval gosp. Križaj v basovski partiji, s katero je žel že na svojem prvem gostovanju pri nas najlepši uspeh. Kvalitete tega odličnega umetnika jamčijo za prvovrsten dogodek. Predstava bo za red A. Gostovanje sopranistke gdč. Anite Me- zetove. Naša rojakinja gdč. Mezetova, članica beograjske opere bo gostovala v soboto 3. aprila v Puccinijevi operi »La Boheme« v partiji Mirni. Mlada pevka si je stekla v Beogradu mnogo lepih uspehov in naše občinstvo bo gotovo z zadovoljstvom pozdravilo njeno gostovanje, ki bo pokazalo njen umetniški napredek. Predstava je za red C. Poletni abonma, ki se bo odigral pod oznako abonma »C« ima kot prvo svojo predstavo »La Boheme« z gdč. Mezetovc dne 3 aprila. Gostovanje ©mladinskega gledališča iz Zagreba. V nedeljo 4. aprila bodo peli kot matinejo ob p-2 11. uri dop. člani omla-dinskega gledališča (učenci osnovnih šol in gimnazij* iz Zagreba) otroško opereto »Pekov Miško«, ki fo jo zložili uglasili in inscenirali trije srednješolci. Vpri-zoritev je imela v Zagrebu velik moralen uspeh, h kateremu so pripomogle izvrstno odigrane vloge. Vloge odraslih isrrajo člani zagrebške drame. Cene so znižane. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sreda, 31.: Sveta Ivana. B. Četrtek, 1. aprila, Rdeči nageljni. Petek, 2.: Zaprto. (Gostovanje v Ptuju). Sobota- B.: Dr. Gostovanje Mihajla Marko« viča. PTUJSKO GLEDALIŠČE Petek, 2. aprila ob 20-: Dr. Gostovanje »Narodnega gledališča« iz Maribora. Vremensko poročil© Meteorološkega zavoda ljubljanske univerze 27. marca Liubljaina 7, 756.8, 6.2. 82, NE1, 10, dež, 0.3; Maribor 7. 756.6. 4.0, 80. Wl, 10, —, —; Zagreb 7. 757-2, 8 0. 70, NAV1, 10, —, —; Beograd 7. 759.3. 7.0, 70, O, 10, —, —; Sarajevo 7. 760 0. 2.0, 95, O. 10, —, —; Skoplje 7. 762.9, 0.0. 95, 0, 3, —, —. Temperature: Ljubljana 11.4, 5.8; Maribor 12.0, 2.0; Zagreb 13.0,. —; Beograd 11.0, —: Sarajevo 11.0, —: Skoplje 14-0. —; Split 15.0, —. 28. marca Ljubljana 7. 762-8. 14, 93, O, 10. dež i:n sneg, 55.5; Maribor 7. 763.1, 2.0, 90, O, —, —, —; Beograd 7. 76*0. 4.0, 80, 0. tO, —, —; Sarajevo 7. 760.1. 8.0 80. O, 7, —, —: Skopi ie 7 762 0. 3.0. 95, 0, 4. —, —; Kumbor 7 760 8. 14.0. 70. S8, 10, —, —; Split 7. 759.1. 12.0. F0. NNE6. 6, —, —; Rab 7. 759.4. 10.0, 70. S2, 6. —, —. Temperature: Ljubljana 9.5. 1.0: Zagreb 12.0. 1.0: Beograd —. 40; Sarajevo —. 5.0: Skopl.-e 15.0. 10: Kumbor —. 130: Split 11.0; Rab —. 5.0. 29. marca Ljubljana 7. 762.9. 1.8, 93, 0, 10. sneg, 21.0; Zagreb 7. 763-2, 2.0. 95, O. 10. sneg, 5-0; Beograd 7. 762.8, 5.0. 90, O. 10, —, —; Sarajevo 7. 760.4, 11.0. 60. SE2, 8, —, —; Skoplje 7- 763.3, 5.0. 90, O, 6. -, Kumbor 7. 762.1. 14.0. 70. ESEl, 5, —, —; Split 7. 759.6. 13.0. 90. SE8. 10, dež, 1.0; Rab 7. 758.0, 9.0. 90, SSE6. 10, dež. 14.0. Temperature: Ljubljana 3.0, 1.0; Zagreb 4.0. 2.0; Beograd —. 4.0; Sarajevo —, 7.0; Skoplje 19.0. 3-0; Kumbor — 130; Split 15.0, 13.0; Rab —. 3.0 30. marca Ljubljana 7. 764.8. 1-8, 93, O, 10, sneg, 43.5; Zagreb 7. 764.4, 3.0, 95. SSW2, 10, aneg, 5.0; Beograd 7. 76?-8, 8-0, 80. WSW1, 10, —, —; Sarajevo 7- 760 9, 11.0, S9. SI, 6, —, — • Kumbor 7. 761.2. 12-0. 80. E3. 7, —, — • Split 7- 759.9. 130. 90. SSE5. 10. dež, 2.0: Rab 7 761 0. 8.0. 80. NNE2, 10, dež, 13.0. Temperature- Liubljana 2.4. 1.2; Zagreb 4.0. 1.0: Beograd —, 7.0; Sarajevo —, 7.0; Skoplje 20 0, —; Kumbor ■—., 12.0; Split 15.0, 12.0; Rab —, 6.0. Gospodarstvo Aktivna trgovinska bilanca v februarju T prvih dveh mesecih t L je bil naš izvoz za 318 milijonov din večji nego lani Carinski oddelek finančnega ministrstva objavlja statistiko naše zunanje trgovine v februarju, ki kaže, da je bil tudi v tem mesecu naš izvoz zelo živahen. V februarju smo izvozili 269.835 ton blaga (lani 117.786) v vrednosti 419.2 milijona Din (lani 215.0). V primeri z lanskim februarjem je bil letos naš izvoz še enkrat večji; po količini se je povečal nasproti lanskemu februarju za 129%, po vrednosti pa za 204.2 milijona Din ali za 95%. Seveda je treba upoštevati, da je bil lani v februarju naš izvoz slab zaradi sankcij proti Italiji, vendar vidimo tudi znatno povečanje v primeri s predlanskim februarjem, namreč po količini za 43%, po vred nosti pa za 77%. Tudi na uvoz je bil v februarju nekoliko večji nego lani. Dosegel je namreč vrednost 834.0 milijona Din, to je za 40.2 milijona Din ali za 13.7% več nego lani in za 87.2 milijona Din ali za 32.5% več nego predlanskim. Ker se je izvoz v mnogo večji meri dvignil nego uvoz, se Je bistveno zboljšala naša trgovinska bilanca, ki je bila v februarju za 85.2 milijona Din aktivna, med tem ko je bila lani v tem mesecu pasivna za 78.8 milijona Din, predlanskim pa za 9.4 milijona Din. Gibanje naše zunanje trgovine v prvih dveh mesecih t. 1. je bilo naslednje (v milijonih Din): izvoz uvoz saldo januar 402.2 321.1 +81.1 februar 419.2 334.0 +85.2 jan.-febr. 1937. 821.4 655.1 +166.8 » » 1936. 503.8 636.3 —132.5 » » 1935. 505.2 510.1 —L9 » » 1934. 502.6 492.6 +10.0 » » 1933. 456.7 352.2 +104.5 V prvih dveh mesecih letošnjega leta je znašal naš izvoz 821.4 milijona Din, to je za 317.6 milijona Din ali za 63% več nego v istih dveh mesecih lanskega leta. Uvoz pa je znašal 655.1 milijona Din, to je za 18.9 milijona Din ali za 3% več nego lani v istem razdobju. Naša trgovinska bilanca je bila v prvih dveh mesecih aktivna za 166.8 milijona Din, medtem, ko je bila lani v istih dveh mesecih pasivna za 132.5 mili iona Din, predlanskim pa za 4.9 milijona Din. 47.500 vagonov pšenice izvoženih Izvoz pšenice je v februarju znova oživel m je v tem mesecu znašal 2372 vagonov v vrednosti 40.4 milijona Din (lani 0). Tudi v marcu je bil naš izvcz pšenice prav znaten. Po uradnih podatkih smo od začetka izvozne sezone do srede marca izvozili že 47.500 vagonov pšenice v vrednosti okrog 710 milijonov Din. Koliko pšenice imamo še za izvoz je težko presoditi če vzamemo za podlago uradne podatke o letini (292.000 vagonov) in odštejemo količino, potrebno za domačo potrošnjo in za setev, tedaj bi znašal ves naš presežek lanske letine 107.000 vagonov, po odbitku Gibanje zaposlenosti v posameznih strokah OUZD v Ljubljani objavlja podrobne po datke o gibanju števila zavarovancev v mesecu februarju. Kakor smo že poročali je od januarja na februar število zaposlenih delavcev in nameščencev naraslo za 118 na 82.061. Predvsem se ic povečala zaposleno,, sli v tekstilni industriji (za 461 zavarovancev) in v čevlianskj industriji (za 63), nazadovala pa je zaposlenost pri gradnjah nad zemljo (za 334) in v industriji gradbenega materijazala (za 130). V primer- z lanskim februarjem smo imeli le'cs 5510 zavarovancev več. Od tega prirastka odpade največji del na tekstilno industrijo, kier 9e je odilanskega leta šte* vilo zaposlenih delavcev povečalo za 1683 na 15.186. Značilno je tudi povečanje zaposlenosti ▼ gozdnožagarslq industrij; in sicer nasproti lanskemu februarju za 11?3 na 6408. Tudi v industriji za predelovanje ]e-a se je nasproti lanskemu februarju število zavarovancev povečalo za 380 na 3514. Nadalje beležimo prirastek v kovinski industrij za 513 na 7044, v oblačilni industriji za 443 na 4767, pri. gradnjah nad zemlja za 385 na 1906, prj gradnji: železnic, cest in vodnih zgradb za 372 na 1744, v usnjarski industriji in industriji gume za 238 na 2055. v čevljarski industriji za 254 na 2887 itd. Nazadovanje pa vidimo pni papirni tnj dus/triii za 636 na 1296 (stavka v Vevčah), v živilska