'tihi-:
■ 1 a sii 1 o S o c i a I i s t|| ne lv e z e 'delovnega ljudstva za Podravje;
Št. 42
PTUJ, 23. oktobra 1964
»Tednik« izhaja pod tem skrajšanim imenom od 24. nov. 1961 dalje na predlog Občinskih odborov SZDL Ptuj in Ormož. — Izaja zavod »Tednik«, Ptuj. — Odgovorni urednik: Anton Bauman. — Uredništvo in uprava Ptuj, Lackova 8 — Tel. 156 — St. tek računa: NB Ptuj 604-19-603-72 — Tiska časopisno podjetje »Mariborski tisk« — Rokopisov ne vračamo — Celoletna naročnina za tuzem-stvo 1000, za inozemstvo 2000 din
Letnik XVII.
Ukrepi za om
V ptilf;
ev investicije
V letu 1964 je na območju ptujske občine v gradnji 36 investicijskih objektov za katere je po družbenem planu predvideno 4 milijarde 468 milijonov dinarjev investicijskih sredstev. Večji del teh sredstev je namenjeno za gradnjo farme prašičev v Turni-šču, farme kokoši nesnic v Selah in za regulacijo Pesnice. Investicijske kredite za financiranje navedenih objektov sta zagotovili predvsem federacija in republika, investicijska sredstva za ostale objekte pa so bila zagotovljena iz lokalnih virov.
Komunalna banka Ptuj je iz lastnih bančnih in pri njej vroče- j nih sredstev odobrila za leto 1964 šestim investitorjem za 13 investicijskih objektov investicijske kredite v znesku 494 milijonov dinarjev, kar pomeni približno 10 °/o skupnih investicijskih naložb v občini. Poleg tega je prevzela obveznost v znesku 510 milijonov za sofinanciranje elektroenergetskih objektov v Sloveniji. Od tega zapade v plačilo v tom letu 162 milijonov dinarjev. .Sprejete obveznosti komunalne banke so bile vsklajene s kreditno bilanco, ki jo je sprejel upravni odbor banke v začetku leta. V mesecu juliju t. 1. pa je Zvezni izvršni svet izdal odlok, s kate-nim je za 20 %> omejil uporabo bančnih sredstev za investicije in zaostril predpise o vročitvi prostih sredstev pr; poslovnih ban- !
kah.
Ukrepi za omejitev investicijske potrošnje in za spremembo strukture investicij so nedvomno umestni in potrebni za vskladitev razvoja gospodarsva v državi. Navedena odloka pa prizadevata samo poslovne banke in komunalne banke, ki sodelujeto pri skupnem financiranju investicij z najmifijšfe deležem. Iz tega bi se dsftp zaključiti, da bo učinek skupnih investic. omejitev razmeroma majhen, problemi komunalnih bank pa izredno veliki.
V ta položaj je zašla,tudi Komunalna banka Ptuj, ki v tem letu 1964 kreditira delno ali v celoti naslednje investicijske objekte:
odbor Komunalne ban-sprejel na svoji seji In je sklepe:
1.	Ustavi se odobravanje novih kreditov za osnovna sredstva iz bančnih sredstev in iz sredstev ukinjenega družbenega investicijskega sklada.
2.	Predlaga se zavarovanje in ustefite?r gradnje pošte v Ptu-jujineiTfeoriščena transa kredita za leto 1964 v znesku 51 milijonov pa se odloži za nedoločen čas.
3.	Del kredita za gradnjo šole v znesku 20 milijonov dinarjev se prenese v naslednje leto.
4.	Banka mora v 14 dneh proučiti vse neizkoriščene tranše nih sredst za leto 1964 in jih sporazumno
j voljeno prelivajo v investicije osnovnih sredstev. ! 6-. Gospodarskim organizacijam in zavodom se priporoča, da vročijo vsa neangažirana sredstva pri Kom-malni banki v Ptuju, ki jih bo uporabila za ! kritje letošnjih tranš pri gradnji šole in ostalih objektov družbenega standarda.
Z odpovedjo navedenih kreditov in z dodatnimi depoziti, ki jih še bodo nekatere gospodarske organizacije vročile, bo komunalna banka lahko vskladila svojo kreditno bilanco in zagotovila svojim komitentom redno kreditiraive osnovnih in obrat-
iTve štev.
rekonstrukcija tovarne avto opre me pitališča kmetijskega kombinata poštno poslopje v Ptuju rekonstrukcija ceste Šikole—Slov. Bistrica novogradnja šole v Ptuju ureditev zdravstvenih postaj Oprema za trgovino
Omenjena sredstva banke ne bodo zadoščala za kritje obveznosti, ki izvirajo iz kreditnih pogodb. Predvideni primanjkljaj je mogoče odpraviti in vskladiti edino le z odpovedjo kreditnih pogodb ali pa z nadaljnjim vroča-njem prostih, neagažiranih sredstev.
Glede na tako stanje je
150 miljonov 177 milijbnov 70 miliojnoy 28 milijonov 50 milijonov 14 milijonov 5 milijonov
494 milijonov
z investitorji zmanjšati.
5. Komunalna banka bo poslala vsem gospodarskim organizacijam, ki koristijo bančne kredite, posebno pismeno opozorilo o namenskem koriščenju minimalnega dela poslovnega sklada za obratna redstva, ker je ugotovljeno, da se obratna sredstva neodgovorno in r^do-
Ukrepi za stabilizacijo gospodarstva pa terjajo tudi boljšo poslovnost in večjo finančno disciplino bančnih komitentov in I gospodarskih organizacij. Za to j bodo v bodoče lahko komunalne 1 banke odobravale kredite za ob-I ra-tna sredstva le tistim gospo-• danskim organizacijam, ki imajo urejeno poslova-ie, oziroma I če poslujejo po načelih dobrega t gospodarja.	Anton Purg
¥ pripravah na krajevne konference SZDL bi naj sodelovalo čim več občanov
Letošnje krajevne konference SZDL bodo izredno pomembne, zato bo potrebna v vsebinskih, kadrovskih in organizacijskih pripravah nanje široka politična aktivnost SZDL in najširšega kroga občanov. Ko ocenjujemo pomen krajevnih konferenc, ne moremo mimo treh nadvse pomembnih družbeno-političnih momentov v sedanjem obdobju, ki bodo dali konferenci poseben poudarek.
Lansko in letošnje leto nosita v sebi pečat izredno intenzivne realizacije ustavnih načel v našem gospodarskem in družbenem razvoju, zlasti tistih načel, ki določajo Vlogo in položaj našega delovnega človeka v našem samoupravnem sistemu.
Smernice za družbeno politično dejavnost v pripravah za VIII. kongres ZKJ in sama živahna predkongresna aktivnost je sprostila iz vrst občanov vrsto konstruktivnih in tehtnih pobud za reševanje določenih pomembnih vprašanj, ki bodo pozitivno vplivala na naš nadaljnji gospodarski* in družbeni razvoj.
Nedavne teze in sklepi VI. plenuma ZO SZDLJ so v zvezi s predstoječimi skupščinskimi volitvami, ki bodo v aprilu 1965, napovedale široko demokratizacijo kadrovske politike, ki pomeni nadaljnje poglabljanje našega demokratičnega procesa in ustvarja nove pogoje za družbe- i no uveljavljanje slehernega na- i šega delovnega človeka. Proces demokratizacije kadrovske politike je tem pomembnejši, ker iz- j haja iz temeljnih načel našega socialističnega sistema, predvsem pa iz pravice in položaja obča,na. ki mu ga zagotavlja naš ustavni sistem.	i
Ce izhajamo iz navedenih aspektov, potem bomo tudi lažje doumeli pomen predstoječih konferenc in vlogo SZDL nasploh.
O pripravah na konference so bili 7° številni posveti in razgovori na občinskem odboru SZDL, Plenarne razprave sicer ni bilp. zato so pa bile tem konkretnejše razprave v IO OO SZDL. kadrovski in ideološki komisiji, občinskem političnem aktivu in s predsedniki KO SZDL
Razpravljali so v glavnem o vsebini konferenc ter o najpo-membioiših	in or-
ganizacijskih vprašanjih.
Po dogovorjenem rokovniku in programu so v tem tednu seje KO SZDL, ki jim prisostvujejo tudi odborniki občinske skupščine, predsedniki krajevnih skupnosti, sekretarji osnovnih organizacij ZKS ter predstavniki družbenih organizacij in društev v kraju. V dogovoru z vsem krajevnim aktivom bodo KO. SZDL bolj smotrno, programsko in širše zastavili priprave na konference in tudi sama konferenca bo zaradj tega pridobila na pomembnosti in širini.
Izhodišče za vsebino in razpravo na konferencah bodo aktualni gospodarski in družbeni problemi v občini in kraju, kjer deluje SZDL. Pričakujemo, da se bodo občani v razpravi lotili mnogih pomembnih vprašanj, ki zadevajo njihovo lokalno problematiko.
Predvsem bo na konferencah treba oceniti delo krajevne organizacije SZDL v preteklih dveh letih, torej v času, ko je dejavnost SZDL ob ustavni in statutarni razpravi, skupščinskih volitvah, v akciji za Skopje in
Predsednik izvršnega svefa SRS je obiskal Ptuj
drugih akcijah zelo razmahnila in okrepila. Zlasti bo potrebno oceniti:
—	koliko je SZDL krepila vpliv občanov na reševanje gospodarskih in družbenih problemov v občini in kraju,
—	kako je SZDL vplivala na razvoj občinske in krajevne samouprave in na usposabljanje občanov za opravljanje funkcij v samoupravnih organih,
—	kako delujejo samoupravni organi v kraju in kako se uveljavljajo oblike neposredne demokracije- (zbori občanov ipd),
—	kako bomo okrepili vlogo krajevne skupnosti in kako bomo občane zainteresirali za sodelovanje pri sestavi statutov krajevnih skupnosti,
—	v kolikšni meri se je SZDL posluževala raznih oblik (sekcij, javnih tribun ipd), prek katerih se naj občani dogovarjajo za razna stališča, dajejo pripombe, mnenja in pobude za razreševanje določenih primerov.
Razprava bo najbrže tekla tudi o družbenih centrih, ki jih bo treba čimprej ustanoviti zaen-
Viktor Ivbelj
V četrtek, 15. oktobra 1964, je obiskal Ptuj predsednik Izvršnega sveta SRS Viktor Avbelj.
V razgovorih s predstavniki občinske skupščine Ptuj s predsednico Lojzko Stropnikovo na čelu in s predstavniki Kmetijskega kombinata Ptuj, z direktorjem Janezom Petrovičem na čelu so zbrani prediskutirali o vseh perečih vprašanjih ptujske občine in kmetijskega kombinata glede na tekoče investicije in na letošnje planske naloge.
Pri razgovorih so bili navzo-
či tudi: predsednik OLO Maribor inž. Marko Kržišnik, sekretar Okrajnega komiteja ZKS Tone Kropušek, predsednik občinske skupščine Maribor Center Mirko Zlender in drugi funkcionarji iz Maribora in Ptuja.
Tudi ta razgovor je potrdil, da si prizadevata občinska skupščina Ptuj in Kmetijski kombinat Ptuj najti za pereča vprašanja rešitev v okviru danih možnosti in da smelo premagujeta vse težave pri izpolnjevanju prevzetih nalog.
DANES VIII. PLENUM Ob SS PTUJ
Danes popoldne, ob 16. uri. bo v Delavskem klubu v Ptuju zasedal VIII. plenum Občinskega sindikalnega sveta Ptuj. Glavna razprava bo o politični vsebini delovnih volilnih konferenc sindikalnih podružnic, ki bodo v obdobju november-december 1.1. in o pripravah na občne zbore občinskih odborov strokovnih sindikatov, ki so po predlogu predsedstva ObSS predvideni za obdobje j.amiar-februar 1955. Na ple-pumu člani poročali o sedanji aktivno-
i krat vsaj v nekaterih večjih ' krajevnih središčih, v kolikor j bodo to dopuščala sredstva in možnosti.
Kadrovska vprašanja v SZDL ne fnoremo ločiti od naše splošne kadrovske politike in jih ne moremo omejevati le na čas priprav konference. Skrb za vzgojo kadrov je skrb vseh zavestnih družbenih sil, predvsem pa ie ta skrb del vseh naših prizadevanj v procesu demokratizacije našega družbenega razvoja.
Glede obnavljanja kadra oziroma rotacije je potrebno tudi v SZDL zagovarjati dosledno izvajanje tega načela, mnenje pa je, da bomo morda tu in tam tudi odstopili od tega, zlasti v primerih, kjer so upravičeni razlogi za to. Trenutno nam gre predvsem zato, da ob zagotovitvi demokratičnosti kandidiranja in ob čim širšem sodelovanju občanov izberemo v vodstva krajevnih organizacij SZDL ljudi z delovnimi kvalitetami, da vključimo vanje več žensk, mladine, proizvajalcev in ljudi s višjo in visoko izobrazbo, skratka gre za ustrezen sestav takih vodstev, ki bodo sposobna in se čutila odgovorna za uspešno politično delovanje SZDL in za pritegovanje čimširšega kroga občanov v naš samoupravni mehanizem.
Od vsebine dela KO SZDL je odvisen tudi odstotek včlanjenih volilcev v SZDL ter njihov interes za širšo družbeno dejavnost. Ob koncu je potrebno povedati, da bodo temeljite vsebinske, kadrovske in organizacijske priprave na krajevne konference aktiven uvod v intenzivne priprave na skupščinske volitve, ki nas čakajo spomladi.
RF
Tisti, ki s posebno vnemo love senzacije v mednarodnem dogajanju, so bili zadnjih sedem dni zares zadovoljni. Usoda je poskrbela zanje, četudi ne moremo trditi, da povsem služijo miru na svetu in lepšim perspektivam.
• HRUŠČOV RAZREŠEN DOLŽNOSTI
Četrtkovo sporočilo, da sta Centralni komite CK KP Sovjetske zveze in prezidij vrhovnega sovjetd razrešila Nikito Ser-gejieviča Hruščova na lastno željo funkcije generalnega sekretarja Partije oziroma predsednika vlade, je delovalo po svetu kot prava bomba. Seveda so se po vsem svetu pojavile najrazličnejše domneve in ugibanja o czadju te razmeroma nepričakovane odločitve.
Medtem ko je uradno sporočilo obeh organov, ki sta sprejela to odločitev, dokaj skopo — govorita «o lastni želji, starosti in nestalnem zdrajvju« — skušajo drugi odkriti »skrivnosti«, ki so dale povod za razrešitev. Tako je sedaj znano, da je CK sovjetske Partije približno teden dni poprej sklical posebno zasedanje, 'ko je bil Hruščov na oddihu na Krimu. Hruščov se je naglo vrnil v Moskvo in tu ostal v manjšini. Baje ga je Suslov ostro napadel in mu naštel več obtožb.
Kaj očitajo osebi, ki si je s svojim delom za mir in miroljubno mednarodno sodelovanje pridobila velik ugled med miroljubnim človeštvom in ki je z odkrito obsodbo kulta osebnosti in stalinističnih metod utrla novo pot v razvoju SZ in vzhodnoevropskih dežel nasploh? O tem po ovinkih piše tudi Pravda, četudi Hruščova osebno ne omenja. Hruščov naj bi tudi sam postal žrtev kulta osebnosti. Dajal je izjave, ki niso bile v skladu z dostojanstvom socialističnega voditelja, naredil je mnogo napak v svojih gospodarskih načrtih. ni se uravnal po politiki, ki so jo začrtali na 20., 21. in 22. kongresu Partije, zaostril je odnose s Kitajsko itd.
»Pravda« govor! v svojem uvodniku posebno o nujnosti kolektivnega vodstva. Odmevi v svetu pa so zelo različni. Značilno je, d® je KP Italije zahtevala potem, ko je prejela ustrezno poročilo CK KP Sovjetske zveze o spremembah, nekoliko več podrobnosti o razlogih. Druge KP zadeve še ne komenthpjo. Drugod po svetu pa so se po prvem nresenečenju in zaskrbljujočih izjavah pomirili, ko so prejeli zagotovila, da bosta novi premier Kosiigin in novi prvi sekretar CK Brežniev nadaljevala dosedanjo sovjetsko politiko miroljubne koeksistence. Značilno je, da so novima najvišjima funkcionarjema čestitali ob izvolitvi tudi kitajski voditelji.
• KITAJSKA A—BOMBA
Potem ko so se v vesoljski ladji »Vostokc: pojavili kar trije sovjetski ljudje na poti okrog Zemlje, je prišla iz Kitajske vest, da so tu preizkusili prvo atomsko bombo. Sodeč po ame-
riškiih virih, nameravajo v kratkem kem sprožiti novo eksplozijo. Kakor pravi uradno sporočilo, gre za »veliko pridobitev za kitajsko ljudstvo v boju za pobijanje imperialistične politike . ZDA, ki temelji na jedrskem izsiljevanju in na atomskih grožnjah«. Kitajska vlada je obenem znova pozvala , svet na konferenco na najvišji ravni, na kateri bi i prepovedali vse jedrsko orožje in sprejeli Sklep o uničenju vseh i zalog. Kitajska tudi ne namera-i va orožja uporabiti, temveč je s ! poizkusi samo hotela »razbiti monopol atomskih velesil«.
Ce upoštevamo bojevite izjave nekaterih kitajskih voditeljev, ki vidijo izhod za socialistično gibanje v obo-roženem spopadu med socialističnim in kapitalističnim svetom, je najnovejša novica seveda zaskrbljujoča. Na drugi strani raste prepričanje, da bo najboljša rešitev iz sedanjega položaja v tem, da LR Kitajsko sprejmejo v OZN, ji dado njeno pravo mesto v vseh organih te organizacije in jo tako prisilijo, da prične trezneje reševati svetovna vprašanja. To je tudi edina pot, po kateri bo mogoče brzdati neodgovorne, preveč bojevite ljudi v Pekingu.
• VOLITVE V ZDA IN VEL.
' BRITANIJI .
Seveda se ob omenjenih dogodkih nehote vsiljuje vpraša-! nje ali ne bodo spremembe v I Moskvi in kitajski jedrski poiz-. kus po svoje vplivali na predvidene predsedniške volitve v 1 ZDA, posebno še, ker sta predsednika Hruščov in Johnson v medsebojnih stikih (omenimo naj samo tristranski sporazum ZDA-SZ-Vel. Britanija o prepovedi jedrskih poizkusov) storila mnogo za mednarodno sodelovanje in mir.
Ponekod si namreč spremembo v sovjetskem vodstvu pojasnjujejo kot rahlo koncesijo Kitajski ali celo nevarnost za ozračje miroljubne koeksistence, ki se je utrdilo v ameriško-sovjetških odnosih in sploh v cdnosih Vzhod-Zahod (če izvzamemo Kitajsko). Izjave prvega sekretarja Brežnjeva m vladnega predsednika so .v tem pogledu pomirjujoče.
Sodeč po anketah, ki jih neprestano izvajajo v ZDA, se Johnsonove možnosti za izvolitev niso zmanjšale. Velika Britanija pa se je že tako odločila V četrtek so na skupščinskih volitvah zmagali laburisti z minimalno prednostjo. Dobili so 317 poslanskih mest, konservativci pa 303. Vodja laburistov Wilson je že sestavil novo vlado. Znano je, da se konservativci in laburisti nič kaj preveč ne razlikujejo v zunanji politiki Londonski »Time«, zelo ugleden tednik, je npr. zapisal, da je program obeh strank »mešanica naprednega in nazadnjaškega pri čemer je naprednega manj«. Konservativci so na svoji poti sprejeli marsikaj od laburistov. laburisti pa so že zdavnaj prenehali biti prvorazredna stranka
18 žrtev letalske nesreče na Avali
sti sindikalnih podružnic in o problemih, s katerimi se borijo delovne organizacije. Plenum bo začrtal osnovne smernice za nadaljnjo politično aktivnost sindikalnih podružnic za obdobje do IX. občnega zbora Občinskega sindikalnega sveta, ki bo v prvi polovici prihodnjega leta.
Na plenumu bodo izvršili tudi kadrovske spremembe v predsedstvu in v plenumu Imenovali bodo nove člane v ra^šir- I ieni cdbor r.i rwii»T<-občinskega sodelovanja, ki bo i
Člani in prijatelji turističnega društva Ptuji
Vabimo vas na
OBČNI ZBOR
ki bo danes ob 18. uri v dvorani občinske skupščine Ptuj (Titov trg) Odbor
prevzel organizacijske priprave za IV. »Teden bratstva in pri-
••-•"••*-— '" bo prihodnje
v obiini Ptuj.	FB i
Ostanki ponesrečenega letala na Avali tik po nesreči
Vso Jugoslavijo je hudo pretresla novica, tla ie v ponedeljek ob 11.34 strmoglavilo na Avali sovjetsko potniško letalo »11-18« in pokopalo pod seboj 18 članov posadke. Ta tragedija, kakršno pri nas še ne pomnimo, je toliko bolneje odjeknila v jugoslovanski prestolnici in med jugoslovanskim ljudstvom, ker so med žrtvami visoke vojaške osebnosti, ki so se nameravale udeležiti svečanosti ob dvajsetletnici osvoboditve Beograda iri ki so se svoj čas ramo ob ramenu borile za osvoboditev jugoslovanskega glavnega mesta, med njimi maršal SZ Serge) Semjenovič Biriu-zov, član CK KP Sovjetske zveze, deputant Vrhovnega sovjeta, heroj SZ, prvi namestnik obrambnega ♦*> r ''	r:tr.eralnega
......' >■>-' - \?--.-r>l-'
Mironov lei generalni polkovnik
tankovskih enot Vladimir Zdanov, narodni heroj Jugoslavije.
Zaradi grozne nesreče so v Beogradu razglasili dvodnevno žalovanje. Žrtvam nesreče pa je jugoslovanska prestolnica pripravila ganljivo slovo. Na svečani seji beograjske mestne skupščine, katere se je udeležil tudi predsednik Tito, člani druge delegacije, ki so jo po tragičnem dogodku poslali iz Moskve, in visoki jugoslovanski funkcionarji, so govorniki obudili spomin na skupen boj Rdeče in jugoslovanske armade pri osvoboditvi Beograda in drugih jugoslovanskih krajev. Predsednik Tito pa je čla-i nom druge delegacije izročil visoka jugoslovanska odlikovanja, s katerimi ie odlikoval sovjetske -ifoif rsvobodiln*' vo}n«. ' i so tako tragično preminuli v nesreči.
S skupnimi močmi razvoj turizma med sosednimi občinami
Ob obisku turistične razstave, j Varaždinske toplice so. odličen ki jo je pripravilo Turistično krajza rekreacijsiki center, v ka-društvo Ptuj ob svoji deseti ob- | terega bi lahko odhajali delavci letnici, je vsak obiskovalec pri- na oddih in zdravljenje skozi vse jetno presenečen nad lepo ure je- ! leto. Bilo bi prav, da bi o po-
no razstavo, na kateri ima pomemben delež varaždinsko turistično področje. Nedvomno je marsikaterega obiskovalca udeležba Varaždina na tej razstavi prijetno presenetila, predvsem zato, ker je Ptujčanom omogočila, da smo spoznali naravne lepote in kulturno-zgodovinske spomenike na območju Varaždina, Cakovca, Trakoščana, Krapi« e, Opeke pri Vinici in Varaž-dinskih toplic. Videli smo lahko kraje in spomenike, ki smo jih že obiskali, ali pa so nam doslej bili neznani. Udeležba Varaždina na tej razstavi, pomeni hkra-
nudbi Varaždina razmislile de--lovne organizacije in Skupščina in ob sodelovanju vseh bi lahko v Varaždinskih toplicah razvili dobro organiziran rekreacijski center za našega delovnega človeka.
Vsekakor bi morali v okviru turističnega tedna izdelati akcijski program medobčinskega sodelovanja na področju turizma in rekreacije. Obstoječe možnosti so neizčrpne. Med prve naloge bi lahko začrtali oblike stalnega sodelovanja turističnih društev iz Varaždiina, Cakovca, Ptuja, Ormoža, Krapine in Ivan-
ti spodbuden klic k stalnim obli- ' ca, ki bi naj skupno formirale
Ptujska razglednica
ndrni prireditvami, za medsebojno izmenjavo gradiva, prospektov, letakov, in informacij, ki bi mnogo prispevala k povečanju zanimanja občanov za obiske raznih krajev. V lokalnih listih naj bi bila stalna rubrika, v katerih bi se objavljale fotografije in komentarji kulturno-zgodo-vinskih znamenitosti in naravnih lepot posameznih turističnih krajev in objektov.
Prihodnje leto bo v občini Ptuj »IV. Teden bratstva in prijateljstva« občin Cakovec—Ormož— Ptuj—Varaždin, ki bo v celoti posvečen 20-letnici osvoboditve. Turistični in gostinski delavci bi se na ta teden morali pričeti pripravljati že sedaj, saj pričakujemo izredno visok obisk občanov iz sosednih občin, zato raznih ptujskih specialitet, poskušnje vin, nastopov domačih kulturno-umetniških skupin ne bi smeli takrat pogrešati. Zelo priporočljivo bi bilo, če bi takrat izdelali skupen turistični prospekt, v katerem bi lahko vsak turist iz domovine in inozemstva našel naj važnejše turistične kraje in kul
Ali je vredno varčevati, ali ne?
Na splošno je mogoče dan danes pogosto slišati izjave in dvom občanov, ali se splača nalagati denar na hranilne knjižice. Ta ugotovitev je zanimiva in jo je vredno pretehtati, še posebno letos, ko so se cene po-trošnim predmetom, deloma zaradi novih gospodarskih ukrepov, ki so 'bili narekovani za urejevanje stabilizacije našega gospodarstva, d glavnem pa zaradi visoke tržne konjunkture in nepreračunljivosti nekaterih naših proizvajalcev, znatno povišale.
Ideja o varčevanju je že prastara in jo je poznal že pračlo-vek, ko se 'je v borbi za svoj obstanek na primitiven način moral prebijati skozi življenje. Lov. od katerega je n glavnem živel, ni bil vedno uspešen, zato je moral odlagati nekaj hrane ob dnevih, ko je imel srečo pri lovu, tudi za jalove dni. To mu je torej narekovala borba za obstanek. moral je varčevati takrat, ko je imel.
Zelo drugače, vendar v bistvu pa tudi danes brez varčevanja ne gre. Kam bi prišli, če bi da-
Cesta dr. Jožeta Potrča v Ptuju (prej Ljutomerska cesta)
šest do sedemčlanski odbor za razvoj, turizma.
Stailna izmenjava izkušenj in medsebojna pomoč bo viden pri
kam sodelovanja na področju turizma. Razvijanje medobčinskega turizma bi bilo zelo koristno za vse sodelujoče občine, ki hi združile vse obstoječe mož- i spevek k razvoju turizma na obnesli, saj .bi lahko s skupnimi ! moč ju sodelujočih občin. V zim-mečmi storili mnogo za razvoj skem času bi bilo koristno organa tem področju.	nizirati predavanja o naravnih Varaždin je pred nekaj meseci 1 lepotah in kulturno-zgodovin-ponudil ptujski občini najlepši skih znamenitostih. Med gostin-prostor v Varaždiinskih toplicah sikimi in turističnimi delavci bi -za rekreacijski center pod zelo bilo potrebno navezati stike za ugodnimi pogoji. Ponudba za- stalno sodelovanje, v katerem bi služi vso pozornost, preučitev in se naj s Skupnimi močmi zavze-odločitev. Tovarniški odbor sin- mali za napredek turizma. Gre
turno-zgodovinske spomenike z nasnji človek ves denar, ki ga območja sodelujočih občin, ali Prejme, nesmotrno trosil, le sa-celo območja varaždinskega in j ma smotrna poraba denarja po-mariborskega okraja Bree dvo- ! mmi varčevanje in se tega prav-ma lahko v okviru obstoječih zaprav ne zavednmo. Obračamo
jard v letu 1962 na 196 milijard danes. Pri Komunalni banki v Ptuju, ki zbira hranilne vloge za območje občin Ptuj in Ormož pa so porastle od 235 milijonov na 485 milijonov v istem času.
Važno je ugotoviti, da varčevanje za starost v glavnem ni več potrebno, tega načina ban-
ga, denarja ne drži zaprtega d trezorju, ker to ne bi imelo nobenega smisla. Banka ne zbira odvisnega denarja zato, ker je lepo natiskan, temveč zato, da ga daje zopet v promet, s tem pa mu daje ponovno važno funkcijo v gospodarskem mehanizmu.
Letos proslavljamo 40-letnico,
ke tudi ne propagirajo, potrebno ko je bilo na mednarodnem pa je varčevanje od primera do kongresu hranilnic n Milanu r
Desno — vhod v Komunalno ba nko v Ptuju
možnosti in ob dobri volji s skupnimi močmi dosežemo in ustvarimo zelo mnogo. Cilj vsega mora biti Vsebinsko bogatejše življenje našega delovnega človeka, ki mu moramo omogočiti, da bo lahko v svojem prostem črtsu našel dovolj zdravega in prijetnega razvedrila, ki mu bo dajalo novih močj za delo in ga hkrati bogatilo z novim znanjem o lepotah, ki jih krije v raznih krajah naše domovine, istočasno pa se bo srečeval z novimi ljudmi v drugih krajih, ki mu bodo postajali bližji in dragi prijatelji.
FB
dinar na način, ki je najkoristnejši. Za nabavo predmetov, ki
primera. Npr. če si hoče nekdo kupiti boljšd obleko, ne bo mogel oddvojiti tega zneska od mesečnega dohodka v enem mese-
imajo za nas večjo porabno i Cu, zlasti še, če ima družino
vrednost, je potrebno denar se temveč bo dajal nekaj mesecev priporočajo varčevanje.
letu 1924 sklenjeno, da se 31. oktober določi za svetovni dan varčevanja. Menimo, da je to velikega pomena. Zato banke ne zamujajo svojega poslanstva, ko
posebej znati obračati. Če to ne bi bilo res, smo lahko prepričani, da ne bi bilo napredka, ne bi bilo stanovanj, avtomobilov. televizorjev in podobnega, vsega, kar pomeni napredek ali življenjski standard. Vse to dosegamo, ker varčujemo.
O smotrnosti nalaganja denarja v denarne zavode govore brez dvoma mnogi naši državljani. Kako mislijo, kaže podatek, da so hranilne vloge porastle v naši državi od 91 mili-
dikata Tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« v Kidričevem ponudbo preučuje, kajti
za organiziranje poučnih ekskurzij, srečanj občanov, ki naj bi bila vedno povezana s kultur-
Turistično društvo Ptuj vas vljudno vabi na zanimivo predavanje o Grčiji, v ponedeljek, 26, oktobra ob 19. uri v kinodvorani. Predaval bo in tolmačil slike prof. dr. V, Bohinc iz Ljubljane.
Odbor
Vso skrb vzgojnim in varstvenim
vprašanjem
(Konec)
Lsini so starši prispevali 13 milijonov, družba pa 24 milijonov din. Tudi letos bo traba preskrbeti 29,000.000 din za kritje režijskih stroškov kuhinj. Od tega je potrebnih 10,000.000 dim, da bi lahko socialno šibkim otrokom nudili vsaj košček kruha. Takih otrok je 4.800. Cena malic je pri nas od 500 do 900 din. Ponekod so starešinski sveti zbrali tudi hrano in tako omogočili otrokom tople malice in enolončnice. Tovrstno prehrano bi morali uvesti na vseh šolah, če hočemo, da bo otrok zdrav in da se bo lahko učil. Vsako podjetje že skrbi za malice svojih delavcev, ali ne bi kazalo združevati sredstev tudi za prehrano otrok v šolah?
Prvi vzgojitelj je družina
Večkrat poslušamo različne oSlitke, češ, mladina ni vzgojena, je problematična, celo starši včasih zahtevajo, naj se pošlje otroka v poboljševalni dom. Pri j zacij in iz občinskega proraču-tern pa ne mislijo, kdo je kriv I na, ki.naj bi bila namenjena za njegove slabe vzgoje Vsak bi j varstvo in vzgojo mladine, pre-s@ moral vprašati, ali je storil 1 hrano, rekreacijo, skratka s po-vse za vzgojo svojih otrok, vse močjo katerih bi omogočili mla-od rojstva dalje. Prva in naj- dim občanom zdrav in pravilen
je od leta 1962 dalje obravnavalo '185 otrok-mladoletrnkov in izreklo 160 vzgojnih ukrepov. Zakon določa disciplinski ukor, strožje nadzorstvo in šele na zadnje varstvo v zavodu. Skrbstveni organi so obravnavali v tem obdobju 110 prestopnikov, predvsem šolarjev, v poboljševalnih zavodih je 22 otrok, za katere znašajo mesečni izdatki samo za enega povprečno 42.000 din. Vzrok za prestopništvo je pogosto alkoholizem v družini, slaba vzgoja, slabi družinski odnesti itd. To narekuje, da je potrebno več preventivnih ukrepov že v predšolski dobi, kar bo cenejše za družbo in starše, otrok pa ne bo zapadal slabim navadam.
In zaključek?
Glede na vse navedeno bo potrebno nameniti več sredstev za preventivne namene in ustvariti V občini fond, v katerega se bodo stekala sredstva od oseb' nega dohodka, delovnih organi-
hišnimi sveti pa,naj urejajo na-, črtno varstvo.
Ne smemo identificirati zviševanja osebnega dohodka s porastom standarda.. Celotna družba je dolžna omogočiti Razvoj dejavnosti, ki bodo vplivale na dvig družbenega standarda.
Res je, da bodo morale krajevne skupnosti prevzemati iniciativo, ustvarjati boljše pogoje za življenje občanov vendar pa bo potrebno v novih statutih KS določiti tudi finančne odnose med občino, delovnimi organizacijami in KS.
Z. A.
KINO
važnejša vzgoja mora biti v družini, kajti tovrstna vzgoja je nenadomestljiva, družba jo lahko samo dopolnjuje. Ni dovolj otitdfu nuditi samo obleko ln hrano, ampak je treba z njim živeti. Večkrat kritiziramo urbaniste, ki niso planirali v stanovanjskih blokih sob za dnevno bivanj« otrok. Morda pa investitorji tega niso planirali? Starši so v vseh poklicih, imaijo praviCo tudi odločati, pa tega nipo storili. Kolikokrat se starši v hišnih svetih več pogovarjajo o gradnji garaž, kot pa o prostorih za otroke. V avto vložijo milijon im več, otrok pa predstav-stavlja najdražje in največje bogastvo za starše kakor, za družbo.
|Zelo malo ali Skoraj nič ne-rmaiaviljamo v delovni organi-zipljiodružinah in sploh o ljudeh,, ali. pa začnemo razpravljati o'ljudeh, ko kaj pogrešijo. V občimi imamo zadnje čase tudi porast mladinskega prestopni-žtva. Mladinsko sodišče v Ptuju
razvoj.
V 7 letnem planu bo treba predvideti razvoj varstvenih oblik tudi na podeželju. Za te potrebe bo treba preskrbeti prostore in urediti vsa drugo, kar
MESTNI KINO PTUJ
predvaja 24. in 25. oktobra t. 1. angleški barvni (vistavision) film »39 STOPNIC«, 27. in 28. oktobra t. 1. italijanski (vistavision) film »LOČITEV PO ITALIJANSKO«; 29. iin 30. oktobra 1.1. poljski film »KO BI BILA LJUBLJENA«.
KINO GORIŠNICA
predvaja 25. oktobra t. 1. italijanski film »TEROR BARBAROV«.