industriji za 134 na 3799 in v tobačni industriji za 174 na 760. Konjunktura v rudarski produkciji Minister za gozdove in rudnike objavlja podatke o naši rudarski produkciji v februarju. ki nam kaže znatno povečanje produkcije rud. medtem ko se je premogovna produkcija le malo dvignila. V februarju je znašala produkcija premoga 389.171 ton. to je za 10.091 ton več nego v lanskem februarju in za 20.538 ton več nego v predlanskem februarju. V prvih dveh mesecih letošnjega leta pa je znašala naša produkcija premoga 873.737 ton. to je za 77.124 ton več nego v prvih mesecih lanskega leta jn za 96.066 ton več nego v prvih dveh mesecih predlanskega leta. V naglem skoku pa se je leto« povečala ostala rudarska produkcija Tako je znašala produkcija železne rude v februarju 50 895 ton nasproti 22.134 tonam v lanskem februarju. V prvih dveh mesecih letošnjega leta pa so v naših rudnikih nakopali že 101.796 ton železne rude nasproti 37.406 tonam v prvih dveh mesecih lanskeea leta in 14.031 tonam v prvih dveh mesecih predlanskega leta. Produkcija železne rude, po kateri je danes v Evropi tako ogromno povpraševanje, je bdla torei leto« v prvih dveh mesecih trikrat teko velika nego lani jn sedemikrat tako velika nego pred dvema letoma. dosedanjega izvoza. (47.500 vag.) pa bi imeli še za izvoz 59.500 vagonov. Po privatnih cenitvah pa je ta preostala količina manjša, če bomo v resnici imeli za izvoz teh 59.500 vagonov bomo za to količino pri sedanjih visokih cenah lahko dobili Se 1 milijardo Dm, tako da bi celotni izkupiček od izvoza lanske pšenice dosegel 1700 milijonov Dm. Tudi izvoz koruze je bil v februarju znaten. Sezona za izvoz koruze se je začela šele proti koncu lanskega leta. V oktobru je znašal izvoz koruze 324 vagonov, v novembru 1993, v decembru 3216, v januarju 1850 in v februarju 2724 vagonov. Skupaj je znašala v februarju vrednost izvoženega žita 67.5 milijona Din (lani v februarju 1 milijon Din). Tudi izvoz moke m otrobov je bil v februarju znaten ta je dosegel 505 vagonov odn. 5.3 milijona Din (lani 0). On izvoza ostalih kmetijskih pridelkov je omeniti zlasti izvoz fižola v vrednosti 7 1 mili j. Din (lani 2.3): suhih češpelj smo izvozili za 4.1 milii. Din (0.9), konoplje pa za 12.3 milij. Din (22.2). Izvoz Živjne Izvoz goveie živine se je letos znatno po* večal. Nasproti lanskemu letu se je skoro podvoiiL V februarju smo izvozili <04b glav goveje živine (lani 3824) v vrednosti 14.5 mlijona Din (lani 5.3) Izvoz svinj; ki je zadnja leta zavzel izreden obseg, se je v februarju gibal na lanski višini in smo v preteklem mesecu izvozili 27.089 svinj v vrednosti 26.3 milijona Din Nekoliko pa je popustil izvoz konj, ki je dosegel le 1699 elav (lani 2343) odn 3.8 milijona Din (lani 4.1). Od živinskih proizvodov smo v februar* ju izvozi]: svežega mesa za 20.2 milijona Din (lani 24.0), masti pa za 34.6 milijona Din (lani 3.2), nadalje jajc za 9.1 milij-Dm (13.1). p^rja in puha za 4.4 milij. Din (2.9) jn surovih kož za 6.5 milij- Din. (6-4). Povečan izvoz lesa Izvoz lesa je bil tudi v februarju živahen Gradbenega lesa smo izvozili 6952 va-cronov (lani 3479. predi. 5187) v vrednosti 62.9 milijona Din (lani 28.0. predi 42.1). Izvoz drv je bil še slab in je znašal le 268 vagonov dani 74, predi. 992). Oglja smo izvozili 152 vagonov (lani 30, predi 143), lesnih izdelkov pa 65 vagonov v vrednosti 2 7 mili iona Din dani 0.9. predi 2.2) Končno smo izvozili 58.600 železniških Pragov v vrednosti 3.1 nvliiona Din (lami 07) Ome« niti je še povečanje izvoza ekstrakttov za s-troienje. ki ie dosegel vrednost 2.6 milijona Din (lani 2-0). Povečan izvoz rnd Prav občutno se je dvignil izvoz rud, ki se je naglo povzpel na 34 milijonov Din (lani 6.0) Bakra smo izvozili za 19.3 mili* iona Din (lani 9 9). kalcijevega karbida in cianamjda za 2.6 milijona Din (lani 3-1), sode pa za 1.4 milijona Din (lani 1.6). Znatno se je dvignila tudi produkcija bakrene rude, ki je znašala v februarju 50.049 ton (lam 39.680). V prvih dveh mesecih letošnjega leta pa so v naših rudnikih nakopali že 124.982 ton bakrene rude nasproti 75.850 tonam v istih dveh mesecih lanskega leta Produkcija svinoeno-cinkove rude se je v februarju gibala na lanski višini, v prvjh dveh mesecih letošnjega leta pa je znašala 139.392 ton nasproti 123.030 tonam v istem razdobju lanskega leta. Znatno se ie tudi dvignila produkcija bavksita. ki ie znašala v prvih dveh mesecih 59.141 ton nasproti 24.180 tonam v prvih dveh mesecih lanskega leta. Borze 30. marca Na ljubljanska borz,; eo se v privatnem kliringu avstrijski šilingi trgovali nespremenjeno po 8.00, za angleške funte pa je bilo povpraševanje po 238. V zagrebškem privatnem kliringu so se trgovali avstrijski šilingi po 8.00 (v Beogradu po 7.98) in angleški funti po 238, klirinške nakaznice na Idre pa so se nudile po 2.25. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljublrani 12.05 v Beogradu 12.0605 in v Zagrebu 12.0750 odnosno za konec aprila 12.05 in za konec maja po 12.06. Na zagrebškem efektnem tržišču fe bila danes tendenca prijaznejša in je Vojna škoda notirala 410 — 414 (v BeogTadu promet po 4ii _ 412). Do zaključka je prišlo v 7% Blairovem posojilu po 87 ( Devize Ljubljana. Amsterdam 2395.16 _ 240.J.7*, Berlin 1758.03 — 1771.91, Bruselj 736.70 — 741.76 Gurih 996.45 — 1003.52 London 213.41 — 215.46, Newyork 4343.50 — 4379.81, Pariz 200.92 — 202.36 Praga 152.54. — 153.64. Trst 229.44 - 232.53. Curih. Beograd 10. Pariz 20.1675 London 21.45, Newyork 439, Bruselj 73.9250. Milan 23.10, Amsterdam 240.30. Berlin 176.50. Dunaj 80 25 Stockholm 110.5750 Oslo 107.75. Kobeniiavn 95.75, Praga 15.31, Varšava 83. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna Škoda 410 _ 414 za maj 410 den.. za junii 412 bi.. 4% agrarne 52.50 — 54.50. 4% severne agrarne 51.75 — 52.50, 6% begluške 75.7o den., 7% invest. 88 — 90, 7% Drž. hip. banka 103 bL. 7°/o Blair 87 - 87.50 8% Blair 97 bi..; delnice: PAB 197 den. Trboveljska 290 bi.. Šečerana Osiiek 200 den., Šečerana Veliki Bečkerek 800 bi., Gutmann 40 den., Osiiječka ljevaonka 160 — 170 Dubrovačka 320 den.. Danica 40 bi. Beograd. Vojna Skoda 411 — 412 (411 — 412) za maj 411 - 412 4% agrarne 52.25 — 53 (52 — 52.25), 4% severne agrarne 51 75 — 52.50 (52). 6°/o begluške 76 — 76.50, 6% dalm. a-grarne 74 — 74.50. 7% invest. 87.50 den. (87.50) 7°ft> Drž hip. banka 100 bi.. 7% Blair 87.25 — 87.50 (87). 8% Blair 96 25 - 97 (96 - 96.50). PAB 197 — 199, Narodna banka 7350 bL. Blagovna tržišča ŽITO + Chjcago, 30. marca. Začetni tečaji: pšenica: za maj 142.50, za julij 128, za eept-124.75; koruza: za s ep t. 108 + Novcsadska blagovna borza (30 t. m.) Tendenca čvrsta Pšenica: (78 kg): baška sremska 178 — 180. slavonska 178 — 180. banatska 176 — 180, baška. potiska 188 — 190. Oves: baški. sremski, slav. 10g.50 — 105. Rž: baška 144 — 146. Koruza: baška in sremska 92 — 94. banatska 90 — 92. Moka* baška in banatska »Og« in »Ogg« 255 — 265 »2« 235 — 245, »5« 215 — 225; >6« 185 — 195: »7« 155 — 165 »8« 107.50 — 112.50. Otrcbv baški. banatski 83 — 87. Fižol: baškj beli brez vreče 240 — 245. Statistične zanimivosti iz Jugoslavije + Mariborski živinski sejem. V torek je bilo prignanih 20 volov in 79 krav. j Povprečne cene so bile: za kg žive teže: » poldebeli voli 3.50 do 4 Din. plemenski 3.25 do 4 klavne krave defrvle 8 50 do 4 plemenske krave 2.75 do 3.50. krave za klo-basarje 2 do 215. molzne krave 2.60 do 3. breje krave 2.75 do 3.25. mlada živina 3.75 do 4.50 Din. Prodanih pa je balo 66 glav. Splošni državni statistični urad je pravkar izdal »Statisitički godišnjak« 1934-35. Zadnji statistični letopis državnega statističnega urada je izšel 1. 