KINO ZAVRC
predvaja 25. oktobra t. 1. ameriški (cinemascope) barvni film »NEKATERI SO PRITEKLI«
CENE
Cvetača kg 150 dinarjev, oh-rovt 120, Paradižnik 60, Paprika
f^il 160, paprika - paradižnikova 150, letni razvoj otroškega varstva h ' fin .	,nn
naj bo sestavni del gospodarske-
peteršilj 60, solata endivija 100, zelje sveže 40, zelje rdeče 100,
ga razvoja ooctaie Prav tdko redJkev črna 60( česen 350 čebu.
bo treba so am nuditi boljsž de-	]a „ a 7Q| k ir 36( ko'renček
lovne pogoje.	60 pesa rdefia 100 paprika vlo-
Treba bo zagotoviti sredstva	žena 228i kumare	260>
za usposabljanje ^potrebnega	koruza 100( pšenica 88) {ižol „te_
kadra na področju izobrazeva-	tovec;< 230, fižol prepeličar 250,
nja in vzgoje. Več socialnih de-	fižol enobarvni 200, fižol mešani
larvcev potrebujejo delovne or-	i80_ žeije kislo 100i Radenska
ganizacije, šole in krajevne	liter 56. slatina Donat 56, grozd-
skupnosti kakor tudi sam soc;-	je namizno JUS I kg 180, hruške
alni center v Ptuju.	140, jabolka II a 100, jabolka III a
V Sloveniji bo v 7 letih 25 %	go, banane 350, smokve odp. 280,
otrok zajetih v predšolsko Var-	smokve delofan 95, smokve venci
'stvo; v šolah bi morali odpraviti	50, paradižnikove tube 90, para-
tretje izmene.	dižnikove tube 140, radgonski bi-
Zavzemati se bomo morali za	ser liter 600, kapeljski biser 520,
načrtno stanovanjsko gradnjo,	vino rdeče 250, vino belo 260,
v katerih naj bi bile sobe za	vino rdeče dva litra 650, vino
otroke; krajevne skupnosti in	belo 21 570, jajce 35, sir kg varstvene ustanove skupaj s 1 940, vrečke papirnate kg 315,
ŠPORT
Občinska nogometna liga
Po petih Odigra:.'", nepopolnih kolih v občinski nogometni ligi je slika dve koli pred zaključkom jesenskega dela že mnogo jasnejša. Ali bo Rogoznici uspelo osvojiti naslov jesenskega prvaka občine v nog .metu? V preostalih dveh kolih se bo srečala z Desternikom in nato še z Gorišnico. Zadostuje točka, toda »odščipniti« jo mora Dester-niiku, ki igra iz nedelje v nedeljo vse bolje. Srečanje med Ro-goznico in Desternikom bo na sporedu že to nedeljo v Rogoznici.
Ostale ekipe bodo zasedle bolj ali manj pričakovana mesta na lestvici, morda preseneču le slaba uvrstitev ekipe iz Markovec.
REZULTATI V. KOLA: Markovci — Leskovec 4:3
2e rezultat pove, da so bile sile na terenu precej izenačene. Leskovčani so celo vodili, vendar so v drugem polčasu popustili, s tem pa seveda pustili obe točki v Markovcih.
Desternik — Videm 2:0 Oba nasprotnika sta prikazala lep nogomet, vendar je bila napadalna petorka Desternika boljša od videmske. Rogoznica — Dornava 3:0 p. t.
V	Rogoznici je moral sodnik že po 15. minutah odžvižgatl konec tekme, ker nasprotnika lz Dornave ob dogovorjenem času ni bilo na igrišče.
LESTVICA Rogoznica 4 4 0 0 22:2 8 Gorišnica 3 2 0 1 12:4 4 Videm 4 2 0 2 11:10 4 Desternik 4 2 0 2 12:11 4 Markovci 4 112 11:17 3 Dornava 5 1 1 3 7:20 3 Leskovec 4 1 0 3 8:19 2 Nogometna " -misija pri Občinski zvezi za telesno kulturo Ptuj v lestvici še ni upoštevala protesta na odigrano tekmo med Gorišnico in Desternikom. Pritožil se je slednji zaradi pomanjkljivih registracijskih podatkov igralcev Gorišnica
V	nedeljo, 25 oktobra, bo na sporedu VI. kolo. Sestali se bodo:
V	Rogoznici ob 10. uri: Rogoznica — Desternik. Sodi Spa-soje Soški č.
nekaj denarja na stran in si tako zagotovil nakup. Podobno je, če si hoče nabaviti televizor, da ne govorimo o nakupu avtomobila ali stanovanja. Za te primere je potrebno varčevati več časa in tu ne bo mogel pomiš-Ijati, ali se varčevanje izplača ali ne. Tu se prej postavlja vprašanje, ali je smotrno ob varčevanju držati denar doma in ga izpostavljati mnogim nevarnostim, ali ga je pametneje naložiti v banki, kjer je na varnem in dobi zanj še obresti. Pripom-
Ob zaključku naj omenimo še potrošniške kredite. Na splošno je mnenje, da je tudi to varčevanje, nekateri pravijo, da je to-varčevanje na silo. Priznati je treba, da je takšno varčevanje tudi koristno, vendar pa ima tudi svojo slabo stran, cesto ie bolj v 1breme kot v korist. '.' •-sečni obrok je treba mef odvajati, zato nastopijo te? če se pojavijo nepredvideni datki. Takšni dogodki nekje privedejo do hudih tež če že ne do nesoglasij v drti/i-
niti moramo, da je obrestna me- m Tudi pri najemanju potroš-ra za hranilne vloge v svetu \nUkih posojH je potrebna smo-nizja kot pri nas. in ponekod trnost.
morajo plačevati še vlagatelji. Te pojme so na-xi ljudje že do
dobra razčistili, zato presegajo hranilne vloge v državi vrednost izdanih potrošniških posojil, medtem ko .10 na našem območju potrošniška posojila' 2"tn polkrat večja od hranilnih vlog. S tem ne mislimo trditi, da so naši občani drugačne mnenja. Na takšno stanje vplivajo druge okolnosti, česar pa tokrat ne bi obravnavali.
Ob 40. mednarodnem dnevu varčevanja premislimo torej še
da jim denar sploh hočejo v banki hraniti.
Pri nas je družbena skupnost zainteresirana na tem, da igra denar pravilno vlogo. Zato za vse hranilne vloge jamči država.
Tako torej sploh ni več sporno. ali je varčevanje potrebno ali ne in ali je denar pametno držati doma ali v banki. Množica vlagateljev, ki nalagajo prihranke v banki, pa čeprav za krajše obdobje in kljub temu da i
množica vlagateljev na drugi \enk!at f'» s« f.Pl.aca varčevati strani prihranke tudi vsako-1 »a hranilno knjmeo. al, ne Pn-dnevno dviga, povzroča da se v 'sh bomo d° Prepričanja, da je
banki obstoječa glavnica iz denarnega varčevanja stalno veča, to pa povečuje kreditni potencial banke. Banka namreč te-
to edino pravilna pot, ki tudi na tem področju vodi do napredka.
C. V.
Potrošniki sami ne morejo preprečiti Škode pri prodaji mesa?
Naravnost presenetljiva ie bila v mesa, da ne pomislijo na to, da soboto, 17. oktobra 1964, ugotovi- 'so plačali papir po isti ceni kot tev ptujske javnosti, da jfe prišla meso. Kdor dobi lepo meso molči ta dan potrošnikom v pomoč več- in ne hvali mesnice niti mesar-članska kontrola z namenom, da ja, ker se boji, da si ne bi s tem bi preverila pritožbe potrošnikov poslabšal »renomeja«, kdor pa do-o problematični prodaji mesa in biva slabo meso, se ne pritoži, da bi ugotovila, kako je s pošlo- da si ne bi »nakopal« sovraštva, vanjem nekaterih prodajaln me- Potrošniki ne odkrijejo vsega, sa, če res prodajajo povsod meso čeprav bi se s tem obvarovali v imenu podjetju ali kje tudi v Pred samopašnostjo, še manj pa imenu »ožjega kolektiva«.	to odkrijejo sodelavci v tej stro-
V ponedeljek, 19. oktobra 1964, i ki, da ne bi postali osovražene je ostala mesnica v Ptuju v Mur- I bele vrane.
kovi ulici zaprta, ker je uveden i Kontrola, ki je obiskala v so-preiskovalni postopek proti za- boto, 17. oktobra 1964, 5 obratov poslenim.	in sicer 3 v Ptuju (Murkova uli-
Pri vseh živilih, ki jih kupuje- | ca, Miklošičeva ulica, Lackova mo iz dneva v dan opazuje vsaka i ulica), v Kidričevem in v Goriš-gospodinja, kdo ii je postregel in j niči, se je lotila dela s treh sta-kako, kaj dobi za svoj denar lišč, in sicer: s stališča potroš-uporabnega in neuporabnega. Pri > nikov, ki kupujejo, kaj kupijo in nakupu mesa je njihova pozor- 1 kaj plačajo; s stališča podjetja, nost še večja, saj ni nobeni go- ki prodaja, kdo rlobi denar od iz-
spodinji vseeno, ali dobi name. sto mesa kožo, kosti, loj, hrustanec itd. Vsak prodajalec je že dobil od gospodinj in ekonomov svojo oceno, ali je pravičen ali pristranski, ali je služben ali oseben, ali upošteva potrošnike ali pa predvsem sebe. Zahimive so Ugotovitve po' nakupu mesa, ko pošiljate -ponj otroka ali drugo osebo in kako je, če greste sami
tržka, aH podjetje ali ktlo drugI in tretjič s stališča nekaterih *a-poslenih, ki morebiti prodajajo v obratu podjetja svoje blago in zanj prfejetl denar tudi sami obdržijo ter kako spravljajo den3r in kako ravnajo tudi pri tem poslu s potrošniki in kako s svojim delodajalcem.
Ugotovitve komisije niso bile
v mesnico. Naiman.1 vsako nede- 1 P°vsod.razveseljive niti za potrošijo se menijo v mnogih družinah !, e 7a del°da.ialca. Pokaza o mesu in njegovi nabavi ter o ; se 3e' da mora blti pri neora cenah. Skoda je samo v tem da i 7llne™ Poslovanju nekdo prizadet
ostane večina ugotovitev potrošnikov v njihovih družinah. Marsikoga v mesnici podcenjujejo, ker mislijo, da ta ali drugi ni
in nekdo na dobrem. Pregled poslovanja je opisan v zapisniku o kontroli. Sama kontrola in zapisnik sta posameznike presene-
sposoben oceniti, ali je dobil do-
bro ali slabo meso. da 1e dobil	' v času- ko se toliko govori in
preveč kosti, preveč kože, loja	Piše 0 cenah za meso in druga
ali drobovine namesto pravega	živila- moral! najti mnenja no-
____trošnikov, pozitivna in negativna
•	svoje mesto tudi v našem tisku,
V Dornavi ob 10, uri Dorna-	l5®1" svoje koristilo vsej
va — Gorišnica. Sodi Stanko	javnosti-
Goričan.	Upajmo, da bomo lahko še kdaj
V Vidmu ob 10. uri Videm — Leskovec. Sodi Karel Kožic.
Prihodnjo nedeljo, 1. XI., v občinski nogometni ligi ne bo tekem. Prvens'. /o se bo nada-
ljevalo 8. novembra 1964. Dik I potrošnikom
napisali o izidu preiskave po tokratnih ugotovitvah kontrole in to z namenom, da bi opozorili javnost, kako lahko sproti preprečuje nepravilne pojave in škodo, ki jo povzročajo posamezniki
VJ.
KIDRIČEVO
Kratke iz tednikov sosednih občin
Članstvo SZDL
Na zadnji seji KO SZDL Kidričevo so odborniki med drugim razpravljali tudi o povečanju števila članstva v SZDL. Analize kažejo, da je število članstva že nekaj let skoraj isto — ali pa celo pada. Krajevni odbor SZDL je sicer že uvedel novo metodo vključevanja članov v SZDL — predvsem za mladino, ki je tudi uspela. V TGA vsak novosprejeti član kolektiva ob vstopu na delo izpolni vprašalno polo, v kateri odgovori tudi na vprašanje, v kateri družbenopolitični organizaciji ali društvu želi sodelovati. Večina odgovori zelo pozitivno, vendar pa jih pozneje nikjer ni videti. To pomeni, da društva in organizacije delajo premalo elastično, da bi take tovariše pridobile v svoje vrste. Problem torej ni samo v SZDL, ampak tudi v vseh ostalih društvih in organizacijah in bo potrebne mnogo več agil-nosti pri vključevanju novih članov v društva in organizacije.
Preskrba v Kidričevem
O preskrbi prebivalcev Kidričevega in okolice smo že poročali, toda stvari tečejo svojo pot naprej. Tako se neredko dogaja, da pekarna ob sobotah nima dovolj kruha, trgovina pa ne dovolj kvasa in tako ostane marsikatera družina čez soboto in nedeljo brez kruha. Vsekakor je že skrajni čas, da se preskrba s kruhom uredi ali pa se naj potrošnikom obrazloži, zakaj pekarna ne zmore peke kruha in s čim je opravičljivo pomanjkanje kvasa. Medtem ko bi bilo še mogoče najti opravičilo za pekarno, ki je res premajhna, saj peče kruh tudi za druge kraje — ni opravičila za trgovino. Je pomanjkanje blaga ali redne dobave?
Obzirnost v prometu
Skoraj vsakodnevno čitamo v časopisju o prometnih nesrečah, ki so posledice vedno večjega prometa na cestah. Mnogim nesrečam je vzrok neprevidna in prehitra vožnja nekaterih voznikov. To velja predvsem za ceste, kjer mora biti hitrost omejena, to pa velja tudi za naselje Kidričevo. Kljub raznim opozorilom, tudi v časopisju, se stanje ni prav nič izboljšalo. Kakšne hujše nesreče na srečo še ni bilo, vendar glede na promet v naselju visi ta vedno tako rekoč v zraku. Komisija za varnost prometa si je ogledala stvar na licu mesta in je predlagala, da se razen prometnih znakov ob glavnih cestah v naselju uredijo tudi primerni pločniki za pešce. Ker tega trenutno (razen
i znakov) ne bo možno izvesti, bi naj vozniki motornih vožil na ce-! sti skozi naselje čuvali sebe in 1 druge.
Pet milijonov dinarjev za ureditev naselja
Delavski svet podjetja TGA je na svoji 4. redni seji odobril stanovanjski skupnosti Kidričevo dotacije v znesku din 5,000.000. Od te vsote je namenil tri milijone din za ureditev najnujnejših zadev kot so — sanitarni prostori in kanalizacija v naselju II Kidričevo. V razpravi so namreč člani DS ugotovili, da stanuje v naselju trenutno še 42 družin, katerih člani so zaposleni v našem podjetju. Vse to jih je navedlo do tega sklepa tudi zato, ker še ne bo mogoče izvesti nekaj časa sklepa prejšnjega CDS, ki je sklenil, da se postopoma to naselje opusti oz. poruši čim se stanovalci preselijo. Preostala 2,000.000 dinarjev pa je DS odredil namensko za ureditvena dela v naselju I Kidričevo in istočasno zadolžil komisijo za skupno potrošnjo in družbeni standard, da temeljito obdela poročilo o delu stanovanjske skupnosti m o problemih v zvezi z njeno dejavnostjo ter poda delavskemu svetu o vsem izčrpno poročilo s konkretnimi predlogi.
Preurejevanje restavracije
Dela na adajptaciji dvorane restavracije v Kidričevem zelo dobro napredujejo. Odkar so organi upravljanja TGA sklenili adaptirati dvorano, se je okolje restavracije zelo spremeinilo. Tako je zrastlo zunaj že mnogo zidov in stebrov, ki bodo povsem spremenili dosedanji zunanji videz dvorane. Delavci gradbenega podjetja »Drava«, ki izvaja ta gradbena dela, so res marljivi in iz dneva v dan okolje vedno bolj dobiva obrise bodoče dvorane. Njihovo marljivo delo je jamstvo da bo dvorana gotova do 21. novembra, ko bo v njej slovesna proslava 10-letnice obratovanja tovarne. Zadnje čase sicer marljive gradbenike ovira deževno vreme, vendar ta čas izkoristijo za notranja dela, ki jih tudi ni malo. Ko bo adaptacija končana, bo to vesel
dogodek za prebivalce Kidričevega in okolice, ki bodo tako končno le dobili lepo dvorano za razne kultumo-zaibavne prireditve, katere pogrešajo že vsa leta, za dteloivni kolektiv TGA pa bo ob 10. obletnici obratovanja tovarne ponosen in velik uspeh, saj bo prav ta dvorana velik korak naprej v prizadevanju za izboljšanje družbenega standarda prebivalcev naselja in okolice. j
1
Zakaj v kiosku ne produfajo tobaka?
Pred mesecem smo dobili v Kidričevem dolgo pričakovani kiosk, kjer bi naj stanovalci kupovali razne časopise, revije in srečke Jugoslovanske loterije. Bila je izražena tudi želja prebivalstva, da bi naj zraven zgoraj navedenega prodajali tudi tobačne izdelke. Medtem, ko je to urejeno za časopise, revije, srečke in razglednice, se govori, da tobačnih izdelkov ne bodo prodajali. Res nerazumljivo, zakaj ne bi tega dovolili; čeprav je blizu restavracija, ki prodaja tobačne izdelke, bi promet prav gotovo bil še boljši, saj v restavraciji moraš često potrpežljivo čakati J na cigarete, predvsem še ob izplačilnih dneh v podjetju. Marsikdo bi lahko prihranil mnogo časa, če bi dobil v kiosku, na kar često čaka v restavraciji! Niso znani vzroki, zakaj ne bi dovolili prodajalki časopisov prodajati tudi tobačnih izdelkov. Bi-, lo bi koristno, če bi imeli mero- ; dajni forumi tudi v takih prime- i rih nekaj več posluha za želje prebivalstva. Tako sedaj upamo, i da bomo zvedeli, zakaj se ne do- , voli v kiosku v Kidričevem prodajati tudi tobačnih Izdelkov.
Stroj za polnjenje vreč
Z ročnim polnjenjem glinice v i vreče je imela TGA precejšnje težave, saj je bilo potrebnega mnogo delovnega časa številne | delovne sile, medtem ko pravega i efekta ni bilo. Začeli so razmiš-i ljati, kaiko bi to uredili na so-I dobnejši način. Podjetje je do-; bilo dve ponudbi za nakup stro-' ja za polnjenje glinice, o čemer so razpravljali tudi samoupravni organi, k; so po tehtni razpravi sklenili nabaviti tak stroj. V ,ta napi en so odobrili okrog. 4,500.000 dinarjev Stroj je bil nabavljen v podjetju »Djuro Dja-kovič« v Slavonskem Brodu. Tako je končno rešen problem polnjenja glinice v vreče.
Novi pravilniki v
Spoštovanje predpisov ob nepravem času
Ko je v ponedeljek, 19. oktobra t. 1., divjal velik požar v Bišu pri Trnovski vasi, se je pripetilo nekaj, kar ignorira nujnost medsebojne pomoči v sili.
Ker je bil požar zelo obširen, je zmanjkalo gasilcem iz Biša bencina za brizgalno. Ker gasilski avtomobili ptujskega društva uporabljajo nafto, v tem primeru niso mogli pomagati, pač pa so se podvizali v spremstvu miličnika v Trnovsko vas, kjer ima Kmetijska zadruga »Jože Lacko« svoj obrat oziroma skladišče, da bi si tam sposodili ali pa kupili bencin. Toda na grenko razočaranje so naleteli ravno pri človeku, ki razpolaga z družbeno imovino.
»Ne dam bencina, pa če deset koč gori, direktor mi je strogo prepovedal!« Tak je bil odgovor in vse intervencije in prošnje so bile zaman.
i Mislim, da v primeru, ko je ogrožena imovina občanov, ki tudi ' po svojih močeh prispevajo k naši skupnosti, prenehajo kompetence : direktorja zadruge, posebno če je prisoten varnostni organ in so ' ljudje pripravljeni zahtevano plačati.
| Mnogo več razumnosti je poka-I zal v tem primeru mopedist, ki je 1 prišel mimo in ki je iz mopeda | žrtvoval vse gorivo, j Ta primer jasno kaže, koliko znamo biti človeški. Radovedni smo, če bi se skladiščnik tudi tako strogo držal navodil, če bi slu-: čajno v Trnovski vasi zmanjkalo j bencina direktorju oz. upravniku I zadruge.
| Ta primer pa tudi opominja, da bo treba malo bolj podpreti tudi podeželska gasilska društva. |	Konrad Veselič, Borovci
Hvala lepa članom si ud I-jkata, ki so pomagali Varažainu
Za skromno pomoč, ki so .10 darovah člani sindikata iz 36 sindikalnih podružnic z območja ptujske občine, v skupnem znesku 558.807 din in za izraze iskrene solidarnosti, ki so jo izrazili člani sinidkata ptujske občine ob hudi elementarni nezgodi, ki je ob hudem neurju in poplavah dne 29. maja t. 1 hudo prizadelo prebivalstvo prijateljske občine Varaždin, sta Občinski odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva in Občinski sindikalni svet Varaždin poslala Občinskemu sindikalnemu svetu Ptuj. zahvalno pismo z naslednjo vsebino: ZVEZA SINDIKATOV
JUGOSLAVIJE OBCTNSKI SVET PTUJ
Dragi tovariši!
Občinski odbor SZDL in Občinski sindikalni svet Varaždin se v imenu prebivalcev in delovnih ljudi naše komune, a še posebno v imenu prizadetih od poplave 39. maja t. 1. najiskrene.iše zahvaljujeta za pos!?no bratsko pomoč.
Razen poslane pomoči v denarju. so nas še posebno razveselili izrazi solidarnosti in bratskega razumevania, ki so nam ga sporočili delovni ljudje vaše komune. V elementarnih nesrečah, kot je bila ta, prihaja do izraza ljudska solidarnosti in skupna pomoč državljanov socialistične Jugoslavije in posebej sosednih občin.
Prosimo vas, da prenesete izra-i ze naše hvaležnosti in vseh delovnih ljudi občine Varaždin I vsem. ki so na kakršen koli na-| čin nudili pomoč našemu prebi-i valstvu ob priliki navedene katastrofe.
! V cilju razvijanja naših nadalj-nih tovariških in prijatijljskih | odnosov, smo s sklepom seje Iz-| vršnega odbora SZDL Varaždin, ' dne 3. oktobra t 1. naročili Narodnemu gledališču »Avgust Cesa-rec« Varaždin, da v roku po skupnem dogovoru s tovariškim naslovom, izvede predstavo Avgu^ sta Cesarca »TONKINA EDINA LJUBEZEN«, v Ptuju, za člane sindikata.
Ob gostovanju v Ptuju bi se naš predstavnik osebno zahvalil za pomoč z izrazi naših najboljših želja.
Uporabljamo to priliko, da vsem orebivalcem vaše komune, posebno pa članom sindikata, izrazimo iskrene želje za uspešno graditev socializma in pa še širšo aktivnost v razvijanju naših prijateljskih odnosov in sodelovanja.
Varaždin, 15. oktobra 1964.
Za Občinski sindikalni svet predsednik Pavao Grubješič. 1. r. Za občinski odbor SZDL sekretar Jurai Cus, 1. r.
razpravi
Na 5. redni seji organov upravljanja v TGA so razpravljali o novem osnutku pravilnika o delitvi čistega dohodka in o delitvi osebnih dohodkov. Baz-prava je bila zelo živahna, kar pomeni, da so se člani delavskega sveta zelo zanimali za nov sistem delitve dohodka po vloženem delu. Pred razpravo je predsednik komisije za izdelavo osnutka novih pravilnikov zadevo obširno obrazložil, kar je mnogo pripomoglo 1: plodni razpravi. Organi upravljanja so oba osnutka temeljito obdelali ter pri vsaki nejasnosti razpravljali in zavzeli svoje stališče. Osnutka sta izobešena v proizvodnih oddelkih članom kolektiva na vpogled. Sleherni član da lahko svoje morebitne pripombe in predloge v roku 15 dni. Po preteku tega časa bodo organi upravljanja ponovno razpravljali o pripombah in nato sprejeli pravilnik Medtem, ko bo pravilnik o razdelitvi čistega dohodka sprejel oz. potrdil delavski svet. bodo pravilnike o delitvi osebnih dohodkov sprejemali sveti proizvajalcev delovnih enot na svojih sejah.
Sindikati o novih pravilnikih
V minulem tednu je zasedal tovarniški odbor sindikata TGA ter razpravljal o pripravah za 1 razpravo v kolektivu o osnutku pravilnika za delitev čistega dohodka. Po vsestranski razpravi so sklenili, da naj sindikalne podružnice v delovnih enotah organizirajo tako razpravo, da bo res plodna in da bo tudi doprinesla zaželjene rezultate. Po tem so se že sestala vodstva nekaterih sindikalnih podružnic in se dogovorila, kako čimprej pri- j stopiti k realizaciji priporočil, ki so bila sprejeta na plenumu TOS v TGA. Med drugim so podružnice že tudi razpravljale o programu dela v letu 1965. Naloge, ki so pred kolektivom glede določitve organizacijskih shem in pripadajočih pravilnikov, ne bodo lahke, ne pa tudi neizvedljive, vendar bo potrebno tukaj še mnogo več in bolje organiziranega dela, da bi dosegli vidnejše in plodnejše uspehe kot letos.	- O. C.-
VSJUIŽDZNSKS
if v nt *? c? "s* * m l Ji JtL2» i i
Veliko zanimanje za spominke
Pri pospeševanju turizma je posebnega pomena izdelovanje in prodajanje spominkov. Tuji turisti kupujejo, splošno jugoslovanske spominke, dobrodošli pa eo tudi spominki, ki spominjajo turiste na določen kraj. Podjetje »Putnik« je sklenilo g proizvajalci pogodbe za izdelovanje takšnih spominkov. Ti jih izdelujejo že okrog 50 vrst, sedaj pa gre za to, da bi začeli izdelovati še čisto »lokalne« spominke — nanašajoče se na mesto Varaždin. Prototipi tudi teh nekaterih so že izdelani in bodo kmalu v prodaji. (Varaždinske vijesti 17. okt., 1.1.)
M EDI MU RJE
< a r	p Y t < H *
Novi objekti podjetja Vajda
Te dni končujejo dela pri gradnji objektov podjetja VAJDA. Končana je tudi montaža na-prav in opravljena so ostala dela ter bo moč spustiti obrate v poskusno obratovanje. Uradna otvoritev novih prostorov pa bo ob proslavi letošnjega dneva republike.
Prva etapa rekonstrukcije MEDIMUBSKF TRIKOTAŽE ČAK0VEC
Dela pri gradnji nove dvorane Medjimurske trikotaže v Cakovcu dobro napredujejo. Po programu bo zahtevala prva etapa rekonstrukcije milijardo in 531 milijonov dinarjev investicijskih sredstev, po izvršeni rekonstrukcij; pa se bo povečal skupni dohodek podjetja od dosedanjih 3 milijard in 690 milj. na 5 milijard 350 milijonov dinarjev. Taiko bo podjetje lahko potem vložilo novih 340 mili. dinarjev lastnih sredstev za drugo etapo rekonstrukcije.
(Medjimurje, 14. okt. 1964)
z rfela DPCI Svoboda P?u'
Med najbolj agilne in požrtvovalne sekci.ie DPT» Svobode Ptui snada vsokakor- instrumentalni ansambel »GALEB«.
V niem je 20 delavcev in mladina iz srednjih šol. Aktivno nastooa na odru 14 ^anov in to oredvsem z veselim zabavnim programom. ~ '-umentalisti, sami kvalificirani in visoko kvalificirani delavci, nast/v-mjo v sestavu: T. in TT mandolina, bas-kitara. 3 kitare in b"—'--lika. Se^ciia ima dvakrat tedensko vaie v Narodnem dorr.u. vsakokrat po tri ure. Pevke so štiri. Ansambel izvaja lahko zabavno glasbo. Skladbe so b:1-} nagrajene na domačih in inozemskih festivalih lahke glasbe. Ansambel se stalno izobražuie in izpopolnjuje. saj bi rad dosegel primarno stopnjo, za kar ima vse pogoje. V ansamblu bo v pri%- ' ie še nastop ustnih harmonik (6). za kar je že precej pripravljenih.
Instrumentalni ansambel »Cile' « DPD Svohod Ptuj je doslej gostoval že z lepim uspehom:
Dne 6. septembra 1964 v Lenartu in Cerkveniaku in "3. septembra 1964 v Hajdini in Ro-gozrvici.
Nastopal bo še:
v soboto, 24. oktobra 1964, v Muretincih — ob' 17 30 v kino dvorani in ob 20. uri v Gorišnici v kino dvorani;
v nedeljo. 25. oktobra 1964, v Veliki Nedelji — ob 19. uri v prosvetni dvorani;
v nedeljo. 8. novembra 1964 — ob 16. uri v Pernici in ob 19. uri v Koreni pri Mariboru.
Ansambel vodi Franio Zorčič. ] tajnik ptujske Svobode. Nasto- 1 pa 7 veselim zab^vn'*1" programom. in sicer:	i
Lahka zabavna glasba. Štiri j pevke pojejo v s'lu in duetu. Člani plesnošportne skupine na- j stopajo z rr^ernimi plesi.
Igrokaz: Božidar Flegerič; »Deseti brat iz S1 -venskih go- j ric«.
Humorista: Lukarski Franča ! in Tina.
Program je res vesel in zabaven. Decembra bo nastopal ansambel tudi v gledališču v Ptuju. Z novim programom bo nastopil ob večer dalmatinskih pesmi, ki bo v Narodnem domu. in sicer z godbo, popevkami in plesom ter z veselim nastonom O vsem ' boste v Ted-I pravočasno obv: .n'	ZV. 1
%
Priznanje krvodajalcem
V nedeljo, 4. oktobra 1964, je . priredil Občinski odbor Rdečega križa dan krvodajalcev v proslavo 20-letnice ustanovitve Rdečega križa. Ob 9. uri tega dne se je zbralo v dvorani ZSDL na Zadružnem trgu na Bregu okrog 150 krvodajalcev.
Predsednik komisije za krvodajalstvo, Valter Kolarič, je povedal v kratkem zgodovino te humane organizacije ter dragocenost njene pomoči in veljave med NOB. Nato je opisal delo Občinskega odbora RK Ptuj, posebno še komisije za krvodajalstvo v preteklem letu, ki je bilo prav uspešno.
Iz evidence je razvidno, da se ] je prijavilo v tem letu za odvzem krvi 2.465 članov, od katerih je darovalo 2.170 krvodajalcev skupno 700 litrov krvi. Za požrtvovalnost jim je bila izrečena zahvala v imenu občinskega odbora RK in- bolnikov.
Med krvodajalci najdemo lepo število požrtvovalnih ljudi, ki so darovali kri pot-, '' -°t- in še večkrat. Zato je prejelo 28 krvodajalcev zlate, 95 pa srebrne značke. Tovarišu Slavku Kacjanu iz Dragonje vasi, ki je darovali kri 20-krat, je bila izročena diploma. Po razdelitvi značk so podmladkarji RK čestitali krvodajalcem in so se jim
s prisrčnimi besedami zahvalili za njihovo človekoljubno delo. Prav navdušeni so bili navzoči nad mladinsko folklorno skupino iz Gorišnice, posebno pa še nad mladinskim tamburaškim zborom iz Majšperka, ki je moral ponoviti svoje točke.
Ob koncu proslave je pozdravila krvodajalce še dr. Jožica Vrečko, šef transfuzijske postaje ptujske bolnišnice. Poudarila je pomen krvodajalske službe v sodobni zdravniški praksi in se je zahvalila za njihovo požrtvovalnost.
Med skromno pogostitvijo se je zapletel med zbranimi krvodajalci razgovor kot v prisrčni družini, ki je vedno pripravljena pomagati s svojo krvjo ponesrečencem in bolnim soljudem.
Da je prireditev tako lepo uspela, so mnogo pripomogle pridne podmladkarice z Vičave. Z veliko vnemo so skrbele za okrasitev dvorane in za okin-čanje vseh miz s cvetjem, ki so ga nabirale več dni.
Zabeležili bi le še, da smo na proslavi pogrešali predstavnike vseh naših forumov, ki bi naj spremljali veliko humano delo naše organizacije in njeno skrb za zdravje naših delovnih soljudi.	M. M.
Zaslužene zlate in srebrne značke
Proslavo za dan krvodajalcev in za 20-letnico Rdečega križa, je pripravil za krvodajalce tudi mestni odbor Rdečega križa Ptuj. Bila je v grajski restavraciji v nedeljo, 18. oktobra 1964, dopoldne. Po nagovorih dr. Jožice Vrečko in Valterja Kolariča o pomenu krvodajalstva in o dragoceni pomoči krvodajalcev je bila razdelitev zlatih in srebrnih značk. Za vse navzoče sta še pripravila ne-k^j razvedrila kvartet »Svoboda« Ptuj pod vodstvom Ivana Kvasa in harmonikarji »Svobode« pod vodstvom Franja Petka. Podmladkarji Rdečega križa so prinesli na proslavo pozdrave in čestitke krvodajalcem.
Proslava za dan krvodajalcev je pokazala, da je velik del darovalcev krvi s podeželja. Radi pridejo na proslavo in so veseli te pozornosti Rdečega križa in vseh, ki se udeležijo proslave. Zavedajo se, da ni stanu v mestu niti na podeželju, iz katerega ne bi bil kdo bolan in potreben pomoči s krvjo v nesreči ali bolezni. Veseli so, ko vidijo, da v tej humani akciji niso sami, da je mnogo ljudi v ptujski občini, ki se odzivajo klicu Transfuzijske postaje Ptuj. V menu vseh, ki jim je bila v letošnjem letu in v prejšnjih letih izkazana pomoč s krvjo, se je zahvalila navzočim zdravnica dr. Jožica Vrečko. Tudi vsi ostali, od pionirjev do funkcionarjev Mestne organizacije RK, so se vsem zahvalili za pomoč, obenem pa so pozvali še ostale občane, naj bi se pridružili sedanjim krvodajalcem, da bi bilo na razpolago več krvi in da bi lahko v vsakem času pomagali ponesrečenim brez bojazni, da bi nam v kritičnem trenutku zmanjkalo krvi.
Diplomo za pomoč s krvjo je prejel Vinko Zmavc iz Ptuja, zlate značke za več kot 10-kratno pomoč s krvjo so dobili: Rezika Cafuta, Jakob Knez, Marica Lov-renčič, Frančka Petek, Helena Pajenk, Ivan Emeršič, Ivan Ga-vez, Angela Gajser, Vlado Janko-vič, Ivan Petek, Franc Vozlič, Roža Sirec, Janko Vrtič, Anton Ke-kec in Franc Rojko, vsi iz Ptuja in iz okolice. Srebrne značke pa so prejeli: Antonija Began, Marija Bezjak, Franjo Ceh, Albin Dre-venšek, Cecilija Horvat, Ivan Kranjc, Franc Kukovec, Marija Kojc, Anton Lesjak, Vekoslav La-šič. Angela Lovrenčič, Otilija Ma-rinič, Srečko Pintarič, Janko Petek, Silva Ribič, Franc Stubičar, Justa Sirovnik, Ruža Zmavc, Jože Cigula, Maks Cihal, Franc Ko-stanjevec, Srečko Lorber, Franc Simonič, Vinko Strafela, Ivan To-polovec, Ivan Zemljak, Anton Ar-nuš, Anton Kuhar, Marija Rižnar, Marija Soko, Franc Erbus, Lucija Bezjak, Neža Kristovič, Lizika Fras, Alojz Strmšek, Anica Le-vanič in Franc Rojko. iz Ptuja in iz okoliških vasi in naselij.
Na proslavo so bili povabljeni tudi aktivni darovalci krvi, ki so že prej prejeli priznanja ter zlate j in srebrne značke. Tudi ti se radi i odzivajo vabilom za odvzem krvi 'in vabilom na proslave, kjer so enaki med enakimi, kjer je tudi njim namenjena pohvala za očitno humano pomoč bolniku in ponesrečencu. I Transfuzijska postaja Ptuj pričakuje, da bo sledilo v bodoče dosedanjim svetlim zgledom krvodajalcev še mnogo mlajših in ostalih prebivalcev iz vasi in iz mesta in da bo sčasoma lahko čakalo za pomoč več pripravljene krvne plazme, kot je ima Transfu-■ zijska postaja sedaj.	VJ
,1 .,1,1 .U
mm* *>.,
liišmm^m
- »s MS*' i,.: ,?,'v
Restavriranje pročelja nekdanje rt«minihanske eerkve v Ptuju. — Sedaj je tu arheološka zbirka ptujskega muzeja
S seje predsedstva Ob SS Ptuj
Sindikalna šola Ptuj opravila pomembno delo pri izobraževanju delavcev
Narava sama po sebi
Na XV. seji predsedstva obč.SS i-tuj 14. oktobra t. 1. ja bilo predloženo poročilo o delu in vlogi Sindikalne šole Ptuj za obdobje 1960—1964. Iz njeiga je razvidno, da se je Sindikalna šola uveljavila kot družbeno-politična vzgojna ustanova, v kateri se je doslej izšolalo za sindikalne delavce in upravljavce 237 delavcev, od tega 52 iz Majšperka. Doslej je šlo skozi šolo pet skupin. Slušatelji so obiskovali pouk povprečno šest mesecev v popoldanskem času in sodelovali po 116 ur na predavanjih, ostalih 80 ur pa so porabili za razgovore s predavatelji in sindikalnimi delavci, za udeležbo na tribunah in na organiziranih skupinskih oblikah dela. Povprečna udeležba na predavanjih je bila 83°/o, šolo pa je v vsakem šolskem letu z uspehom končalo najmanj tri četrtine vpisanih. Razveseljiva je ugotovitev, da je bilo za šolo največje zanimanje med kvalificiranimi delavci do 30 let starosti, manj pa je bilo iz vrst starejših delavcev.