1935, in sicer za leto 1933. Najnovejši zvezek ki obsega skoio 500 strani, vsebuje poleg statističnega gradiva za leto 1934 tudi mnogo podatkov za leto 1935. Novi letopis je uredil načelnik državne statistike dr. R. Andrejka. V prvem delu vsebuje geografske in klimatske podatke. Med drugim so zanemivi podatki o vodnih silah (izkoriščenih in neizkoriščeni hin meteorološki podatki. Od meteoroloških postaj je leta 1935, zabeležila največ sončnih ur postaja na Hvaru (2788), najmanj sončnih ur pa postaja v Skoplju (1650). Deževnih in snežnih dni je v tem letu zabeležila največ postaja v Zagrebu namreč 145 Ljubljana 123), najmanj pa postaja na Hvaru, namreč 85. Pri meglenih dneh pa prednja« Ljubljana, ki jih je imela 99. Jugoslavija ima 15 milijonov prebivalcev Drugo poglavje se nanaša na prebivalstvo. Tu so navedeni podatki o številu prebivalstva, izra&unaneim na podlagi prirastka v desetletju od ljudskega štetje v letu 1921 in v letu 1931. Ta račun nam pokaže, da je imela naša država ob k°ncu leta 1985 14,950.000 prebivalcev, medtem ko je znašalo število prebivalcev ob ljudskem štetju 31. marca 1931 le 13,934.000. Dravska banovina je imela po tem računu ob koncu leta 1935 1,183.933 prebivalcev. V tem poglavju je obravljeno tudi nekaj novih rezultatov ljudskega štetja na dan 31. III. 1931. Tako je bilo leta 1931 v vsej naši državi 2.436.500 stanovanjskih boš, to je za 327.100 več nego leta 1921 (v dravski banovini 188.225 hiš, to je za 3925 več nego leta 1921.) Od prebivalcev, ki so stari preko 10 let, je bilo nepismenih v dravski banovini 5.5%, v Be°gradu 10.9%, v savski banovini 27.7, v dunavski banovini 28.9, v primorski 67.5%, v moravskl 62.0%, v drin-ski 62.1%, v zetski 66.0%, v vardarski 70.9% in v vrbasfei 72.6%. 12.280 slepcev in 15.700 gluhonemih Ob ljudskem štetju leta 1931. smo imeli v naši državi 12.282 slepcev, cd tega 6534 moških m 5.74 ženskih. Večje število moških slepcev je posledica vojne. Gluhonemih je bilo v vsej državi 15.703, od tega 8895 moških in 6808 ženskih. Posledice vojne se kažejo pri velikem številn pohabljencev, kjer prav tako prevladujejo moški. V naši državi je 2177 ljudi brez desne roke (od tega 1850 moških), 3426 ljudi brez desne noge (2&19 moških), 2165 ljudi brez leve roke (1852 moških) in 2966 ljudii brez leve noge (2545 moških). Nadalje smo imeli 145 ljudi brez rok (119 moških) in celo 643 ljudi brez Ecg (538 mefikih). 2231 starcev in stark preko 100 let Starostna razdelitev prebivalcev nam odkriva prav zanimive števiike. v starosti do 9 let je bilo leta 1931. v naši državi 3,727.000 ljudi, v starosti 10 do 19 let pa 2.383.000 ljudi, v starosti do 19 let torej v celoti 6.110.000 ljudi ali 43.5% vsega prebivalstva. V starosti od 20 do 29 let pa je bilo 2,547.000 ljudi, tako da smo imeli v celoti 8,667.000 ljudi v starosti do 29 let to je 62% vsega prebivalstva. V starostni skupinah do 29 let prevladujejo z^ malenkost meški prebivalci, v starostnih skupinah od 30 do 70 let pa ženski prebivalci (posledice vojne). V poznejših višjih starostnih skupinah pa je razmerje med ženskimi in moškimi prebivalci precej izenačeno, čeprav imamo v naši državi pretežno mlade ljudi (do 30 let), imamo vendar tudi prav lepo število starčkov in stark, saj so leta 1931. našteli pri nas 15.280 ljudi v starosti preko 90 let, od tega pa 2231 v starosti preko 100 let, in sicer 1720 ljudi v starosti 100 do 104 let, 267 ljudi v starosti 105 do 110 let, 142 ljudi v starosti 110 do 114 let im 40 ljudi v starosti 115 do 119 let in celo 62 ljudi v starosti 120 in več let. (Se bo nadaljevalo) mm BAYER . rF Ako vzamete Aspirin Vam more pomagati pri prehlajenju, gripi, reumatizmu toda pazite na Boj-er jcv kril! tftUl k MfMtf. pod Sf ty. |sm gA ZJ. ZJJJB, I — »JUTRO« št. 74 ===== Po zmagi na Oceanu ——— 6 —-- Smrtni skok iz višine 63 m Po vsej Ameriki znani artist Ray-Wood, ki se je specializiral za skoke z najvišjih mostov v vodo, je postal žrtev svoje drznosti. Te dni je hotel »posvetiti« novi most v San Franciscu na svoj način. Čeprav mu je policija skok prepovedala, je splezal na 63 m visoko ograjo mosta in se je pognal z nje z glavo navzdol v globino. Glavo si je bil zavaroval z zaščitno čelado. Toda veter mu je telo v zraku obrnil in je treščil v vodo tako nesrečno, da se mu je zlomila hrbtenica m je bil takoj mrtev. Mesto podedovalo milijon dolarjev Ameriški Nemee Alfonz Stephani Je b0 evoječasno v svoji oporoki določil milijon dolarjev, kj naj bi jih dobilo mesto Frank« furt ob Meni za dobrodelne namene. Njegovi sorodniki so se tej določbi uprti in prišlo je do procesa, ki je trajal zelo dolgo. Zadnja instanca v New Torku je sedaj defina-tivno razsodila, da ima mesto Frankfurt pravico do te dediščine v polnem obsegu. Iz Budimpešte v Berila »Normandiec s sinjim trakom Oceana se približuje bregu v Le Havrea Topovi pozdravljajo zmagovito ladjo Splošno naroden praznik zaradi zmage „Normandie" v Franciji — Pomen tehnike v življenju narodov Brainsk} rekord, kj ga je dosegel veliki francoski prekomornik »Normandie« na svoji zadnji vožnji, so proslavili v Firanciji kot narodnj praznik. Bil je vveluk doživljaj, ko je prekomornik privozil v pristanišče Le Havre. Ogromna množica ga je pozdravljala, topovi so grmeli, zvonov] zvonili, z ■wseh ladij so se oglasile sirene. Na shodih vseh strank od skrajne desnice do skrajne levice so izdali parolo, da se morajo vsi udeležiti tega sprejema. Zdelo ee je, da so prenehala vsa strankarska nasprotja, ko se je prikazala veličastna ladja. Ljudje so prepevali marseljezo ali internacionalo, kakršni strank« je pač kdo pripadal, ne da bi zavoljo tega prišlo med njimi do kakšnih sporov. Poveljnik »Nor« mandije«, kapitan Thoreaux, ki so ga ob-•uli 6 cvetlicami, pripoveduje: »Dosegi: smo ta brziinski rekord, ne da bi svoje stroje pognali do skrajnosti- Posebno značilno je to, da smo dosegli rekord na tako zvani zimski progi, ki je dolga 2978 mil j.c Inženir Merot du Barre, ki je Poveljnik „Normandie" bil zgradil nove vijake za »Norma™® jo«, je izjavii, da je prav tako kakor kapitan Thoreaux prepričan, da bi bilo mogoče v ugodnejšem letnem času doseči še več.jo brzino. Cela armada francoskih inženirjev je zaposlena ta čas s tem, da bj francoskemu plavajočemu in letečemu brodovju dala še večjo brzino. Ministrski predsednik Leon Blum je pred nekim časom dejal, da je za francoske tehnike značilno, da dosegajo največje uspehe, in je pripomnil, da so zmage francoskih tehnikov obenem tudi zmage ljudstev, k; so zvezana s Francijo. Dosedanji nemški poslanik v Budimpešti, von Mackensen, zet nemškega ministra von Neuratha, je premeščen iz madžarske prestolnice za resornega voditelja v berlinsko zunanje ministrstvo mesecu Nova raketa Prof. Godard je prepričan, da feo sssjpel s svojim poskusom letos 12. niaja V »astronavtičnem laboratoriju« prof. Godarda pri mestu Boswellu v Novi Mehiki delajo zadnje priprave za izstrelitev nove rakete na mesec, že petnajst let dela prof. Godard na tej raketi, ki bi po njegovih računih morala doseči nam najbližje nebesno telo. Poskus, ki je o njegovem pozitivnem izidu trdno prepričan, srn bo izvršil 12. maja. Amerikanski listi pišejo, da je Godardu baje uspelo rešiti vse tehnične in fizične ovire. Pri delu mu je pomagal s svojimi bogatimi izkušnjami v področju tehnike letanja polkovnik Lindbergh, razen tega mu je Carnegiejev zavod naklonil bogato finančno podporo. Godard meni, da bo mogoče z daljnogledi opazovati, kako bo njegova raketa treščila, na luna Kakor znano, je nekoliko podobnih poskusov že izvršil, pa niso uspeii. Pred dokončno ločitvijo ge. Simpsonove Njen drugi zakon bo 37. aprila razveljavljen po vseh pravilih Kapitan Thoreux, poveljnik ladje »Nor-mandie«, ki je premagala »Queen Mary« na Atlantskem oceanu Čeprav ee uradni krogi na Angleškem trudijo, da bi čim bolj molčali o ge. Si m p; sonovi, se je moralo najvišje ločitveno sodišče v Londonu pred kratkim, kakor smo poročali, bavit; z njo, in sicer je moralo o njeni tožbi za ločitev njenega zakona z g. Simpsonom sklepati javno. Seveda je prišlo k razprav; na stotine obiskovalcev, cesta pred sodnim poslopjem je bila črna od ljudti in vse je pričakovalo velike senzacije. In malo je manjkalo, da do te senzacije ni res prišio, kajiti sodišče je moralo dokončno odloči-tj o tem, dali ni temeljila ločitev zakona ge. Simpsonove, ki so jo izrekli v oktobru lanskega leta, na napačnih premisah. Pojavila se je namreč priča, kj je trdila, da je bila ločitev med obe* ma zakoncema skrbno dogovorjena in da je bil tudi zakonolom g. Simpsona fingiran. Ce bj se ta trditev izkazala za pravilno, bi 6e ločitev bržkone razveljavila in svet bi stal pred novo senzaaijo. Toda državni pravdnik je izjavil pred čakajočim občinstvom, da tista priča ni mogla podaiti potreb- Slučaj »družinske pnevmonije« Skrivnostna bolezen v praški družini Pred nekoliko dnevi je izbruhnila v hi- | . ii praškega zobozdravnika dr. Vaclava nagli«, okužiti celo dru- Fleriechmanna bolezen, ki se je začela s hudo vročino in ki je z bliskovito naglico zajela sedem oseb v tej družini. Pokazal; so se znak; pljučnice. Trije člani družine, med temi žena dr. Fleischmanna, so tudi umrli, a mislijo, da jim utegnejo sledit; v grob še ostal; bolni člani. Obdukcija trupla ge. Fleischmannove ni pokazala nobenih posebnosti, vsi znaki so izdajali pljučnico. Bak« teriološki zavod ie dobil v preiskavo kos drobovja. Zdravniki označujejo bolezen za »družinsko pnevmonijo« (pljučnico), ki Klub ge. Simpsonove V Baitimoreu, rojstnem kraju ge. Simpsonove se je osnoval »Klub prijateljev Wal!v Simpsonove«. ki šteie že sedem tisoč članov. Eden izmed teh članov je kupil njeno rojstno hišo v kateri naj se uredi muzej, ki bo obsegal vse kar je količkaj v zvezi z njenim življenjem. Posebne pravice zakoncev v Bumuniji V zadnjem času je na Rumunskem v veljavi nov kazenski zakonik, »Zakonik Karla II.« Med drugim vsebuje ta zakonik nenavadno izjemo glede kazni za grehe zoper pisemsko tajnost. Dotični paragraf pravi: »Ne kaznuje se zakonec, ki odpre svojemu zakonskemu drugu namenjeno pismo, da se prepriča, ali ga ta drug vara«. Ta določba velja v enaki meri za mo£ke. kakor za ženske. Kupujte domače blago! žino. Kaj več o tej bolezni pa ne vedo povedati. nih dokazov za svojo trditev in tako bo zakon ge. Simpsonove ročtia franeorfri trgovinski minister Paul in gospodična Basfevantova. Mlada žena je hči znanega pravnega izvedenca v francoskem zunanjem uradu. Šolarji kradejo V Budjejovicah je prišla policija na sled Štirinajstim šolarjem, ki so na debelo kradli in se podajali celo na roparske pohode ▼ okolico, Plen, ki so ga šolarji v starosti od 4 do 14 let pri tem nagrabili, predstavlja vrednost več tisoč Kč. Pokvarjena mladina Je pri tem tako prebrisano ravnala, da so dolgo smatrali za izvrševatelje tatvin in ropov odrasle osebe. mase so se združile na raznih mestih ▼ prave ledne gore, ki segajo celo do reč nega dna. Poroka francoskega trgovinskega ministra Francoski trgovinski minister Paul Bastfeta, Id je Ml nedavno na obiska v Beograda* se je te dni oženil ANEKDOTA Roosevelta je nekaj časa ostro napadala miss Perkinsova, poverjenica za delo. Ko so v ministrskem svetu razpravljali o stavki v San Franciscu, je Perkinsova dejala Rooseveltu v največjem ogorčenju: »Lahko vam rečem, če bi bila vaša žena, bi vam dala strupa!« »Miss, Perkinsova, če bi bil vaš mož, bi strup sprejel,« je dejal Roosevelt mirno. VSAK DAN ENA Srce, ledvice, živce, (nervozo, razburjenost, prenapete in slabe živce in si.) ženske, ka-tarne in nervozne motnje (beli cvet, neobčutljivost in si.) jetra, želodec, kamne, spolne slabosti ln motnje (splošne kakor tudi nervozne), sklerozo, zdravi z dobrim uspehom Radensko zdravilno kopališče (pri Maribora). Zahtevajte pcospektat Konfekcijski eotrudnik se vadi v raaode-TODgu ljubezni. Stoik. 31 UL 153f. - . ** Prod poletom okofi sveta Le talka Amelija Earhardtova ln njen mož George Putnam ob zemljevidu. Letalka je, kakor znano, morala prekiniti svoj polet, ki je v prvotnem načrtu predvideval 45.000 kilometrov zračne vožnje, v Honolulu ....... ■.......—><-,/" H nI tur ni pregled Dr. Ljudevit Pivko kot književnik Z dr. Ljudevitom Pivkom nismo izgubili samo odličnega javnega delavca, neumornega sokolskega organizatorja, prizadevnega propagatorja slovanskih stikov in zaslužnega vzgojitelja mladine, marveč tudi mnogo-stransko delavnega književnika in publick sta. Njegovo delo na področju tiskane besede b; lahko razdelili v štiri skupine: prosvetna in politična publicistika, strokovna literatura, vojni spomini in prevodi. V prosvetni in politični publicistiki se je pričel pokojni dr. Pivko udejstvovati že za visokošolskih let. Kot Slovenec izrazito obmejne mentalitete je imel polno zavest velike narodne odgovornosti, s katero je združeno sleherno politično delo na vročih tleh narodnostnih bojev. Zato se je takoj po prihodu v Maribor priključil pokojnemu dr Fr. Rosini in postal publicistična bram-bovec slogaške smeri. V raznih regionalnih listih, kakor so bili >Slovenski Stajerc«. »Novi Slovenski Stajerc« in >Sloga«, je objavil nešteto dališih in krajših sestavkov, kj so razodevali dr. Pivkovo žurnalistično spretno pero. Ril je uvodničar, felitonist in polemik. S svojimi časnikarskimi prispevki je stal v službi narodnega prebujenja in odpora zoper nemško politično in gospodar* sko ofenzivo na Slovenskem Štajerskem. Samo kdor je sam preživel vsaj zadnja leta teh žilavih in težkih bojev za narodnostni značaj naše obmejne zemlje, kdor je poznal, s kolikšno silovitostjo jn cinično brezobzirnostjo je zlasti ptujski s-Štajerc« zastrupljal naše slovensko ljudstvo in mu jemal vero v svoj narod, samo ta bo lahko pravilno in pravično ocenil publicistično delo. ki ga ie izvrševal na ogroženem narodnem terenu dr. Ljudevit Pivko. Tudi v poznejših letih je današnji pokojnik rad in često zastavil svoje izurjeno pero v zagOs vor svojesra političnega prepričanja, alj pa se je oglašal k raznim javnim, zlasti prosvetnim. političnim in gospodarskim vprašanjem. V to skupino dr. Plvkovega dela štejemo tudi tiste njegove spise, ki so v leposlovni alj publicistični obliki obravnavali razna javna vprašanja, alj pa so služili splošni prosvetn; povzdjgi, zlasti obmejnih Slovencev. Sem sodi njegova, pod psevdonimom izišla »Zgodovina Slovencev«, ki je imela predvsem narodno-vzgojn; namen. dalje njegov pripovedni spis 2>Rjbdčev Janko«, ki se v njem odražajo politični boii v predvojnem Mariboru. Za ljudstvo je izdal »Šali.jv-ca iz Podravjac, za dijaštvo pa kratek spis o teoriji dramatske literature. Dr. Pivko je poleg tega objavil v razn:h dnevnikih in revijah (med njimi v Ljubljanskem Zvonu, Popotniku in številnih čeških listih in časopisih) mnoge članke, kritike, informativne preglede itd., ki so mu nastajali bodisi iz robu njegove politične aktivnosti, bodisi iz potrebe narodne, politične in slovanske propagande. V strokovno literaturo uvrščamo Pjvkove zgodovinske in etnološke doneske v Časopisu za zgodovino in narodopisje in v drugih časopisih. Kljub teej svoji obsežni politični in organizatoričnj delavnost je imel do zadnjega ne le kaj časa, marveč tudi dovolj znanstveno poglobljenega zanimanja za narodopisna vprašanja. V rokopisu je ostalo ogromno gradiva iz narodopjsa njegove domače vasi. Zanimali 90 ga tudi pedagoški problemi in je prispeval marsikaj tehtnega za »Popotnika« in za publikacije Slovenske Šolske Matice. — Pomemben del Pjvkovih strokovnih spisov tvorijo njegove knjige i"z sokolske teorije in prakse: »Telovadba I. — IV.