Tudi učni uspehi in kvaliteta pridobljenega znanja je bila v vsakem letniku zelo dobra, kar so ugotavljali predavatelji in izpitne komisije.
V zadnjem šolskem letu je bil formiran aktiv predavateljev, ki je svojo nalogo opravil zelo kvalitetno in mu je predsedstvo izreklo priznanje.
Poročilo nadalje ugotavlja, da so absolventi, ki so se v času študija resno poglobili v učenje, pridobili tak nivo znanja, da lahko z uspehom opravljajo naloge v družbeno-političnih organizacijah in organih samoupravljanja. Mnogi absolventi kvalitetno in s čutom odgovornosti opravljajo zaupane jim naloge. Iz poročila kot iz ocen slušateljev izhaja, da je organizacija šole dobra in da je učni program vsklajen s potrebami po znanju družbenega delavca in z življenjsko prakso. V šoli so se uveljavile poučne ekskurzije v Kidričevo in Varaždin, študijske oblike dela v skupinah, tribu. ne in druge oblike dela, ki so dopolnjevale in utrjevale znanje, pridobljeno na predavanjih. Tudi organi šole, upravni odbor, svet slušateljev in upravnik so opravili pomembno delo v uresničevanju učnega programa, da bi se
Pionirska tribuna
V deželi grozdja in sonca
Pred kratkim smo se učenci ln učemke naše šole odločili za krajši izlet v Jeruzalem.
V nedeljo 27. septembra smo morali vstati zgodaj zjutraj, da smo lahko pravočasno prišli na železniško postajo v Moškanjce, kjer smo imeli zbirališče. Ob 7.15 smo se odpeljali proti Ivanjkov-cem, kjer smo izstopili. Od tam smo nadaljevali pot proti deželi grozdja in sonca, proti Jeruzalemu. Tam smo naprej šli na stolp, od koder smo si ogledali lepo pokrajino itn prekrasne ter vabljive vinograde. Nato smo odšli v turistično postojanko, v »Vinski hram«. Tam smo imeli malico in si kupili razglednice. V bližini vinskega hrama je velik klopotec, ob katerem smo se slikali.
Ob 13 uri smo se napotili spet proti Ivanjkovcsm. Med potjo smo prepevali ln se slikali. To je bil res leip jesenski izlet
Daljšega izleta pa nismo mogli napraviti, ker smo imeli ob začetku šolskega leta precej izdatkov. Želeli smo si izlet in smo se odločili za enodnevnega. Bili smo res v deželi grozdja tn sonca.
SlatiC Nežika Osnovna šola Dornava
delavci v šoli naučili čimveč, kar bi lahko uporabili v praksi.
Predsedstvo je ugotovilo, da je šola opravila pomembno delo v načrtnem izobraževanju delavcev za družbeno-politične funkcije, postala je med delavci zelo priljubljena oblika družbeno-poli-tičnega izobraževanja.
Nadalje ugotavlja, da je učni program šole izpopolnjen do nivoja, k: zagotavlja kvaliteto, lz katere se ob potrebnih dopolnitvah lahko uspešno razvija v višjo kvaliteto. Obstoja dobro usposobljen predavateljski kader, ki s svojim znanjem, s sodobnimi metodami in bogatimi izkušnjami zagotavlja kvalitetno usposabljanje delavcev za družbene funkcije. Za novo šolsko leto 1964/65 je že vpisanih 41 kandidatov, ki žele obiskovati šolo, zagotovljena pa so tudi potrebna sredstva, da lahko šola takoj nadaljuje s svojim delom. Obstajajo torej vsi potrebni pogoji, da se šola nadalje razvija in izpopolnjuje svoje poslanstvo kot ena izmed oblik, prek katere se izobražujejo člani sindikata za odgovorne družbenopolitične funkcije.
Posebno živahna razprava je bila na predsedstvu o stališču Občinskega komiteja ZKS Ptuj, ki priporoča, da bi se sindikalna šola združila z večerno politično šolo. Po daljši razpravi je bil sprejet predlog, da se skliče skupno posvetovanje, na katerem bi sodelovale vse zainteresirane družbeno politične organizacije in Delavska univerza, ko bi analizirali dosedanje delo, uspehe in probleme večerne politične šole in sindikalne šole ter se dogovorili o bodočih novih oblikah druž-beno-političnega izobraževanja delavcev za funkcije v družbeno-
političnih organizacijah in organih delavskega in družbenega samoupravljanja.
V razpravi na seji predsedstva ObčSS je prevladovalo mnenje, da kolikor bi prišlo do združitve sindikalne šole z večerno politično šolo, naj bi ustanovili novo šolo, z višjo in še kvalitetnejšo obliko družbeno-političnega izobraževanja, z odgovornejšo na-logok ot sta jih imeli doslej večerna ali sindikalna šola. Iz dveh dosedanjih šol, ki imata bogate izkušnje in tradicijo, bi se izoblikovala nova kvalitetna, z mnogo bogatejšo vsebino. Ta nova oblika pa bi se lahko v polni meri uveljavila z ustanovitvijo nove šole, ki bi se naj imenovala SOLA DRUŽBENIH VED ali SOLA SAMOUPRAVLJANJA. Ustanovitelj take šole naj bi bile vse zainteresirane družbeno-politične organizacije, delovala pa bi samostojno v okviru Delavske univerze z lastnimi samoupravnimi organi. V okviru te šole bi formirali oddelek, na primer: oddolek za sindikalne delavce, oddelek za mladinske delavce, oddelek upravljavcev itd. Učni program bi delili na dva dela. V prvem delu bi bila snov enotna za vse slušatelje, v drugem pa bi se slušatelji v okviru svojih oddelkov specializirali za tisto področje družbeno-politične aktivnosti, za katerega so bili kadrovani oz. za katerega so se odločili po lastni želji. Po mnenju predsedstva naj bi bila šola dostopna vsakemu, ki se želi izpopolnjevati za aktivno delo v družbi. Šola naj bi bila j organizirana tako, da bi bila čim j bližje slušatelju in v čim tesnej- i šem stiku z vsakdanjo prakso.
FB
Preveč neopazno je minil mesec varstva spomenikov in varstva narave.
Pri varstvu narave ne gre le za nekatere cvetlice in živali. Gre za naravo v celoti, za nenehno skrb, da ohranimo njeno ravnotežje. Zavzeti se je treba za načelo, da v vsakem delu naše domovine znamo objekte tako vključevati v pokrajino, da ne bo prizadeta njena narava, da skrbimo tudi za ohranjenje lika krajev.
Preusmerjanje rek v nepropustne kanale lahko zniža nivo talne vode z različnimi posledicami, med katerimi ne more biti na zadnjem mestu osiromašenje polj in obrečnih logov. Vprašanje tovarniškega dima, ki ponekod onesnažuje in zastruplja zrak, v praksi nismo rešili. Pogoste so tudi pritožbe zaradi kalne in zastrupljene rečne vode, ki ugonablja ribji zarod.
Narava je sama po sebi v svojem ohranjenem ravnotežju kon-
Od kompleksne skrbi za naravo i fno tudi nujen pogoj ljudskemu
je odvisno, ali se nam bodo ohranile redke rastline in živali, ptice pevke, znamenita stara drevesa, stari parki, gozdovi, ravninski logi, ribniki ali geološke znamenitosti.
Z ohranjanjem narave je tesno povezana tudi zaščita spomenikov in za pokrajino značilnih zina-menj, ki naj pričajo o tisočletnem boju in delu naših ljudi. Tudi slog novih zgradib se naj ujema s pokrajinsko tradioijo.
Za varstvo narave pa ne govore samo kulturno-estetski in etični preudarki. Rušenje naravnega ravnotežja ima vse večje neposredne posledice.
Ob komunikacijah in raznih napravah često zanemarimo rastlinsko odejo, tako da se vse bolj uveljavlja erozija tal. Na načetih pobočjih se pojavljajo novi hudourniki. Ali pri izkoriščanju gozdov mislimo dovolj na njihovo varovalno vlogo, ne le da čistijo zrak in zadržujejo veter, temveč da navsezadnje vplivajo na talno vodo in jakost vodnih vrelcev?
Bralec in knjižnica
Ljudsko in študijsko knjižnico v Ptuju obiskuje v vseh 3 oddelkih okrog 1600 bralcev, ki so si v lanskem letu sposodili nad 30 tisoč knjig. Knjižni obtok bi bil prav gotovo večji, če bi Izposoje-valci redno vračali knjige. Naši knjižničarji, ki bi radi ustregli strankam, so pogosto v zadregi, kadar neodgovorni izposojevalec prek roka zadržuje knjigo, ki bi jo radi tudi drugi brali. Tak bralec ne misli niti na svoje dolžnosti do knjižnice, še manj pa na to, da s svojo nevestnostjo odteguje knjigo tistim, ki jo prav tako želijo kot on oziroma jo morda celo nujno potrebujejo. Dostikrat izposoja bralec knjigo, ki jo je prebral, še svojim prijateljem in znancem in s tem krši pravila knjižnice. Izgubljene knjige so ponavadi sad takih nadaljnjih izposoj evanj mimo knjižnice. Skrbi nas, ko vidimo, da naši mladi bralci nimajo dovolj razvitega čuta za disciplino in odgovornost. Naj navedemo samo dva primera: Po posredovanju knjižnice je ravnateljstvo ptujske gimnazije s posebno okrožnico opozorilo dijake, da naj knjižnici čimprej vrnejo izposojene njige. Uspeh — minimalen. Zgodilo se je tudi to, da si je bralec, ki stanuje v isti stavbi, kot je knjižnica, izposodil že pred sedmimi meseci knijge, a jih je vrnil šele, ko ga je obiskal knjižničar na domu.
Zato smo predlagali v osnutku poslovnika natančnejša določila glede izposojanja knjig. Navajamo tisti del poslovnika, ki obravnava poslovanje v študijskem oddelku:
1.	knjige se izposojajo vsakomur v študijske namene in sicer brezplačno. Neznanim osebam se izposojajo knjige le, če predlože osebno izkaznico;
2.	osebam, ki stanujejo v območju kake druge knjižnice, se izposojajo knjige samo preko pristojne registrirane samostojne ali nesamostojne knjižnice;
3.	bralec si lz abecednega imen- | skega kataloga (kartoteke) izbere delo, pove ali zapiše signaturo (številko), izpolni tiskovino in jo ! Izroči knjižničarju. Ce iskana ■ knjiga ni katalogizirana, navede bralec avtorja oziroma naslov de- j la knjižničarju, ki knjigo poišče; '
4.	izposojanje na dom je omeje- | no, ker Je prvenstvena naloga ] študijske knjižnice, da hrani knjige za bodočnost. Na dom se ne iznosojajo časniki, revije, besednjaki, leksikoni in redkejši tisk. Bralec si lahko pri enem obisku sposodi hkrati največ tri knjige. Nove njige si lahko sposodi le v primeru, ako je v določenem iz-posojevalnem roku vrnil prejšnje;
5.	v čitalnici je bralcem dosegljiv ves razpoložljivi tisk;
6.	pri leposlovnih knjigah je maksimalni izposojevalni rok en mesec. Pri izposoji študijskega gradiva se lahko Izposoj evalnl rok v sporazumu med knjižničarjem in bralcem podaljša, a ne sme preseči pol leta. Ta rok se lahko prekorači v izjemnih primerih le znanstvenim delavcem, toda šele po pismenem sporazumu;
7.	vsak bralec je dolžan izposojene knjige varovati in jih vračati v določenem roku. Bralcu, ki ni pravočasno vrnil izposojenih knjig, pošlje knjižničar največ 3 opomine: prvega in drugega po pošti, tretjega pa mu osebno vroči zastopnik knjižnice;
8.	za nepravočasno vrnjene knjige plača izposojevalec zamudnino. ki se računa za zdaj S din na leden od vsake izposojene knjige, in stroške poslanih opominov. Pri prvem in drugem opominu poravna dolžnik poštne stroške in tiskovino opomina, pri tretjem opominu pa 100 din za izterjevalca. Ce mora izterjevalec uporabiti za svojo pot tudi prometno sredstvo, mora bralec dodatno poravnati še njegove potne stroške;
9.	če bralec knjigo poškoduje ali jo izgubi, jo mora nadomestiti z enako novo. V izjemnih primerih, kadar enake knjige nikakor ni več mogoče dobiti, m-ora bralec plačati znesek, ki ga določi knjižničar; ta potem kupi za knjižnico novo, ustrezno knjigo;
10.	če bralec kljub trikratnemu opominu ne vrne knjige, vloži zavod tožbo zoper bralca na pristojnem sodišču. Sodišče izterja od bralca knjigo oziroma v izjemnih primerih odškodnino, zamudnino in povračilo vseh stroškov;
11.	v čitalnici mora biti tišina;
12.	v čitalnici je prepovedano kaditi;
13.	bralec izgubi pravico do izposojanja knjig, če krši določila teh navodil.
Želimo, da bi naši bralci upoštevali gornja določila in z rednim vračanjem knjig prihranili sebi nepotrebne stroške, nam nepotrebno delo, predvsem pa' bi prispevali k povečanemu knjižnemu prometu v naši knjižnici. Uprava
Ljudske ln študijske knjižnice v Ptuju
zdravju, rekreaciji in turizmu, o čemer že dolgo več ne moremo trditi, da je odvečno razkošje — zlasti ne za človeka iz prenapolnjenih mest tn industrijskih središč. Ohranjena narava je neobhoden življenski in gospodarski faktor. Gospodarsko pomembna ne more biti le kot Izvor surovin.
Kakšno korist bomo imeli v perspektivi, če morda zaradi trenutne konjukture postavljamo kjerkoli, prav sredi najlepših delov pokrajine, enolične objekte? S tem je tiste narave in miru, kjer si naj človek nabere novih moči, vedno manj. Človek išče naravo, ne išče žičnic In hotelov zaradi njih samih. Bistveno je, da turistični objekti ne postanejo sebi namen da ne motijo naravne skladnosti, da ne izstopajo po nepotrebnem.
V zadnjih letih so na obali nasproti Pirana zrasle številne in na široko razporejene enodružinske letne hišice z garažami za fičke, s pasjimi kočicam, vrtički s suhim paradižnikom ter bodečo žico, ki ograjuje posest In kaže, kako siromašna lahko postane narava naše obale. Mar si bo res vsakdo v nekoliko ozko pojmovanj težnji po materialnem izboljšanju nekje ograjeval posest za letni dopust?
Številni turistični objekti na mariborskem Pohorju res omogočajo množične obiske. Toda po drugi strani je s tem zbledel čar pohorskih gozdov. Vendar ne gre le za romantiko. Na mariborskem pobočju, ki ga kazi več posek, ki je razrito in načeto zaradi smučarske in sankaške trase ter zaradi žičnice in vlečnice, je erozija lz leta v leto hujša. Gornji postaji žičnice tudi niso ravno v okras strojne naprave smučarske vlečnice, ki so v neposredni bližini ter že preveč razredčen gozd, ki ga je delno uničil tudi požar. Posebno poglavje so razmetani odpadki.
Logi ob avtomobilskih cestah so podobni smetiščem. Avtomobili-s-tom seveda nihče ne oporeka počitka po utrujajoči vožnji, nihče pa tudi ničesar ne reče, ko mirno praznijo navlako iz svojih vozil.
Varovalni gozdovi oz. zeleni pasovi okoli naših mest niso dosledno zaščiteni, tako ne bi naleteli na primere, da posamezniki postavljajo vanje stanovanjske kolibe in krčijo gozd za električno napeljavo — pa tudi sicer izginja drevje na nekontroliran način.
Urbanistične in regionalne načrte je treba pozdraviti. Zal pa se često dogaja, da pri raznih preureditvah podiramo za mesto značilne skupine dreves, ki bi jih lahko z malenkostnimi premiki upoštevali pri izvajanju zazidalnih načrtov, ne da bi bila prizadeta celotna zamisel. Tudi ni prav, da se okolica naših mest na račun raznih drobnih zazidav spreminja v dolgo vas.
Za Portorož so bistveno značil-i ni bujni gaji sredozemskega drev-1 ja, ki pa so jih zaradi nadaljnje ' gradnje hotelov že nekoliko skrčili. Nerazumlijvo je vsako utemeljevanje, da ne gre drugače. Modernih hotelskih zidov Je navsezadnje tudi drugod dovolj. V kraju, kot je Portorož, bi bilo i nujno podrediti gradnje obstoječemu zelenju.
Glavna značilnost predalpske pokrajine je gozd. Res smo bili prisiljeni že zelo zasekati vanj. Nihče noče, da bi se nam začela lesna zaloga absolutno zmanjševati. Vendar pa v javnosti menda preveč govorimo in pišemo o celulozi, o gozdnih komunikacijah, o demonstraciji motornih žag in druge mehanizacije; prirejamo tekme drvarjev, razstavljamo debela posekana debla, vrtimo filme o mehanizirani sečnji ali utemeljujemo krčenje ravninskih gozdov. Želeti Je samo, da bi v enaki meri popularizirali tudi pogozdovanje. Preoblikovanje pokrajine ne sme postati sinonim za siromašenje njene narave.
Vsakdo razume višje gospodarske potrebe. Ne moremo pa se ob raznih posegih venomer sklicevati nsmije.
Varstvo narave ne more ostati omejeno samo na redke zaščitene narodne parke in turisti čno-re-kreacijska območja. Zahteva po vsestranski skrbi za naravno skladnost v vsakem našem predelu se mora odraziti v izpopolnjeni zakonodaji o varstvu narave. Obstoječi zakoni Im odločbe so stari večinoma več kot deset let in ne zajemajo vse pereče problematike. Večina ljudi teh določil ne pozma in v praksi tudi ni organa, ki bi nadzoroval izvajanje.
Skrbi za naravo ni mogoče več prepuščati naključju ali osamljenim idealistom v kakem planinskem ali turističnem društvu.
J. K.
Predavanje o Nizozemski
Zaradi akademije, ki je bila v ponedeljek, 18. t. m„ predavanje esperantske sekcije ni bilo obiskano, kakor so predvidevali prireditelji.