« »GintnastiSne igre I. — III., »Plezanje« in »Metodika telovadbe«. Prav v tem pogledu )e izvršil dr. Pivko zaslužno in v marsičem pionirsko delo Največii del dr. Pivkovega književnega dela zavzemajo vojnj spomini. Predvsem sodi v to skupino, ki j; je dal skupini naziv »Proti Avstriji«, pet knjig obsegajoči me-moarski spis »Carzanoc. V njem opisuje dr. Pivko •/. vsemi podrobnostmi in v priiet-nem pripovednem slogu začetke, potek in ozadie svoje carzanske akcije, H je bila nedvomno najsmelejši protiavstrijskf podvig slovenskega častnika v avstro^ogrsk' vojski Ta spis ni vzbudil pozornosti samo pri nas. marveč tudi na Češkoslovaškem Vseh pet knjig je izšlo v češkem prevodu in češka strokovna kritika jih ie snreiela re, lo topleie kakor naša domača. Takisto je prevedena v češčino knjiga »Rame ob ra menu. kj poveličuje jusosl.-češkoslovaško sodelovanje v usodnih dneh velike vojne Posebej ie opisal delovanje naših do-brovolicev v Italiji. Bil je ne le pripovedni, marveč tudi zgodovinski pričevalec o našem vojaškem in političnem sodelovanju z Italijo, in čudno naključje Je hotek* da je umrl prav v dneh, ko je jugoslov. «italri jam sko sodelovanje postalo zopet geslo dnevne politike Pivkov- vojni sp:si._ ki jih ie na meraval izpopolniti še s knjigami o naš:h legionarjih v Italiji ln Francif in z zbirko dokumentov o teh zvezah in stikih, so v naš-; doka; ubogi in slabokrvni memoarski literatur' o ve1'k; voin; izreden noiav in jih bo nemara šele bodoča politična zgodovina ocenila pa zaslugi im pravici. Naposled ne smemo Pozabiti dr. Pivka kot prevaialca K. Havj!čka-Rorov=kega in lepega izbora 'z pravljic Bo*ene Nemcove: prevel je tudi Tolstega »Ljudje povestrit. Posebno tesni stiki so tega neumornega prosvetnega delavca vezali e Cehi. Med njimi je bil dr. Pivko ne le kot leg?onarskj tovariš in pisatelj, marveč tudij kot praktični delavec za jugoslov.-češkoslovaško vza« jemnost eno najbolj znanih jugoslovenskih imen. Dr. Liudevitu Pjvku bo tudi v slovenski kulturni in literarni zgodovini ohranjen svetel in trajen spomini Br. Msip čerin sedemdesetletnik Te dni je prazno\'al 70-letnico svojega vrsto skrbno pripravljenih simfoničnih kon-plodnega in zaslužnega življenja znani slo- certov, na katerih je med drugim izvajal i . t t .» i t. .t, na piko« Zakaj pa ne bi priredili neka; veselja Haiduku. Jugoslaviji jn BSK-u? Zavedajo se 6icer da bo borba težka toda že v naprei kloniti nikakor nočejo. Na svoem terenu bodo skušali zaustaviti zmagnnosni pohod punrerjev ter irnm priredili malo »jezice« za nadaljna tekmovanja. L;ubl'ana ee bori za plaemnn in ji ;e brez teh pik skoro zasigurana finalna borba s Concordijo za obstoj v ligi Te borbe oa se hoče na vsak način ogniti ter dokazat: ljubljanskemu športnemu ebčin stvu. da zna najboljše zaigrat« proti močnemu nasprotniku. Trener še vedno preiz kuša vrste in bo postavil proti purgerjem vse najboliše moči. Gradjanski posveča ta' tekmi prav posebno pozornost- Zaveda se. da bi imel brez 'jublianskih dveh pjk zelo težavno stališče v borbi za prvo m^Sto Baš ti dve piki mu lahko zaprefa pod do najvišjega naslova. Igralci Gradjnnskega so od zadnie ligiške tekme prav izdatno trenirali V Ljubljani nastopijo v najboljši postavi. Če bodo res pobrali Ljubljančanom obe Piki. rim se nar slov državnega prvaka jn sodelovanje v srednieevropskih tekmah zasigurano Nedvomno Ho to ena najlepših iger kar smo fih videli zadnji čas v Ljubljani. Posebna privlačnost, prireditve pa bo nedvomno italijanska sodnik, ki ga je Gradjanski poklical na svoie stroške za vodstvo te t^kme Tekma ee bo začela ob 15.30 na igrišču ob Tvrševi cesti s predtekmo med rez Ljubljane in Muro iz Murske sobote. Cress-c9untry prvenstvo Jugoslaviie V nedeljo ob 11. na celjski Glaziji Dravska banovina slovi že od nekdaj kot matica tekačev za dolge proge v državi in zato ni čuda, da se zaradi tega tud' večina cross-country tekmovanj za državno prvenstvo vrši v naših krajih. Kakor kaže, bo letošnja prireditev odlično obiskana, toda tudi kvalitetno bo mnogo boljša od dosedanjih, ker se bodo zaradi skrajšane proge na 7 in pol km pojavili na startu tudi mnogi odlični srednjeprogaši. Težišče borbe v zadnjih letih je bilo izključeno med starima ljubljanskima rivplo-ma Ilirijo in Primorjem. Letos Ilirija ne nastopi v konkurenci za moštva. Primorju pa se je pojavil nevaren nasprotnik v zagrebški Concordiji. ki je dobila zadnje mesece znatna ojačenja z bivšim odličnim ilirijan-skim dolgoprogašem Starmanom Adolfom, najboljšim dolgoprogašem na teritoriju Beograda Čekom iz Pančeva in odličnim bivšim srednjeprogašem Primorja Srakarjem Francom. Ne smemo tudi prezreti prav dobro varaždinsko Slavijo, ki ima v svojih vrstah lanskega državnega prvaka na dolge proge Čavica in odličnega srednjeprogaša Takača. Tudi mariborska kluba Železničar in Maraton bosta državnemu prvaku Primorju zaradi izenačenosti moštev izredno nevarna. Prireditelj bo imel na »tartu razen omenjenih moštev še ekipe celjske Jugoslavije in zagrebškega Marathona, vsega 7 moštev ali 56 tekačevi Doslej največje število nastopajočih moštevl Borba za naslov državnega prvaka v tej disciplini za posameznika bo še ostrejša, kajti vsem nastopajočim v borbi za moštva se bodo pridružili še štirje Ilirijani z večkratnim državnim prvakom Bručanom na čelu, dalje atleti Bratstva z Jesenic, iz Litije, Trbovelj, zagrebškega Zaška, Haška ter beograjske Jugoslavije, Pančeva in Bačke iz Subotice. Najhujša borba bo brez dvoma med atleti Krevsom, Bručanom in čavičem iz Va-raždina, ki so danes sigurno najboljši repre-zentanti na dolge proge v državi! Prednost dajemo vsekakor Krevsu, ki je po stilu da-Ieko najboljši. Ali bodo nekateri novi talenti mogli odločilno poseči v borbo s temi tremi in spremeniti čelo tekmovalne skupine. to nam bo pokazalo tekmovanje samo. Zato se pričakuje, da bo celisko občinstvo polnoštevilno posetilo to važno in na-j peto prireditev. Od 1. aprila povišanie cen! Radi novega obdav2en]a konfekcijsko izdelanih oblek se bodo podražile pri nas izdelane TI V AR obleke od 1. aprila dalje« Do tega roka nam je Se mogoče prodajati po nizkih cenah. Vsled tega si pravočasno zasignra jte in nabavite čintpreje naše cenene in prvovrstno izdelane obleke« TIVAR OBLEKE Triglavski dan odgoden. JZSS javlja: Zarad) snežnih neprilik je triglavski dan odgoden. Smučarske tekme SK. Reke na Kofcah. Za velikonočne praznike