Vendar so navzoči pazljivo sledili izvajanjem predavatelja Logarja iz Ljubljane. Govoril je uvodoma o zgodovini te dežele in potem o poteku 49. svetovnega esperantskega kongresa v Hagu, kjer je približno 2.400 esperanti-stov iz 43 držav vseh kontinentov manifestiralo za esperantsko idejo, idejo miru in bratstva med vsemi narodi sveta.
Jože Domanjko je dodal še važne sklepe, sprejete na tem kongresu. Gre za delo esperanti-štov pri zbiranju podpisov za predloge, ki bodo predloženi organizaciji združenih narodov v letu mednarodnega sodelovanja.
Krasne slike in film sta prikazala zanimivosti te lepe dežele in privlačnih mest: Haag, Amsterdam in Rotterdam.
Posebno pozornost je zbudil prikaz pravljičnega — miniaturnega mesta Madurodam ter življenje in vrvež na kongresu, muzeji, palača miru in sprejem v vladni palači. Vse to je ostalo udeležencem v trajnem spominu.
Ko se je predsednik esperantske sekcije zahvalil predavatelju za trud, je apeliral na mladino, da se vključi v esperantski tečaj (ta se bo pričel v soboto, dne 24, t. m.), in podčrtal, da ne bo več dolgo trajalo, ko bo tudi pri nas esperanto uvrščen v vrsto jezikov, ki si jih lahko izbirajo učenci in dijaki.
Oglašujte v Tedniku
PARTIZANSKI KOLEDAR 38 našega okoliša
Oktobrski dogodki
Tehnika Lacko
Prvi ohranjeni primeri lz tehni-nike Lacko so iz meseca oktobra 1944. V bunkerju pod listaj akom Franca Superja so oktobra 1944 tiskarji pridno tiskali časopise, brošure in letake. Tehniko Je vodil, kakor smo že povedali MIha Kolarič-Kostja, pomagali pa eta mu dekleti Ela Llpuž-Breda lz Maribora in Ljuba Roškar iz Ga-jevec. Tisk pa sta iz tiskarne nosila Miran Sagadin iz Ptuja ln kmečki sin Stanko Koželj iz Haj-dirt«. Tehniko Lacko eta povezoval* s pokrajinsko tehniko v Mariboru Zvonko Sagadin ln njegova mama Tončka Sa.gad!n-2en-ka. Iz meseca oktobra so ohranjeni izvodi časopisa »Novi čas« z dne 2. otobra 1944, 6. oktobra, 10. Oktobra in 29. oktobra. Dne 2. oktobra so tskarji natisnil le 402 Izvoda Novega časa, 6. oktobra 406, 10. oktobra 409 in 29. oktobra
pa 1123. Vidimo, da je število od 2. do 29. oktobra 1944 zelo naraslo, ker so do konca meseca že boljše uredili kolportersko mrežo in si oskrbeli potrebščine za tisk.
Kaj so čitali v »Novem času« oktobra 1944
Novi čas z datumom 2. oktober 1944 poroča, da je NKOJ dovolil prehod Rdeči armadi na jugoslovansko ozemlje, da dogodki zadnjih tednov zahtevajo mobilizacijo vseh Slovencev, ki so za boj sposobni. List poroča, da je sovjetska vojska prešla na naše ozemlje prt Timoku.in Je od Niša odaljena le še 80 km. Na osvobojenem ozemlju v Savinjski dolini je bilo veliko zborovanje, na katerem so govorili člani IO OF Leskošek in Polič, načelnik odseka za izgradnjo narodne oblasti pri predsedstvu SNOS tov. CerneJ, sekretar PO OF za Štajersko Jurančič, šef
sovjetske vojaške misije pri štabu IV. oper. cone podpolkovnik Bo-gomilov, šef anglo-amerikanske misije major Lindedy in drugi. Zidanškova brigada je v Gornjem gradu dobila svoj prapor. Baebler je odšel iz štajerske, njegovo funkcijo pa Je prevzel Jože Jurančič (doma iz Derbetinec v Slovenskih goricah). V naslednjih oktoberskih številkah Novega časa, vestnika OF in NOV za Štajersko in Koroško so domoljubi v ptujskem okraju čitali o razširitvi izvršnega odbora OF, o volitvah na osvobojenem štajerskem ozemlju, kjer so prvič v zgodovini volile tudi žene, in o uspelih partizanskih akcijah bataljonov Ljuba Šercerja, Miloša Zidanška in drugih enot NOV na Štajerskem; o vesteh iz vse domovine, o skrbi za NOV pred bližajočo se llmo, o krajevnih narodnoosvobodilnih odborih in njihovih nalo-ga>
V Mezgovcih oktobra 1944
Oktobra 1944 je bilo že skoro v vsaki vasi po več domov — postojank Osvobodilne fronte. Ljudstvo je bilo že prepričano, da nemški škorenj ne bo več dolgo tlačil naše zemlje in da zelene in rjave nemške uniforme ne bodo več dolgo etrahovale našega ljudstva. Na postojankah OF so se shajali aktivisti, se Je zbirala obleka in hrana za partizane, zdravniške potrebščine, potrebščine za tisk in so se zbirale vesti o gibanju sovražnika.
Taka postojanka OF je bila tudi pri Dragotlnu Cušu v Mezgovcih. V prvi polovici oktobra 1944 so na senu pri Cuševih počivali kurirji 14. TV postaje Franc Polanec, Jože Crešnik, Rudi Kondrič in še nekateri. Nekdo jim je prišel povedat, da se bliža nevarnost. Hitro so kurirji zapustili hlev, a tam pustili nekaj orožja 'n obleke. Komaj so odšli, že je nad 60 gestapovcev in orožnikov obkolilo hišo. V hiši so bili Marija Cuš, Dragotinova mati, Marija Bren-čič, polsestra in gospodarski pomočnik. Mariji Brenčič se je posrečilo pobegniti. Tudi hišni go-
spodar k sreči ni bil doma, ampak v Halozah. Ko se je vračal proti domu, so mu znanci najavili, da ga ščejo Nemci. Zatekel se je k Francu Solini v Mezgovce.
Nemci so pri Cuševih vse pre-metali, zaklali so tudi šest svinj in precej kokoši, in se s pečenim mesom gostili. Baje so razglasili, da se gospodarju ne bo nič hudega zgodilo, če se bo sam prijavil okupatorju. Dragotinu so prišle te besede na uho in ne moremo si misliti, kako jim Je mogel verjeti in se prijaviti gestapu 11. oktobra ponoči. Takrat so gesta-povci odpeljali tudi njegovo mater Marijo, staro 71 let, Dragoti-riovo polsestro Marijo Brenčič, staro 43 le im Dragotina, starega 29 let. Tedaj so prijeli tudi Marijo Ceh iz Mezgovec, staro 25 let, Dragotinovo nevesto.
Ko so geštapovci in orožniki končali pri Cuševih s pojedino, so hišo zapustili, na tiho pa pustili pri hiši zasedo. Takrat so se kurirji vrnili, da bi odnesli, kar so tam zakopali v seno. Naleteli pa so na zasedo, ki je vsula na partizane krogle iz strojnic. Padla sta kurirja Jože Grešnik in Franc Polanec. A žalosti za Cuševimi ni bilo konca. Za njimi je žalovala
vsa vas in daleč naokoli, kamor se je raznesel glas o tragediji v Mezgovcih.
Domača hči, Marija Brenčič je morala iz ptujskih zaporov v mariborske, nato po v Rawesbriick, kjer je umrla. Njeno mamo Marijo Cuš je izpustil okupator zaradi starosti iz ptujskih zaporov januarja 1945. Dragu čušu pa so 29. januarja 1945 brali v Mariboru smrtno obsodbo. Obglavlli so ga v Gradcu 5. marca 1945.
Dne 14. in 15. oktobra 1944 so Nemci z zažigalnim bombami in bencinom zažgali čuševo domačijo. V novi domovini je zrasla nova Čuševa domačija, na kateri gospodari nekdanja Dragotinova zaročenka in njeni dva otroka, sin in hčerka.
Na novi Cuševi hiš! bomo letos, ob 20-letnici tragedije, odkrili spominsko ploščs, ki bo pričala, kako neizprosen davek svobodi so dale mnoge kmečke druJMne med fašistično okupacijo naše zemlje. Zal nismo mogli odkriti spominske plošče ob obletnici padlih kurirjev, ne zažiga hiše, pač pa jo bomo odkrili mesec dni pozneje.
V. R.
(Dalje prihodnjič)
Ljudska znamenja v Slovenskih goricah
Slovenske gorice so kar pose-1 jane z ljudskimi spomeniki, kot bi hotel naš človek pokazati tujcem, da je tu gospodar. Ma vinskih hribih in križpotjih, poljih in ob cestah stojijo in nemo govorijo o zgodovini te dežele.
Na mestnem vrhu pri Ptuju stoji skromno znamenje, ki spada v kamnito skupino znamenj »ECCE HOMO« iz 13. stoletja. Na njem so gotski reliefi, ki pa niso vkomponirani v arhitektonski sestav znamenj.. Na Kicarju pri Ptuju je iz leta 1641 preprosto znamenje, na kraju, kjer je bilo nekdaj verjetno kužno pokopališče.
V	Hvaletincih nad Ptujem je »CUSEV HRIB«. Znamenje obsega žlebasto profiliran nastavek, trup kvadratnega prereza, ki ima po gotskem načinu močno posnete robove, spodaj z motivom ajdovega zrna, zgoraj s trikotnim prehodom v živi rob. V znamenju je plošča z reliefom križanega iz j leta 1592.
Slopasto zidano znamenje brez nastavka imamo v Ločiču pri De-sterniku. Tu imamo tudi drugo znamenje s kvadratnim slopa-stim trupom. Na krovni plošči, ki tvori podnožje močno odprtega nastavka, stojita na prednjih oglih stebriča, s tem posnemata oblike stebrastega nosilca hišice. Znamenje je lz 16. stoletja. Figura »hrvaškega Kristusa« z reliefom sv. Martina na hrbtni strani nlegovega sedeža je bila nameščena leta 1680.
V	Gradenšaku pri Voličini je dobro ohranjen kip »hrvaškega Kristusa« lz 18. stoletja. Kip je kamnita baročna plastika v on-kvenjaku. To Je ena najstarejših dotni kapelici. Enako ikonografsko temo, kjer si sedeči Kristus
TURISTIČNE NOVICE
V	MAROKU ŽENSKE KOT TURISTIČNE VODNICE
Te razkazujejo In tolmačijo ženskim turistom, kar sicer zanima samo ženske. Moškim in družinam pa so na voljo vodniki moškega spola.
KOPALIŠČE W0R18HOFEN velja za rojstni kraj zdravljenja po Kneipovem načina. Vsi hoteli in vse zdravstvene ustanove tega kraja reklamirajo naravno zdravljenje, kakor da zdravljenje drugod ni naravno,
LETOŠNJI GRA8KI JESENSKI
VELESEJEM je obiskalo 300.000 oseb, kar ocenjujejo kot rekord. Kot zanimivost navajamo, da Je bilo težišče sejma baje na ponudbah s področja gastronomlje. PODZEMELJSKO BOGASTVO
POSTOJNE nima tekmeca, zato obisk narašča. Tudi tehnično Je napravila velik korak naprej: kaj pomeni znanstveno, bo pokaial speleolo-ški kongres leta 1965. Vse to Ji daje atribut strateške točke v mednarodnem turizmu.	js
z desno roko podpira s trnjem kronano glavo, v levici po drži trs, imamo v Cogetincih pri Cer-ikonografskih upodobitev te vrste, saj iima letnico 1529.
Ob poljski poti pod vasjo Dr-betinci je znamenje, ki je odraz slovenjegoriške poznogoteke arhitekture. Smatrajo, da je to znamenje izdelek iste kamnoseške delavnice, ki je okrog leta 1523 sodelovala pri prezidavi bližnje cerkve sv. Andraža.
Na Ločkem vrhu stoji v vinogradih stebrno znamenje s kamnito plastiko pod križem padlega Kristusa iz časa okoli 1700.
V Gradišču j^ figuralno znamenje s podobo Janera Krstoika iz leta 1849. V Partinju pri Lenartu pa je plastika Marije lz leta 1863. Posebnost so trikotna znamenja, ki so nastala okrog 1800 in jih srečamo v Gradišču, Spodnjem Porčiču, Bučkovcih in Jurovskem dolu. V Bačkovi nad Benediktom je »kužni križ«. Pod nJim so pred več desetletji izkopali kosti kužnih mrličev, katerih imena so v
njem vklesana. Napis na pomor-nem križu pove, da so ga posta« vili julija leta 1618.
Iz leta 1627 je znamenje v Sovjaku nad Vidmom ob Sčavnl-ci, ki ima vklesana imena za kugo umrlih.
V	Bučečovcih stoji svetniška figuralna plastika svetega Jožefa, v Vučji vesi pri Ljutomeru pa svetega Boštjana, zavetnika proti kugi. V Spodnjem Porčiču varuje hišo pred požarom sveti Flori-jan. To je lesena baročna plastika.
Na fasadi skromne zidanice v Sovjaku nad Vidmom ob Sčavnicl je plastika zavetnika vinogradnikov in ljubiteljev dobre vinske kapljice svetega Urbana.
V	Slovenskih goricah je še mnogo znamenj, ki pa nimajo zgodovinske vrednosti ali pa niso arhitektonsko zanimive, vendar povečujejo lepoto te tihe i® mirna dežele sadovnjakov, polj, vinogradov in gozdov.
Simon Petrovič
iesreča ne počiva
Ob 24. oktobru - dnevu OZN
Osebni avto se je zaletel v tovornjak
V	petek, 16. 10. 1964 je bilo poškodovano v cestni prometni nesreči pri studenčnem mostu na cesti Ptuj—Maribor osebno vozilo KK XH 39, Taunus 12 M, ki ga je upravljal turški državljan. Na vozilu je za nad 100 tisoč dinarjev škode. Vozač je bil v nesreči lažje, njegova mati pa težje poškodovana, da je morala na zdravljenje v ptujsko bolnišnico. Kmalu sta oba odpotovala z vlakom nazaj v Turčijo.
Osebno vozilo se je pripeljalo proti Studenčnici iz smeri Ptuja. Pri prehitevanju nekega drugega vozila se je spravil vozač predaleč na svojo levo stran ceste. Po tej je pripeljal po svoji desni strani v smeri Ptuja tovornjak s prikolico JC 14-79 (Špedicija Bugojno). Osebni avto ni imel več časa niti prilike, da bi se vrnil na svojo desno polovico vozišča. Prišlo je do trčenja s tem tovornjakom ln sicer se je zaletel osebni avto s svojim prednjim levim delom vozila v levi prednji odbijač in blatnik in to s tako silo, da je odbilo osebno vozilo od tovornjaka, nakar je obstalo ob robu desnega vozišča. Sopotnica — vozačeva mati je bila v nesreči 'težje poškodovana, da je morala v ptujsko bolnišnico na zdravljenje/Vozilo Je ostalo še en dan na cesti, nakar ga je dal lastnik spraviti in Je odpotoval v Turčijo z vlakom.
Tudi v tej nesreči se Je pokazalo, da mora imeti vozač osebnega vozila prisotnost duha pri vseh prehitevanjih in če ta odpove, je nesreča neizogibna.
Padel v jarek in utonil
V	petek, 16. 10. 1964, je utonil v novoizkopanem jarku čez cesto
pri Mostju, 29-Ietni Stanko Križan, doma iz Sakušaka št. 10, p. Juršinci, delavec iz Vodne skupnosti Ptuj.
Tega dne se je peljal pokojni Križan zvečer domov po cesti z nerazsvetljenim kolesom. Zanesel se Je na to. da pozna cesto, pri tem pa je prezrl spremembo z izkopom jarka na cesti. Pravočasno ni opazil nevarnosti, niti znakov, da je cesta zožena. Izza zavarovanja se je zapeljal v jarek in je v njem utonil. Vsaka pomoč je bila zaman. Mrtvega so našli organi LM Juršinci.
Mladi delavec Križan je moral v prerani grob. Kraj njegove nesreče sicer ne bo posebej zaznamovan, vendar naj vseeno opozarja vozače na to, da je posebno ponoči potrebno biti na cestah previden.
Podrla so jo vrata osebnega avtomobila
Franjo Stromajer iz Maribora, Strekljeva ulica, se je pripeljal 16. 10. 1964 s svojim osebnim avtomobilom iz smeri Maribora čez železniško progo v Ptuju in nadaljeval vožnjo po Ormoški cesti. Na tej so se mu nenadoma ndprla desna vrata ter so zadela kolesarsko Nežo Zuran iz Spuhlje in jo vrgla v bližnji prometni znak in ograjo. Zuranova je dobila pri tem težje poškodbe, da | so jo morali prepeljati v ptujsko I bolnišnico.
V zadnjem času Je na cestah vedno več nesreč, katerih žrtve so tudi kolesarji, večkrat brez lastne krivde. Nesreče povzročajo nepričakovani dogodki. Tak je bil tudi z odprtimi vrati avtomobila. Vse, kaže, da se bodo morali kolesarji umakniti z avtomobilskih cest.
VJ.
V ptujski občini deluje že več let občinski center klubov OZN s svojimi mladinskimi klubi. Ob njihovem prazniku, 24. oktobru — dnevu OZN, želim opisati delo v klubih, njihove težave in naloge.
Cilj klubov je proučevanje svetovnih in mednarodnih problemov, zavzemati se za načela utrditve miru, uveljavljanje aktivne koeksistence, za razvijanje enakopravnega sodelovanja in prijateljstva med narodi ter državami ne glede na njihovo družbeno ureditev, za odpravo kolonializma in drugih oblik vmešavanja v notranje zadeve dežel, za zagotovitev pravic slehernemu narodu, da svobodno odloča o svoji družbeni ureditvi, za dajanje pomoči nerazvitim deželam in za vzpostavitev enakopravnosti narodov. Posebne naloge klubov so proučevanje vsebine dela OZN, njenih strokovnih ustanov in agencij.
In kaj so klubi? Klubi OZN so specializirana vzgojna organizacija, ki je po svojem ustroju in oblikah dela prilagojena specifičnim nalogam.
Klubi na osnovi vseh naših socialističnih pridobitev po svojih močeh prispevajo k nadaljnjemu razvijanju in krepitvi solidarnosti socialističnih sil, k boljšemu razumevanju in sodelovanju z naprednimi gibanji v svetu na načelih enakopravnosti in spoštovanja.