je priredila smu carska sekcija Reke klubske tekme na Kofcah. in sicer v smuku ter teku na 10 in 5 km. Smuk je bil v nedeljo ob 11. s startom pod Velikim vrhom in ciljem pred Domom na Kofcah. Proga je merila 1.5 km, višinske razlike pa je bilo 250 m. Tekmovali 60 v konkurenci sami člani Reke, izven nje pa tudj ostali, skupno 22 tekmovalcev. Rezuls tati v smuku: 1) Berlot Bogdan 1,07, 2) Hvale Maks 1.36, 3) KeršiS Albin 1,42. Izven konkurence: 1) Rus Robert 2,15, 2) Suhi Rudi 2.27, 3) Sovre Marko 2,28. Rezultati teka na 10 km: 1) Dular Tone 47:59, 2) Berlot B. 55:11, 3) Hvale Maks 58:50. Rezultati teka na 5 km. (za juniorje: 1) Škof Slavo 28:50, 2) Janežič R. 28:57, 3) Loj borec Z. 31:42. Tekme so bile oba dni ▼ hudem snežnem metežu, sneg pa je bil prav dober. Zbor lahkoatletskih sodnikov Ljubljana. Na občnem zboru je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Windisch Jože, tajnik Luin Mirko, blagajnik Bradač Franjo, revizorja Kermavner Ivo in Sancin Danilo. Vse dopise je naslavljati na naslov Luin Mirko, Gajeva uL 8 priti. — Prva seja odbora bo drevi ob 20.30 v kavarni Prešern. Na sejo vabljen tudi g. Megušar. Iz SK Ljubljane. Danes od 15.30 dalje strego obvezen trening liga skupine na igrišču. Juniorji izjemoma trenirajo v četrtek. SK Slovan. Drevi ob 20. bo v gostilni Krušič redni letni občni zbor. Dnevni red običajen. Vremensko poročilo po stanju z dne 30. t. m. ob 7. nri zjutraj. Rafceče-Planlca: 1 oblačno, mimo, 58 južnega snega na podlagi. Planica-Slatna: —1, 6neži, 75 prSča na 60 podlage, mala skakalnica uporabna,. Vršič, Krnica: 350 pršiča. Kranjska gora: —1, barometer stoji mirno. 50 južnega snega na podlagi. Pokljuka: —6. 90 pršiča na 70 podlage. po stanju a dne 29. t m. Zelenica: —2, sneži 80 pršiča na 200 podlage. Kurešček: —2, 90 pnSSa na podlagi po stanja z dne 30. t. m. Pesek: oblačno 170 pršiča. Senjoriev dom: oblačno, 160 pršiča. Položaj na Pohorja. Za velikonočne praznike so se odeli pohorski vrhovi s snežno odejo. Mariborska koča in Pohorski dom sta nudili mariborskim smučarjem najugodnejše prilike za smuk. Zapadlo je 70 cm pršiča. Pot od teh dveh postojank do Areha in proti Reki je bdla zorana za izletnike. Pri Ribniški koči je zapadlo 1 m pršiča na podlagi 60 cm. Črni vrh je dosegel 2.10 cm snega in je tu najlepši pišič. Z eno besedo: na vsem Pohorju je zidaj prava snežna konjunktru-ra! Iz Ptaja J— Samomor. 74JeW uffitkar Martin Kar menšetk iz Podloža pri Ptujski gori se je te dni obesS v hlevu. Vzrok obupnega koraka ie dolgoletna bolezen, hkratu pa potrtost, ker mu je pred dnevi umrla žena. j— Spet falzifikat]. Te dmi so na pošti zaplenili lOdinareki falizifika/t, ki so sa izročili policiji, naj nadaije poizveduje. Zapustil nas je naš nadvse predobri, preskrbnl ln ljut»-ljeni mož, ata, brat, svak in stric, gospod IVAN SOTOŠEK vlakovodja drž. žel. v pokoja po dolgem mučnem trpljenju dne 80. marca 1937, ob 5. url zjutraj. Pogreto bo ▼ četrtek, dne 1. aprila 1937, ob 14. url is mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k St. Križu, V LJUBLJANI, dne 30. marca 1937, Žalujoči: MARIJA, soproga; Ing. STANKO, ANA, prof. JANKO in SULICA, otroci. Kerinj pogrebni nrrod Občina Ljubljana Zahvala Ob bridki izgubi našega dobrega soproga, očeta, brata, starega očeta, strica in tasta, gospoda Antona šramel-a fin. uradnika v pokoja se najiskreneje zahvaljujemo za vse izraze sočutja. Toplo in iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste mu prinesli toliko vencev in cvetja, in ga spremili na ^ o vi zadnji poti. Prav posebno zahvalo smo dolžni gg. zastopnikom »Jadranske straže« in društva »Soče«. V tih in trajen spomin nam ostane sočustvovanje, ki smo ga bili deležni. LJUBLJANA, dne 30. marca 1937. ŽALUJOČI OSTALI. X«sta; pogrebni —t od Obilna Ljubljana Sporočamo slovenski javnosti, da Je r Mariboru umrl naš bivši dolgoletni zaslužni podpredsednik gospod dr« Ljudevit Pivko PROFESOR, BIVŠI NARODNI POSLANEC Itd. Pogreb bo v sredo 31. t. m. ob 16. Herojskemu borcu za osvoboditev izpod avstrijskega jarma in neumornemu kulturnemu delavcu večna slava! V LJUBLJANI, 30. marca 1937. »VODNIKOVA DRUŽBA«. »JUTRO« S. 74 8 Sre3a. 5T. ITT. T937. 42 Spomini efc&ceCence (JTluftoCovceva JI o nt a n »Kdaj pa?« Je živahno vprašal Baittfe. >Malo pred kosilom.« Anthony je položil Lamoian roko na komolec. »Stopiva venkaj,« je zašepetal »Rad ta govoril z vami.« Zunaj na terasi je izvlekel Itetefk, ki ga je bil zjutraj dsobil od Borisa. »Ali ste ga vi izgubili?« je vprašal Lamoine ga je vzel v roko in si ga naibaračno ogledal. »Ne,« je reikel nate. »Dobro veste, da ne?« »Prav gotovo da ne. Še vtiKJel ga nisem nikoli.« Tudi ko je Anthony ponovil, kar mu je bil Boris povedal, je detektiv ostal pni svoji trditvi »Kvečjemu oe bi bil paddl iz Iaaaksteinovega kov-čega, ko sem ga odprl,« je dodal. »Sicer bi bilo pa dobro vprašati barona Lolopretcyla, aii je tako imenovani Boris res že delj časa služil princu Mihi Kdo ve! Kralj Viktor bi bil popolnoma zmožen zaigrati vlogo zvestega sluge. Vedite, da sem od imisBi na kralja Viktorja kar obseden. Povsod ga vidim! Prav ta malh se vprašujem: afli ni mož, ki zdajle z njim govoriš — gotspod Cade — ali ni morebiti ta kralj Viktor?« »Moj BoV vsem tem se nečcaj ne ujema, gospod Cade. Zdajle sem dobil celo atnonimm© pismo.« Izvlekel je list cenenega pisemskega papirja in ga pomolil Čadu. Ta je bral: »Varujte se gospoda Čada. Ni, kakor se dete«. Anthony se je zasmejal in vrnil pismo. »In to je vse? Potolažite se, Battie. V resnici sem preoblečen kraft« Tiho požvižgvaje je stopil v hišo. Ko je bil pa v arvoji sobi, mu je obraz otrpnil, in sam pri sebi je aamrmral: »Stvar postaja resna. Treba je nekaj storiti. A kaj, tri sto vragov?« Pogledal je skozi okno, in obraz se mu je mahoma zjasnil. »Rožmi vrt!« je vzkliknil. »Seveda! Rožni vrt!« Stekel je dol in po ovinku krenil na malS rožni vrt, ki je bil na obeh komciih z vratca ločen od okolice. Sredi rožnega vrta je bila na travnatem gričku solmčna ura, in tam je Anthcxny v svoje presenečenje zagledal Hirama Fisha, ki je mirnodušno dejali: »Zelo se zanimam za vrtnice, gospod Cade.« »Jaz tudi! Kar neumen sem nanje,« je navdušeno odvrnil Anthoffiy. Američan je 'sikremžB ustnice v nasmeh; tudi A«fchony se je nasmehnil. »Le poglejte to krasno Druško,« jie rekel Fish. »In La France je tudi zmerom prelestna. Imate radi rdeče rože, gospod Cade? Na primer živordečo, kakor--« Skozi okno v prvem nadstropju se je razflegel Cu3ičin gOas: »Ta mah se odpeljem, gospod Cade. Ali se niste mogoče le premislili?« Anithony je smeje se odkimal z glaivo, ici Culica je izginilo. »Imate morda vžigalice pri sebi, gospod Fish?« je zamrmral nate ln potegnil dgaretnlco k žepa. »Moj Bog, kako sem truden!« Američan mu je pomolil škatlico z vžigalicami Cade si je prižgal cigareto, vrnil vžigalice in se zahvalil Tisti trenutek je za gradom zagrmelo in zabu-čalo, in v nasfiednjem trenutku sta videla avtomobil, kelko je odbrzel. Anthoeiy je zazehal in brez naglice krenil proti hiši. Komaj je bil pa stopil v?njo, je že nalik puščici šinil skozi vežo in venkaj v park. Culica je morala napraviti ovinek po privozu in skozi vas. Šlo je za to, da ji preseka pot. Dirjaj je kakor blazen, in prav tisti hip, ko se je avto približal, se je zavihitil čez obzidje parka na cesto. »Herj!« je zavpil, maha je z obema rokama. »Premislil sem se! Peljem se z vami!« Culica je bila tako presenečena, da se j! je le za las posrečilo ustaviti, ne da bi biLa zavila v jarek. »Čuden človek!« je rekla, ko je odprl vratca in prisedeL »Kaj pa držite v roki?« »Samo vžigalico.« Tako govoreč je vrgel cigareto proč, vžigalico pa spravil v žep. Upam, da vam ni neprijetno, če vozim nekoliko »hitreje«, je čez nekaj minut vprašala Culica.'»Precej pozno je že.« Antbony se ni upiral is. je celo reikel. da se mu samemu mudi. Seveda je dobil kmalu priliko, čuditi se njeni brzini, šele čez neikaj časa, ko je prehitela tri druge avtomobile, je mogla pričeti razgovor. Tudi za pomlad kupite pri „PAULINU" atrhga.S KER PRINAŠA NAJLEPŠE MODELE V PLAŠČIH, PALETOJDI IN KOSTUMIH PO NAJSOLIDNEJŠIH CENAH. MALI OOLA§I Službo dobi Bee&to 1 Dta. davek 9 Din. H Siti« aii dajanj« naslova B Din. Najmanja 17 Din. Postrežnico pošteno in pridno, iščem takoj sa dopoldanske are in perilo. Skrabčeva 5. eae-i Zanesljivo osebo sdravo. iščem k triletnem« dečku sa dopoldanske are. Pred t ta vi ti »e: Aškerčeva 13, med 16. k 16. -Jernej 6ič. 6237-1 Natakarico na račun sprejmem takoj. Jstotam sprejmem služkinjo — lahko tudi začetnica. — Ljabljana, gostilna Vidov-daaska 16. 6339-1 Mesarskega pomočnika gprejrsem. — Bode Frane, Moete, Ljubljana. «340-1 Frizerko »iajSo, dobro moč, sprejme 1«koj Franjo Man ser, Miklošičeva e. 30, OUZD, Ljubljana. 6334-1 Prodajalko veščo nemščine, sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. ea®-i 2 vrtnarska pomočnika mlade., sprejmem takoj. — Prednost marljiva, pontena, ki vozita kolo. Dopise z zahtevo plače na: Brača Kafcziksr, vrtnarija, K ar lova c. aso-i Inkasania a primemo kavcijo, marljivega, poltenega ki nadvse naoesljivega, išče večje nacionalno društvo. RefleJc-tanta naj pobijejo pusmene ponudbe pod Šifro »Inka-eantc aa ogl. odd. Jutra. 6aao-a Hotelski vratar (portir) vešč nemščine ter zmoien kavcije, dobi mesto. Ponudbe pod šifro »Celoletno mesto« na ogl. odd. Jutra. «77-1 Preddelavca n kamnolom, »prejmem Biti mora izveiban kamnosek. Naal»v v vseh poeio-vainšcah Jutra. 6S74-H Zaslužek Provizijskega zastopnika agnlnega, »prejmem ca prodajo rolet. — Ponudbe na ogl. odd. Jutrs pod Mre >Dober zaslužek«. 631 $-5 Damsko kolo in gramofon s 15 ploščami, prodam. Ogled« ce samo do 1. pri Jesenko UL, Dalmatinova ulica 7. S3U1-6 Starejšo žensko sprejmem kot gospodinjo k otrokom. Naslov v veeh posl avalnicaii Jutra. «271-* Fanta 17 do 18 let starega, krepkega, poštenega, nekadilca, sprejmem 3. aprila. Malgaj, Ljubljana VIL. Knaaova ;1B 6356-1 Model za friziranje ljwhko pojavOj nagrada trojna ondulaclja. Vprašati frizerski eaiati Ivanuša, pasaža. 6278-d Iščemo po vsej Jugoslaviji (tudi po vasei) osebe, ki bi v kraju svojega bivališča in v tvojem nekoliko večjem delokrogu, event. poleg dosedanjega poklica, hotele prevzeti podružnice, iz katerih bi se odpošiljalo. Bivališče in poklic nista važna! Kavcije nt tr-ba! Lokal nepotreben! Nepotrebno vsako o trudi ji vo potovanje! Posel zelo lahek! V glavnem skladišče robe! Interesenti, ki se javijo, bodo delali po novodiKh direkcije! Dober trajen zaslužek! Dopisovanje tudi v slovenskem jeziku! ponudbe s točnim naslovom poslati na: HUPO. Klagenfurt. Austria. 5933-1 Trgovski pomočnik(-ca) z večletno prakso, dobi ta^ koj mesto v trgovini z mešanim blagom na deželi. Ponudbe oa ogl. odd. Jutra pod »Pošten pomočnike. 6660-1 Vsaka Deaeda SO par. davek 3 Din, ta šifro ali dajanje naslova 5 Din; najmanjši tneeek IS Din. Krojačica z večletno prakso, s« priporoča na dom za &ivonje kostumov, piaščev in oblek. Gregorčičeva ul. 7a, priti., levo. 6270-2 Trgovski pomočnik veni,ram v vseh strokah trgovine, išče mesta. Cenj. ponudbe na podTU-žni«*) Jutra Maribor pod »Mlajša moče. em-a Pekovski pomočnik mlad, vojaščine prost, trezen in i večletno prakso, išče takojšnje nameačenje. Naslov v veeh poslovalnicah Jutra. 6347^2 Trgovska pomočnica mešane stroke, t dežele, prikupi ji v« rffietna moč, želi premeni ti službo kamorkoli. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sposobna pomočnica z najboljšimi referencami €. 6348-9 INSERIRAJ V „ JUTRU"! Potniki Provizijskega zastopnika dobro vpeljanega, iščemo sa Dalmacija in Orno goro, ki bi poleg svojih predmetov vrel tudi naše. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tovarna alkoholnih in brezalkoholnih pijač«. 6233-5 PoUk Brneti« 1 i>«. davek S Din. sa šifre ali lajanje oankrva 5 Dm. Najmanjši zneeek 17 Da. Nemščino angleščino, francoščino, italijanščino poučuje diplomirana učiteljica po zmernem honorarju. Gre tudi na dom Kovač. Blaiveiaova a. 6-40-4 Strojepisni pouk (po desetprstnem sistemu). Večerni tečaj (1 do 3 mesece) za začetnike in izvež-biLicft. Posebni tečaj za starejše dame in gospode. Vpisovanje danes in jutri od 6. do pol 8. zvečer. Pri-četek pouka 2. aprila. Najnižja šolnina, učna ura samo 2 Din. Christofov učni zavod, Domobranska c. ilB. «330-4 Izredna prilika! Umetno sušeni parketni odpadki, poceni pri F. Ver-tačnik, Ma«a.rykova 35. 6345-6 Najboljši trboveljski PREMOG brez prahu, koks, suha drva L Pogačnik BOHORIČEVA 5, Telef. 20-59 Beseda 1- Dm. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 6 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Pianino skoro nov, dobro ohranjen, prodam. Ogleda se cd 10. —(114. ure vsak dan. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. ti' K*' Beseda 1 Dta, davek 3 Din. za šifro aH dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Dan. Vrtnice nizke nizozemske najnovejših vrst in barv, 10 komedov Din (10 na geljevih sadik Bastonj) Visoko dveletn* komad 15 De. plezalke v&efc barv po 6. polyante 6, c'emanti8 30, vrtne hortonsije 5, maho-nije 3, mesečne jagode 00 sadik 20 Din Hd. Razpošilja vrtnarstvo Ivan Jemcc, Maribo?. Cepljene trte eDoletne, na ameriški pod' l«gi Musea-t Kraljica vino grada, Muscat sopr. Ma thias Jovana, Kraljfica Jelii-sareta — frrdke Hiršl Vla-dislav in drug, Suhotica — ima na zalog-; SEVER & K.0MP., Ljubljana in stane posamezna trta od navedenih sort Din 5. 5984-6 G. Th. Rotmanr ProSesor Bizgec gre na potovanje okoli sveta 62 »Pulexu« se je Ml kljun odlomil, In razbojniki, z njimi vred pa tudi jetniki, kolikor jih je bilo v tistem konca zgradbe, so jadrno vzeli podplate pod pazduho. »Primite jih! Držite jih!« je kričal ravnatelj. »Vsa jetnišnica mi bo pobegnila!« — Vojaki in redarji so jo udrli za begunci in streljali g puškami in samokresi, aH bežečih je bilo toliko, da so jih le majhen del spet ujeli. Lovski pes brai jazbečar, rujavkaste barve, ki sltiši na ime *Arno< se je agubil. Najditelj naj ga proti nagradi odda pri tvrdki Elite, Pre-šeimovia ul. 7. ©46-27 Pes volčjak se je zatekel. Dobi se ga: Brod, št. 31, Galjot. 62B5-27 POOBLAŠČENI GRADITELJ TELEFON S7 — 33 FURLAN FRANC LJUBLJANA CESTA 29. OKTOBRA ŠTEV. 6. ZIDA SOLIDNO III POCENI Kapital Beeeda 1 Din, davek 8 Din. i» šifro ali dajanj« naslova 5 Din. Najmanjši tneeek 17 Dm. Ali PLANINŠEK Ljubljana Booth«roera aL 147L Taletcs ispoaluj« oaku« ta prodajo hranilnih knjižic vseh denarnih zavodov takoj v gotovini najbolje, loiormaoij* la> brezplačno 89-16 Posojila dobe državni ln samo upravni uslužbenci v Ljubljani v gotovini tn blagovnih bon lil. »Her mes». Informacije. Ta* tarjeva 2. 87-1? Stroji tt«ot*iA i lXn, lareft S Dia. m šitr« aii dajanj« naslova 3 Din. Najmanjši tnesek a Dio. Poljsko kovačnico (Feldschmieat), dabro ol>ra-njeno, strojček sa vrtanje železa, event. s vdelanim motorčkom, ter r»«no ključavničarsko orodje, kupim. Ponudbe stavit1 na: Petei Kobal, Kranj. 