Geslo organizacije klubov OZN je; »Za mir med narodi«.
In kakšno je razmerje do drugih organizacij? Klubi sodelujejo z Društvom SRS za z.drnz» •• narode, delujejo pa samostojno v okviru svojega statuta.
Za dosego svojih ciljev sodelujejo klubi s političnimi, družbenimi in ostalimi organizacijami ter ustanovami na svojem območju.
Član organizacije lahko postane vsakdo, ki sprejme določbe statuta, program in pravila organizacije in se po njih ravna. Vsak član ima svoje pravice in dolžnosti.
Pravice članov so:
1.	Sodelujejo pri delu svoje' organizacije na sestankih, predlagajo in sprejemajo sklepe;
2.	lahko volijo in so voljeni v organe organizacije v skladu š štatutoffi in pravili, sprejetimi na podlagi statuta;
3.	dobiti izkaznico in nositi značko kluba.
Dolžnosti članov so:
1.	delati V skladu z načeli in i cilji organizacije in ravnati se : po stututu in po sprejetih skle-! plh;
2.	prizadevati si za čim večje znanje in ga posredovati drugi mladini;
3.	opravljati neko konkretno nalogo v klubu in si utrjevati znanje tujih jezikovi
4.	plačevati članarino.
Ce član krši statut, ugled in interese organizacije, je lahko izključen. Za uspešno delo v organizaciji pa )e lahko tudi pohvaljen oziroma nagrajen.
Klubi kot osnovne organizacije enote se lahko ustanovijo v okviru družbenih, političnih in gospodarskih organizacij in ustanov, delajo pa po svojem statutu
in po lastnih pravilih. Klub lahko j
ustanovi najmanj pet oseb.
Najmanj pet klubov na območju občine lahko ustanovi občinski center; najmanj osem^klu-bov na območju okraja pa-lahko ustanovi okrajni center; v.si i okrajni in občinski centri na ob- ! močju SRS pa spadajo v republiški center s sedežem v Ljubljani.
To je kratek opis organizacije klubov in njihovih nalog. Pri vsakem delu so tudi težave in tako jih ima tudi ptujski občinski center: pomanjkanje slovenske literature, časopisov, finančnih sredstev; največji problem pa je pisarna. Imajo jo skupaj z občinskim komitejem ZMS, a ker tudi ti rabijo prostor za pisarni-
ško, opremo, bi center nujno rabil : majhno pisarno.
Občinski center je na seji sekretariata, ki je bila 22. septembra 1964,"izdelal načrt dela za tekoče leto. V načrtu je več predavanj, ogledi' filmov in diafil-mov, razgovori z drugimi slovenskimi centri, ustanavljanje novih klubov in tečaj esperanta.
Kdor ima zanimanje za delo klubov OZN, naj pritegne še druge in naj se poveže z občinskim centrom, ki mu bo dal potrebna navodila.
Ob 24. oktobru si oglejte del ameriške razstave v mali izložbi trgovine Peko in izložbo trgovine Konus.
Za mir med narodi!
MB
Telovadba
TVD »PARTIZAN« PTUJ obvešča mladino — ljubitelje orodne telovadbe, da se prične redna telovadba v ponedeljek, dne 26. oktobra 1964, po sledečem urniku za osem oddelkov: CLANICE (od 18 let): v ponedeljek od 20. do 21. ure in v četrtek od 20. do 21. ure (v Mladiki). ČLANI (od 18 let): v torek od 20.30 do 22. ure in v petek od 20.30 do 22. ure (v Mladiki). MLADINKE (od 14 do 18 let): v torek od 17.30 do 19. ure in v petek od 17.30 do 19. ure (v Mladiki) - vodi tov. 5PITA-LER.
MLADINCI (od 14 do 18 let): v torek od 19. do 20.30 in v petek od 19.-do 20.30 (v Mladiki) - vodi tov. HLUPIC. PIONIRKE st., od 10 do 15 let): v sredo od 17.30 do 18.30 (v Mladiki) in v petek od 16.30 do 17.30 (v gimnaziji) — vodi tov. MESARIC. PIONIRJI (st., od 10 do 14 let): v sredo od 18.30 do 19.30 (v
Mladiki) in v petek od 17.30 do 18.30 (v gimnaziji) — vodi tov. KRASOVEC in MESARIC.
PIONIRKE (ml., od 6 do 10 let): v ponedeljek od 13.30 do 16.30 (v gimnaziji) in v četrtek od 15.30 do 16.30 (v gimnaziji) - vodi tov. RISTIC.
PIONIRJI (ml., od 6 do 10 let): v torek od 15.30 do 16.30 (v gimnaziji) in v petek od 15.30 do 16.30 (v gimnaziji) — vodi tov. BEDRAC.
Humor
Deček mladeniču: — Zakaj stalno laziS za mojo sestro? Ali nimaš svoje?
—	To ni mogoče, je rekel petelin, ko so mu popvedali, da ura bolje kaže čas kakor on. Končno
, so mu to dokazali.
—	Prav, naj bo, je končno pri-znal. — Toda, ali je iz ure mogoče napraviti kurjo juho?
Marija Nahberger, Sela 10 — dečka; Amalija Cafuta, Strmec 24 — Sonjo; Stanka Turščak, Gregorčičeva 1 — dečka; Hilda i Vogrinec; Mestni tfg 9'a — deč-! ka; Angela Horvat, Vintarovci I 45 — dečka; Marija Kurež, Sa-kušaik 56 — Ireno; Hedvika Potočnik, Dežno 43 — Antona; Franeka Kuhar, Podvinci 113 — dečka, Marija Kranjc, Gruškovje 136 — Silvo; Kristina Reberni-šek, Blšečkl vrh 2 — dečka; Ana Osterc, Budi na 13 — Mirana; Anica Petek, Bratislavci 58 — Franca; Marija Slavinec, Krče-vina 15 — dečka; Štefanija Riž-nar, Terbegovci 28 — Katico;
Marija Zemljak, Pobrežje 131 — dečka; Marija Kovačec, Vel. Nedelja 30 — Davorina; Jožefa Vrabl, Kidričevo 13 — Ksenijo; Frančiška Čoki, Stoperce 12 — dečka; Kristina Munda, Zagorje
22 — Slavka; Marija Staman, Grlava 24, Ljutomer — Vasjo; Terezija Macun, Podvinci 10B — Antona; Ana Vinko, Vumpah 4 — Mirana.
Anton Kosi, Kidričevo in Emilija Zoreč, Kidričevo; Maksimi-ljan Bninčič, Cesta Olge MegliČ 12 in Marjeta Potočnik, Muzejski trg 1; Mihajlo Kramberger, Brstje 1, In Veronika Košič, Zg. Hajdina 104; Andrej Kovač, Rogoznica 51, in Jožefa Andc-1-šek, Lackova 2; Ožbali Bratuša, Domava 58, ln Marjeta Z^eč, Dornava 58.
/UMRL JE:
Rudolf Bezjak, Ljutomerska 20'b, roj. 1935, umrl 14. 10. 1964.
DRAGO HASLl
(Konec)
K stoti obletnici ustanovitve ptu ske čitalnice
Poglejte na Slezko. Sicer ni dosti kvara, ako ne zvemo dosedanjih del na deželskem zboru; samo pravičnost in enakopravnost inači govorite! Prikrojenemu vo-litvenemu redu in temu, da so prej neki uradniki beriče razpošiljali nabiraje glasove, ter, kar sem moral čuti, po tanjškem volivcu plačati, se imamo zahvaliti, da bi skoro brez zastopnika bili ostali. Jaz mislim, da bi mi Slovenci na Štirskem okoli 423.000 ljudi si smeli- slovenske poslance voliti, ki bi nas branili in zagovarjali, nikar odpadnikov ali nasprotnikov, ki so zoper nas in naše koristi. Ne verujem, da bi Bachovnjake svoje največje sovražnike dolžni bili drago plačevati. Sicer ni za nas rešitve na takih zborih, kakor je Stirsko, Koroško itd., kjer smo v manjšini; nas mote le slovenski zbor rešiti, kakor Srbe narodna skupščina; ali smo menda ni nevredni tega, kar drugi imajo? — Naš poslanec g. Herman je v sostav-ku: »Gleiche Lasten, gleiche Rechte« (Enake bremena, enake pravice) po številkah dokazal, da mi štajerski Slovenci, čeravno je nas število samo na 381,302 po^ stavila, imamo fazmerno 6 poslancev na deželnem zboru premalo; na gornjem in srednjem Štirskem se je volil poslanec na 20.958 ljudi, pri nas pa na 31.775. Proti koncu svojega sostavka ta* ko-16 piše: »Tako pomenkljivO zastopanje naših zadev je za Slovence, oziroma spodnje Stirske toliko občutljivejše, ker posebno (i poslancov tergovstva in obert-
nosti, 12 poslancov velikega posestva kakor tudi trije moževni | glasovi s svojimi narodnimi in tvarniml (materijalniml) zadevami so bolje na nemški zemlji ukoreninjeni, in tudi 9300 Slo- i veneov zunaj mariborskega okrožja narodno zastopništvo pogreša, ker se ni moglo na nje ozirati pri volitvi za raztepenosti voljo. Toliko več imamo pravico Želeti, da se Zastopništvo pravičnejše razdeli, ker spodnje Stirsko je razmerno bolje obloženo z očitnimi dačnimi bremeni, vojaško nastanovltvo in vojaškim nabirom, kakor kterikoli drug okrog; narodna omikanost je ondi najbolje zaostala, vsiroma-čenje in nenravnost pa najdalje napredovala; tedaj se nam ne more zameriti, ako se opiramo na svečano Izrečeno načelo cesarjevo: »Enake bremena, enake pravice, ravnopravnost.«
O tej priliki šče lepo prosimo svojega vrednega poslanca, da bi nam po številkah šče dačne in flabirne razmere razkril, da svet sodi. Potrebno se mi vidi Sloven-com politiškl načert naznaniti, kterega je naš poslanec svojim volivcom razposlal. Imenitne in prevažne bo te čertice za razvoj našega prihodnjega ustavnega življenja, kterih se moramo lotiti kakor utapljavec rešivnega oža; le po takih pravilih osnovane občinske naredbe donesejo gotov uspeh narodu. Načert je ta-le: »Vi ste mi svoje potrebe na serce položili, ter pričakujete, in jez sem vam obetal, vaš, vaših zadev zvest in stanovit zastopnik biti.
Poskusim razložiti, kako nakanlm svojo nalogo rešiti In za kaj bi se najprvlje poganjali. Najpred bi treba bilo določiti, terdno'ln gotovo, kako in nekoliko naj bi se ljudstvo udeleževalo vlade po združlvnem potu z vzvišenim vla-: darjem, to je, ustavo osnovati. Tu ni mesto in predaleč bi zavedlo onih velikih načelnih pitanj se dotikati, ktere rešiti bomo se trudili opiraje se na modrljan-stvo, zgodovino ln svojo zved-nost i tu tedaj omenim samo pre-inačbe, ktere najbolje vaše dobro in hudo zadevajo. Začenjam z novo srenjsko postavo, ki se ima osnovati, v ktero bi se neizrečeno dosti občnega in koristnega dalo spraviti. Vi bi naj osnovali, i kar se mi dobro zdi, veče soses-i ke po priliki tako, da se ptujski j kraj, imaje 44.000 ljudi, največ v 8 ali 9 občin razdeli. Velike i soseske imajo več veljavnosti in \ važnosti, ter lože stroške nosijo ' same se vladaje, Pripraven pred-j stojnik, izvoljen srenjski uradnik ' in srenjski služabnik bi lahko i največ Opra: /0 sami oskerbeli, I ktere sedaj šiniti "urad, sodnl-štvo, davčni urii, biježnik (notar) in pravdosreunik opravljajo. Vi sami bi lahko oskerbeli re-darstvo, pobirali dače, spisovali različna pisma, razpravljali zapuščine, skerb imeli za svoje varovance, prevzeli poravnavne poskuse, overžbe-opravljali, celo določevali v pravdah konci manjših po skrajšani ustmeni obravnavi, oskerbovali j ako silne naredbe ln prejšnje preiskave v | kazenskih rečeh — v vsem bi
svobodna bila pritožba na deželno gosposko; nadalje skerb bi Imela na svoje učilnice, ufilniške hrame, cerkve in župne hrame (farovže) itd. Ker bi se vse godilo očltiio, ter pred vašimi očmi in cela soseska bi morala porok biti in vsakemu vas bi na sercu ležalo, da bi red bil in opravila se dobro vodile, bi se najberže vaše reči hitreje, marljiveje in previdneje opravljale, kakor se Je to dozdaj godilo. Se ve, da bi se morale tudi opravilne oblike skrajšati in olajšati, kar bi tudi prav bilo; vendar dvomim, je li niso celo zemljišnice (gruntne bukve) konči v sedašnji podobi ravno toliko kvara kakor haska donašale. S tem bi se pomagalo vašim tožbam zavoljo vednih, dostikrat več milj dalekih potov k sedašnjim gosposkam; koliko ste pri tem časa in penezov zapravljali, vročnino in poverjen-stva (komisijone) plačevalii drago in dolgočasno pravosodje bi se Odvernilo. Predstojništvo bi vas priloživše k dačnemu ranj-škemu malo nalogo proti ognju in toči zavarovalo; tudi bi vam svetovalo, da bi se jak vračnik, tudi živinski zdravnik pri nas nastanil, ako bi mu zastonj dali stanovanja v prostornem soses-kinem hramu in nekoliko zem-i ljišča. Gotovo bi se dali pomočki i in poti najti, da bi se občinarju | stiskanemu hitro in brez velikih stroškov penezi na posodo dava-li. Za siromaške in revne bolnike bi brez dvombe tudi oskerbni-' šča vedili osnovati itd. Na krat-
ko, vi bi vse potrebno imeli pri roki, duhovno, zdravniško, sodniško in penezno pomoč. Bi 11 zmerno pisnino v soseskino pe-neznico devali, že to bi skoro za stroške vašega vladanja segnilo. J^Jikar ne mislite, da se vam s temi premembami bi novo breme naložilo; nasprotno, vse vam se polajša, ne spomnivšl neizmernega nravnega dobička, ki bi vam odtod gotovo prihajal. Po ti prenaredbi bi se šte-I vilo zadnjih deželnih uradnl-, kov pomanjšalo, in s tem tu-! di vladini stroški, kar bi pri dačah na vaš dobiček bilo. Sče le, ko se nove županije dogoto-; vijo, bode se vidilo, koliko de-I želske gosposke bo treba in koliko uradnikov, šče le te bode se stanovitna viadna postava dala urediti, za česar voljo bo naj-berže srenjska postava tudi v oziru najpervo in najpotrebnejše delo narodnih zastopnikov. Sila potrebno bode narodnemu poduku pozorno oko podariti. Ra2ne poduke v keršanskem nauku, samo ubožno zadobljena nepa-metna urnost brati, pisati in ra-čuniti ne omikuje ne duha prav ne serča. Omika osvobojuje — je moč — veda in bogastvo. Vaša detca (otroci) bi se morala zadovoljno razbistriti v svojem najbližjem poklicu, kako se naj zemlja obdeluje, živina redi, drevje sadi in goji, umno gospodari itd., kakor tudi o svetu, pri-rodi, deržavi, človeških pravih itd.; njih serce bi se naj napolnilo z blagimi načeli pobožnosti, nravnosti, marljivosti, hranljivosti, snažnosti, ljubezni do bližnjega, ter po takem bi se tudi od te strani strašno se razširjajoča spačenost overla. Oskerbivši si razsvetljene blagovoljne učnike, ki bi, kolikor je močiM pamostal-
nl, oskerbljeni s kruhom in uži-vaje primerno zvunešnjo veljavnost, plačilo za svoj težavni poklic dobivali, poboljšavši učilo, poboljšavši ln pomnoživši učne predmete, bi se imenovani lepi nameni dali doseči.«
Dalje govorivši šče o koristi narodne straže je sklenil govor svoj tako: »Prljatli Slovenci! rad bi bil vam v vašem maternem je-zniku govoril, pa okolnosti. mi niso dopustile. Vaš jezik je neskončno lep, bogat in gibek. Ne more in ne sme se vam zameriti, ako si ga hočete v čast spravili. Materna beseda povzdiguje, serce; le v maternem jeziku se more narod na višjo Stopnjo omike spraviti. Tudi v tem oziru vam hočem zvest prijatel biti. Iz dolgega terpljenjain ponižanja ide-te lepemu vstajanju nasproti. Jaz lem tedaj vse vaše težave omenil, pa tem odpomoči, bode menda težko. Sebičnost, lenost, neumnost in ured po starem kopitu so proti nam; jaz pa ne zdvojim o uspehu. Naše zahteve so tako pravične, kakor je naša potreba velika; pravica se nam mora dati. Ze se mi zdi, da vidim v vaše kolibe se povračatl serč-nost in radost, marljivost in nravnost in hranljivost; razne stanove, ki zadovoljnejše, mar-IJlvejše za svoj poklic delajo, — vidim, ko ljudje mirne vesti morejo živeti, so poboljšani in obla-Ženi, ter pregovor prijatelski se spolnuje: .»Občna svoboda, občna omika, občna premožnost«.
Toliko o našem vrednem poslancu, ki se je samouk naučil slovenski, ki je izvoljen rekel po priliki te besede: »Slovencil moje serce je pri vas, moje življenje za vas.« — Spletke ga niso pustile na deržavni zbor dunajski,	Haložan
O&atfe Oa
• •
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK,
dobro ohranjen, prodam. Truda Š.telcer, Prešernova 22.
PRODAM omaro, kuhinjsko mizo in električni kuhalnik ter duge kuhinjske predmete. Bedrač, Trg svobode 3, Ptuj.
PRODAM DVE JAZZ TROBENTI
znamke Elaton in RaibOne. Štu-ki 21, PRODAM
malo rabljen štedilnik »Gorenje« in divan.' Naslov v upravi.
službe"
POMOCNICO, po možnosti z znanjem kuhe. Vprašajte Vidovič, Slovenski trg 6, Ptuj.
PREKLIC
Podpisani Ciril Fanikvar, delavec, Kidričevo 22, preklicujem in i obžalujem žaljivke, katere sem izrekel o Jakobu Smiljanu, delavcu TGA Kidričevo št. 58, ter se zahvaljujem, da je odstopil od pregona.
Ptuj, 19. oktobra 1964.