631fi-29 Prodamo 4 lokomotiv« po 46 K6, tipe Kians & Co, 1 lokomotivo 3o KS, tipe Hano-versehe Maschinenbau A. G. 1 lo-komobilo »Wotf< za 100 KS, 1 leskom obilo vLans« za 38 KS, 1 generator za 50 KWA s stikalno ploščo 330 vodt vrtilni tok. 200.000 kg tračnic raznega profila s spojnicami in žeblji, 6 različnih polnojarmenikor, vagoaete in razi1 ono orodje in materija!. Ogled stvari vsak dan mogoč, ponudbe stavili na »Ju^oles«, d. s. i., Črnomelj. 0X4-39 Tovarniško poslopje vodnim pogonom 90 KS poleg električnega daljnovoda Velenje, ▼ bližini Ljubljane, oddalieno S km od postaje, oddam r najem, oriroma iščem kempa-njona za ustanovitev industrije. Interesenti pošljite ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Nova industrijam 6093-16 Knjižice Hranilnice kmečkih občin. Din 37.000. kupim. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod šiiTO »Takoj gotovina«. 6E08-J6 Iščem financierja družabnika, najrajši posestnika večje vodne moči. — Obrat popolnoma siguren. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Lepi dohodki«. sa^-is Hranilne knjižice Kmetske posojfnice ljubljansko Vam taCkoj vnovči sa gotovino AL. PLANINŠEK, Ljubliana, Bðovn-^-a ul. 3't/T. 6352-.16 2 stavbna polirja 1 za visoke ln 1 za talne zgradbe, samo boljše moči z najmanj dveletno uspešno prakso ter več preddelavcev sprejme takoj večje podjetje. Reflektanti naj se predstavijo s potrebnimi listinami v pisarni podjetja Ing. Jos. Dedek, Ljubljana, 2ibertova uL 7/1. Stanovanje 3 sob s pritiklinami, oddam takoj ali 1. maja 1937 na Poljanski o oe ti IEUL 6679-31 Mansardno stanovanje enoeobno. oddam 1. maja na Bi«weisovi oeeti št. 9. Informacije H. nadstropje, levo. 6&16-2a 2-sobno stanovanje oddam »urno mirni stranki. Novi trg št. 5. — Vprašati ietotam IL, levo. 6259-31 Enosob. stanovanje s kuhinjo, oddam. Kosovo polje 153. poiave se na štev. m 6261-31 Trmwmnrt] Beseda 1 Din, davek 8 Din. za šifro ali dajanj« naalova a Din. Naimanjši tneeek 17 Din. Dve prazni sobi oddaim v Metelkovi ul. 18. 6311-23 Opremljeno sobo s posebnim vnodom, oddam 1—3 osebam event. hrano. Nebotičnik V. oadstr. 5022-23 Opremljeno sobo v mestn, takoj oddam gospodu. Naslov v vseh po-olovalnicah Jutra. 6E54-23 Separirano sobo oddam S osebam v centru mesta. Sv. Petra cesta 62/1. Opremljeno sobo s posebnim vhodom, oddam takoj. Vprašati v ogl. odd. Jutra. 0363-23 Opremljeno sobo oddam. Poseben vhod. Ra»-potna 6, Trnovo. 6358-23 Dir 2 hranilni knjižici v znesku 60.000 Posoj-^nice Stari trg pri Ložu, prodam ali vzamem v zameno hranilno knjižico Ljubljanske kreditne banke. Ponudbe na ogl. odd. Jntra pod šifro »■Lastna vloga«. rt-^-in Kupim c* šifro aH dajanj« naslova Beeeda 1 Din, davek 8 Din, S Din. Najmanjli tneeek 17 Din. Vinski kamen ia sušene drože kupuje A. Besman K. DK Zagreb, Ilica 233. 136 7 Železen rezervoar od S do 4.000 Ktrov in pisarniško omaro t rolojem, kupim. *LOOTRA«, Ljubi ja-, Goopoevetska 6. 6835-7 Stare moške obleke čevlje, perilo, kupujem. — Pi&ite: Dram« Alojzija, Ljubljana, Gallusovo nabrežje 29. eese-7 Pisalno mizo in piearniiko omaro, kupim. Ponudbe na o^l. odd. Jutra pod »Dobro ohranjeno«. . 6831-7 m Be«seda 1 Din. davek 3 Din, za šifro aH dajanje naslov* S Din. Najmanjši znesek 17 Kil. Gumbi—pHse ente »žur oredtčak raooo Sam«, filtra b vrš; Matek \ ikeš Ljubljana, pole« teb Štrukelj. 85-jl Mlajšega gospoda ali dijaka sprejmem takoj na stanovanje za 330 Din event. tudi na hrano. Naslov v vseh po-siovalmrali Jutra. 6203-33 Mesečno sobo oddam takoj dvema go&po-domn. Cena za osebo. Naslov v vseli poslovalnicah Jutra. 0338-33 2 sobi opremljeno in prazno, oddam pri kolodvora. Poss-ben vhcd, kopaltuica. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6efiS-c3 Lokali Beeeda 1 Din. tav&k S Din. sa šifro ali dajanje naslova 9 Din. Najmanjši tneeek 17 Din. Delavnico velilk«, svetlo in suho — ugodno oddam. Smartinska cesta 10- 62Ql-iie Parni kotel ali lokomobdJo s cca 35 kv. a grelne površine, ia mia. 8 atm, kupimo. Ponudbe na Intetreklam, ZagTob, Maea-ryk*va 38 pod »191/A-8S«. • 6664-7 od ti it Beeeda 1 Dta, davek t Din za Šifre aH dajanj« oaolova 9 Din. Najmanjši ueaei 17 Dte. Štirisobno stanovanje « wcm komfortom, loggio in etažno kurjavo t M. nadstropju, oddam r Gregorčičevi ulici 17/a ▼ najem za 1. maj. Infonnacije: telefon štev. 36-03. 6005-31 Stanovanje sobe in kuhinje, takoj oddam. Gline«, Tržaška e. 94 tifc tramvajske proge. Cena STO Dm. 6305-31 2 opremljeni sobi skupni, v sredini Lju^njeiie, tikoj oddam. Vpratati Sa-iendrova 6/TH. 6997-23 Sostanovalko sprejmem v lepo enosobno stanovanje. Cena nizka, — prednost uradnice aLi šivi-Ponudbe pod »Mirna ogl. odd. 6Ž7718«. RAZGLAS. Obveščajo se interesenti, da se prodaja — radi opustitve lokala — preostala zaloga blaga ZAVOJNI MATERIJ AL. MEDICINSKI PREPARATI itd. Pregled blaga pri g. Jašarevič, Zagreb, Branimi-rova ul. 43, pri tt. Vidra. Pismene ponudbe naj se oddajo najkasneje do 10. aprila 1937, pri tt. Publicitas d. d-, Zagreb, niča 9. f Mirno je v Gospodu zaspala naša zlata mamica, sestra, tašča in teta, gospa Terezija Rani roj* Fšemca danes ob 13. uri v 96. letu starosti. Pogreb bo v sredo, 31. t. m. ob 14. uri iz Vidovdan-ske ceste, Zavetišča sv. Jožefa na "»pališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 29. marca 1937. CELESTA in ENGELBERT FK in ostalo sorodstvo. TTTI A H V A L A Ob prezgodnji izgubi našega ljubljenega očeta, deda, brata, tasta in strica, gospoda JGSEPA JAKŠETA se najiskreneje zahvaljujemo vsem darovalcem ve vsem, ki ste žalovali z nami ter nam pomagali v težjih trenutkih in vsem, ki ste dragega pokoj, spremili na zadnjo pot. Posebno pa se zahvaljujemo g. ban. zdravn dr. Ciril Komotarju za res požrtvovalno zdravniško moralno oporo v celem času dolge bolezni blage kojnika; istotako častiti duhovščini za tolažilne obi in zadnje spremstvo, kakor tudi gasilski četi Lu vica-Prevoje. Vsem in vsakomur plačaj Bog! Lukovi ca, Ljubljana, Pisarovina, Maribor, 30. marca 1937. GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI ZAHVALA Ob prebridkl ločitvi od našega blagega tatka, gospoda Ivana Bajželja smo bili deležni toliko blagodejnega sočustvovanja, za kar se vsem iz srca zahvaljujemo. Zahvaljujemo se zlasti Savezu Sokola, gospodu podstarosti E. Ganglu za pretresljiv govor ob krsti, Sokolom pevcem pod vodstvom g. ravnatelja Juvanca za ganljivo petje, Saveznemu podnačelniku g. Kovaču za poslovilne besede ob grobu; zahvaljujemo se Sokolu I in njegovi godbi, Stražiškemu Sokolu in Sokolom iz Ljubljane in okolice, ki so ga spremili v tako častnem številu do groba. Zahvaljujemo se zastopniku mestne občine gospodu podpredsedniku dr. Ravniharju, ravnateljstvu in profesorskemu zboru Drž. učiteljske šole in Mestne ženske realne gimnazije ter gojencem in gojenkam teh zavodov za spremstvo na njegovi zadnji poti. Prisrčno se zahvaljujemo vsem gg. zdravnikom, ki so skuSali z vso pozornostjo in požrtvovalnostjo ozdraviti našega predragega tatka ter vsem čč. sestram, ki so mu s tako skrbjo stregle. Vsem darovalcem cvetja, vsem, ld so počastili njegov spomin in z nami čutili, naša najiskrenejša zahvala. LJUBLJANA, 30. marca 1937. Žalujoča žena z otrokoma. d. kot tiakarnarja Fran Jeran. — Za inseratni dd jo odgovoren Alojz Novak — Vsi v Ljubljani