Ciril Panikvar POZIV
Pozivam' osebo, ki je vzela v nedeljo, 18. oktobra 1964 zjutraj v haloški kleti hotela »Petovia« Ptui moi novi plašč in rokavice in pustila svoj plašč, da moj plašč in rokavice takoj odda v hotelu in vzame svoj plašč. Ce ne dobim plašča v 8 dneh nazaj, bom krivca prijavil, obenem pa bom"'javno ožigosal njegovo početje.
MIRKO SERUGA, Ptuj
Odloki skupščine občine Ptuj
ZAHVALA
Ob bridki in tragični izgubi našega nepozabnega siiia, brata, moža, očeta in strica
RUDIJA BEZJAKA
IZ PTUJA, LJUTOMERSKA CESTA 20 B
se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so nam bili'ob nesreči v tolažbo in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti na mestno pokopališče v Ptuju ter so obložili njegov prerani grob s cvetjem in venci.
Za s-ožalje, vence, denarno po moč in spremstvo ob pogrebu se posebej zahvaljujemo kolektivu TGA Boris Kidrič, Kidričevo, kolektivu Tovarne a vt opreme Ptuj, Osnovni šoli Franca Osojnika Ptuj ter sostanovalcem.
Zahvalo dolgujemo tudi govo rniku Iz TGA Boris Kidrič Kidričevo in sodelavcu pokojnika za nagovor ob odprtem grobu, pa tudi č. duhovniku za opravljen po grebni obred.
P4-'. 1« oktobra 1J»S4.
Žalujoči žena s hčerkama, starši, sestra z družino ln ostalo sorodstvo

Montažno podjetje ELEKTROKOVINAR Ptuj
razpisuje sledeča prosta delovna mesta:
1,	nabavni referent
2.	tehnični risar,
KV in PKV ključavničarje, vodovodne instalaterje, instalaterje centralne kurjave in kleparje ter izolaterje.
Kandidati za delovno mesto pod 1. točko morajo imeti srednjo ekonomsko šolo, ali pa mora biti KV delavec trgovske stroke — železninar.
Kandidati za delovno mesto pod 2. točko morajo imeti tečaj za tehničnega risarja.
Osebni dohodki po pravilniku.
Nastop službe takoj.
Komisija za razpis delovnih mest pri Komunalnem zavodu za socialno zavarovanje Ptuj razpisuje po II. odst. 13. člena pravilnika o delovnih razmerjih zavoda delovno mesto:
REFERENT ZA OTROŠKI DODATEK
Pogoj: srednja ekonomska šola Nastop službe je možen takoj.
Pravilno kolkovane pismene ponudbe s kratkim življenjepisom vložite direktno pri upravi zavoda.
RAZPISNA KOMISIJA KZSZ PTUJ
RAZPIS JAVNE DRAŽBE
Stanovanjska skupnost Ptuj bo prodala zaradi porušitve
in odstranitve ■p-
ostanke enonadstropne zgradbe
NA JAVNI DRAŽBI DNE 27 OKTOBRA 1964 OB 9. URI
v Ptuju, Trstenjakova ulica 8 (nasproti hotela Petovio). Zgradba bo prodana v celoti z vsemi obrtniškimi izdelki. Družbeni sektor ima prednost pri nakupu.
Podrobnejši pogoji bodo objavljeni pred dražbo.
Stanovanjska skupnost Ptuj
Trgovsko podjetje LES Ptuj
razpisuje prosto delovno mesto
USLUŽBENCA
za obračun odpreme in mezd na lesnopredelovalnem
obratu Rogoznica
Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov Prednost imajo moški!
Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE PTUJ
Po 23. členu temeljnega zakona .o financiranju šolstva (Uradni list FLRJ, št. 53-687/60) je skupščina občine Ptuj na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti sprejela dne 17. junija 1964
ODLOK
o kategorizaciji šol in o merilih, po katerih so dodeljujejo sredstva za osnovno dejavnost šol v občini Ptuj
1.	člen
Sole in zavodi v občini, ki se financirajo iz sklada za šolstvo (v nadaljnjem besedilu šole) se razporedijo v šest skupin in sicer:
I.	sktipina— osnovne šole: Le-skovec pri Ptuju, Rodni vrh, Sto-perce, Trnovska vas, Vitomarci in Zavrč;
II.	skupina — osnovne šole: Cir-kovce, Cirkulane, Destemik, Dor-nava, Gorišnica, Hajdina, Juršin-ci, Lovrenc na Dravskem polju, Majšperk, Markovci, Podlehnik, Videm pri Ptuju, in Zetale;
III.	skupina — osnovne šole: Kidričevo, »Tone Znidaršič« Ptuj, »Franc Osojnik« Ptuj, in »Ivan Spolen j ak« Ptuj;
IV.	skupina — Posebna osnovna šola Ptuj, Šolski center za lesno in kovinsko stroko Ptuj, Poljedel-sko-živinorejska šola Turnišče in Glasbena šola Ptuj;
V.	skupina — Gimnazija Ptuj in Ekonomska srednja šola Ptuj;
VI.	skupina — Dijaški ' dom Ptuj, Varstvena ustanova Ptuj, Varstvena ustanova Kidričevo, Delavska univerza Ptuj in Letalska šola Aerokluba Ptuj.
2.	člen
Sredstva za materialne stroške se določijo po skupinah:
1)	na učenca —
a)	šolam v I., II. in III. sku-Pini po	3.000 din
b)	šolam po IV. skupini . P®	4.500 din
c)	šolam v V. skupini PO	6.000 din
2)	na oddelek —
a)	v I. skupini po 25.000 din
b)	v II. skupini po 30.000 din
c)	v III. skupini po 35.000 din č) v IV. skupini po 40.000 din
d)	v V. skupini po 60.000 din Šolam iz VI. skupine se ne določijo sredstva za materialne stroške.
K materialnim stroškom se pri-štejeta 2«/» kot prispevek za sklad za obnovo Skopja.
3. člen
Za osebne dohodke se dodelijo šolam sredstva po naslednjem izračunu povprečnih mesečnih osebnih dohodkov: 1. učno in vzgojno osebje:
—	učitelj, strokovni učitelj, učitelj praktičnega pouka in vzgojitelj v varstveni ustanovi 37.000 din;
—	predmetni učitelj — vzgojitelj v dijaškem domu 44.000 din;
—	profesor 54.000 din;
i! administrativno in tehnično osebje:
—	tajnik, računovodja, ekonom 35.000 din;
—	kvalificirani delavec 28.000 din;
—	polkvalificirani delavec 25 tisoč din;
—	nekvalificirani delavec 20 tisoč din.
Število delovnih mest za učno in vzgojno osebje na šolah se določi takole:
1.	za razredni pouk se vzame število oddelkov od prvega do vključno petega razreda;
2.	za predmetni pouk se priznajo dejanske ure predmetnega pouka na šoli. Kot predmetni pouk se prizna tudi razredni pouk za oddelek, v katerem poučuje predmetni učitelj razrednega pouka na posebni osnovni šoli in na posebnem oddelku osnovne šole. Za učno obveznost predmetnega učitelja in profesorja se vzame 22 ur pouka tedensko;
3.	polni obračun za predmetnega učitelja in profesorja se prizna le za dejansko število predmet, učiteljev in profesorjev. Za vse ostale se odšteje 40°/o razlike med osebnim dohodkom učitelja in predmetnega učitelja oz. predmetnega učitelja ln profesorja;
4.	v dijaškem domu se priznajo predmetni učitelji po urah dejanske zaposlitve. V varstvenih ustanovah se računa na 20 gojencev ena vzgojiteljica;
s. povprečni osebni dohodek za upravitelja določi upravni odbor sklada za šolstvo. Pri tem mora upoštevati vrsto šole in število učencev; 6 število administrativnega' ln tehničnega osebja se vzame po
dejanskem stanju na šolah koncem leta 1963. Šolam V. kategorije se za tehnično osebje ne dodeljujejo sredstva.
K sredstvom za osebne dohodke, izračunanim po tem členu, se prišteje 72 °/o družbenih dajatev..
4.	člen ,
Za težko mesto se določi učiteljem poseben'mesečni dodatek k osebnim dohodkom, in to: na osnovni šoli Rodni vrh po 6000 dan; na osnovni šoli Podlehnik — za podružnično šolo Gruškovje, Majšperk — za podružnično šolo Naraplje in osnovni šoli Stoperce pa po 4000 din.
Posebni dodatek pripada vsem učiteljem na šoli ne glede na delovno mesto in ne glede na višino osebnega dohodka.
5.	člen
Delavski univerzi v Ptuju se dodelijo za leto 1964 sredstva v skupnem znesku 9,000.000 din in letalski šoli Aerokluba v Ptuju v skupnem znesku 2,583 600 din.
6.	člen
Sredstva, ki pripadajo šolam po tem odloku, predstavljajo enotna sredstva, ki jih šole razdelijo s svojimi finančnimi načrti po veljavnih predpisih.
7.	člen
• Ob začetku šolskega leta 1964/65 se napravi ponovni izračun sredstev po dejanskem stanju, prikazanem v organizacijskih poročilih šol.
8.	člen
Sredstva, ki jih določi šola s ' finančnim načrtom za osebne do- . iiodke, se razdeljujejo med člane delovne skupnosti s pravilnikom | o delitvi osebnih dohodov.
9.	člen
Upravni odbor sklada za šolstvo I lahko doda k sredstvom, ki pri-' padajo šolam, po tem odloku še posebna sredstva, če to narekujejo za to posebej utemeljeni razlogi.
10.	člen
Šole ugotovijo in obračunajo sredstva za učila in ostalo opremo.
S stopnjo amortizacije določi šolski odbor po normativih povprečno dobo trajanja v nomenklaturi nepremičnin in inventarja državnih organov in zavodov, ki je sestavni del navodil za popis in cenitev nepremičnin in inventarja pri državnih organih in zavodih (Uradni list FLRJ, št. 2/59 in 3/59).
Ekonomska srednja šola vplača za pisalne stroje po prejšnjem odstavku tega člena izračunano amortizacijo ovečano za 100 •/».
11.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem vestniku okraja Maribor«, izračun sredstev pa se opravi za vse leto 1964.
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o kategorizaciji'šol in o merilih, po katerih se dodeljujejo sredstva za osnovno dejavnost šol v občini Ptuj (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 30-426/60). Št.: 61-17/64-1. Ptuj, dne 17. junija 1964.
Predsednica skupščine občine Ptuj
Lojzka STROPNIK
URADNI ZAZNAMEK:
Ta odlok je bil objavljen v Uradnem vestniku okraja Maribor, št. 31-430/64 z dne 8. septembra 1964 in velja od tega dne dalje, uporablja pa se za leto 1964. Ptui. dne 31. oktobra 1964.
Tajnik občinske skupščine Ivan RAU
SKUPŠČINA OBČINE PTUJ
Po tretjem odstavku 5. člena zakona o obrtnih delavnicah samostojnih obrtnikov (Uradni list SRS, št. 5-28/64), po 3., 8. m 150. členu temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 2/59) ter po 219. členu statuta občine Ptuj, je skupščina občine Ptuj na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 20. julija 1964 sprejela
ODLOK
o določitvi krajev in pogojev, v katerih smejo obrtne delavnice samostojnih obrtnikov prodajati svoje izdelke v občini Ptuj.
I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen
Obrtne delavnice samostojnih obrtnikov smejo razstaviti na prodaj in prodajati svoje izdelke
Prodaja
Po sklepu upravnega odbora z dne 28. februarja 1963 se razpiše prodaja	„
motornega kolesa znamke »PUCI>25d
A.a""'* . ».'•
Prednost pri odkupu imajo organizacije ; ustanove ter zavodi in družbene organizacije.
Interesenti se naj javijo najkasneje do 10. novembra 1964 pri tukajšnjem zavodu.
KOMUNALNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE PTUJ
praviloma v svojem poslovnem prostoru.
Izven poslovnega prostora pa smejo obrtne delavnice samostojnih obrtnikov prodajati svoje izdelke še v naslednjih krajih v občini:
a)	na tržnem prostoru v Ptuju vsak dan;
b)	ob nedeljah in praznikih pa v (na):
—	Cirkovcih,
—	Cirkulanah,
—	Desterniku,
—	Dolanah,
—	Gomili,
—	Gorišnici,
—	Hajdini,
—	Juršincih,
—	Leskovcu,
—	Lovrencu na Drav. polju,
—	Majšperku,
—	Markovcih,
—	Polenišaku,
—	Podlehniku,
—	Ptujski gori,
—	Stopercah, •
—	Trnovski vasi,
—	Velikem vrhu,
—	Vidanu,
—	Vitomarcih,
—	Zavrču in
—	Zetalah.
2.	člen
Obrtne izdelke je dovoljeno prodajati samo na tržnem prostoru.
Ta prostor v posameznem kraju določi pristojna krajevna skupnost. Tržni prostor upravlja in vzdržuje krajevna skupnost, v Ptuju pa Zavod za komunalno dejavnost občine Ptuj.
3.	člen
Za uporabo tržnega prostora mora obrtna delavnica plačati krajeVni skupnosti pristojbino. Višino pristojbine predipiše pristojna krajevna skupnost s posebno tarifo.
Pristojbino mora obrtna delavnica plačati takoj, ko zavzame tržni prostor.
4.	člen
Cas prodaje je od 5. do 19. ure.
5.	člen
Obrtni izdelki se smejo razstaviti iin prodajati le na stojnicah. Izjemoma se smejo nekateri obrtni izdelki razstaviti in prodajati tudi na vozovih in na tleh (izdelki lončarjev, razno kmetijsko orodje, lesena roba in podobno).
6.	člen
Razstavljeno blago mora biti vidno označeno s ceno.
7.	člen
Prodajalci morajo skrbeti za red in čistočo tržnega prostora.
Medičarji morajo pri prodaji upoštevati še posebne predpise, ki se nanašajo na prodajo živil.
8.	člen
Vsak prodajalec mora na zahtevo kontrolnih organov pokazati obrtno dovoljenje, medičarji pa tudi potrdilo o neoporečnosti naprav.
9.	člen
Svet občinske skupščine, ki je pristojen za obrt, daje po potrebi navodila in smernice za izvajanje tega odloka.
II. PREKRŠKI IN KAZNI
10.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem določb tega odloka opravljajo:
—	upravni organ skupščine občine Ptuj, ki je pristojen za zadeve obrti;
—	pristojne inšpekcije skupščine občine Ptuj;
—	uslužbenci ljudske milice.
11.	člen
Z denarno kaznijo v znesku 500 din se kaznuje:
—	kdor prodaja obrtne izdelke izven časa, ki je naveden v tem odloku (4. člen'.;
—	kdor prodaja blago na način, ki ni določen s tem odlokom (5. člen);
Z denarno kaznijo v znesku 1000 dinarjev se kaznuje:
—	kdor vidno ne označi cene blaga (6. člen);
—	kdor ne skrbi za red in čistočo na tržnem prostoru (7. člen).
Kazni predpisane s tem členom lahko izrekajo v mandatnem postopku organi, ki opravljajo nadzor nad izvajanjem tega odloka.
12.	člen
Z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev se kaznuje:
—	kdor prodaja obrtne izdelke v krajih, ki niso navedeni v tem
odloku (1. člen);
—	kdor na zahtevo kontrolnih organov ne pokaže obrtnega dovoljenja.
III. PREDHODNE IN KONČNE DOLOČBE
13.	člen
Določbe tega odloka, ki se nanašajo na določitev tržnega prostora in pristojbin, ne veljajo za tržni prostor v Ptuju. Za uporabo tržnega prostora in plačevanje pristojbin v Ptuju se uporabljajo dosedanji predpisi.
14.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določbe 19. in 20. člena odloka o tržnem redu v mestu Ptuj (Uradni list LRS, št. 35/53 in 19/54), ki se nanašajo na prodajo obrtnih izdelkov na tpžnem prostoru v mestu Ptuj.
15.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem vestniku okraja Maribor«. Št.: 390-1/63-1. ( Ptuj. dne 20. julija 1964.
Podpredsednik Skupščine občine Ptuj Vladimir VREČKO
Horoskop
OVEN
Dobri znanci vam sporočijo razveseljivo novico. Naslednji teden se boste mnogočemu čudili. Obzirnost do soljudi je ena izmed vaših vrlin.
BIK
V	prihodnje boste porabili več časa za "odgovorno delo. Najraje ste v družbi znancev, ki oovorijo o bodočnosti. Razočaranje v ljubezni vas je precej prizadelo.
DVOJČKA
Brez načrtov težko shajate. V sredo se boste počutili zadovoljni in srečni. Mnoge nejasnosti preženete z lastno iznajdljivostjo.
RAK
Najraje poslušate tiste sodelavce, ki spodbujajo s kritiko in ne jemljejo poguma. Sedanja ljubezen vas bo dolgo osrečevala. V prihodnjih dneh se varujte nevšečnosti.
LEV
Zadovoljni ste s svojim položajem, odkar ste dobili delo. ki vas veseli. Z denarjem bodite previdnejši. Občudujete potrpežljivost ljudi, ki mnogo delajo.
DEVICA
Nekaj dni ne boste zadovoljni s svojimi uspehi. Važen problem vam bo vzel precej časa, preden boste našli zanj najugodnejšo rešitev. Doma se bolje počutite kot v najživahnejši družbi.
TEHTNICA
Imate več možnosti za napredovanje. Nesporazumov se izogibajte, ker imate z njimi slabe izkušnje. Nepričakovano potovanje na brzojavno povabilo.
ŠKORPIJON
V	poslovnih stikih imate znatne uspehe. Naklonjenost bližnjih zelo cenite. Za vas pomeni pritožba bližnjega nad težavami priliko za pomoč.
STRELEC
Kratko srečanje s starimi znanci vas spravi v dobro voljo. V svojem okolju se dobro znajdete. Z resno ljubeznijo se bo vaš položaj izboljšal.
KOZOROG
Nepričakovani dogodki vas n6 vržejo s tira. Ugajajo vanj
vztrajni ljudje, ki niso samoljub-ni. Pri svojem delu boste pokazali izredno sposobnost.
VODNAR
Iz denarnih težav vas reši prijatelj in sicer z vračilom dolga, V nedeljo boste zelo srečni. Novi načrti vas bodo opogumili.
RIBI
Izognili se bost« prežeči ne» varnosti. Malodušj« vas bo zapustilo. Dober znanec iz inozemstva vas bo kmalu obiskal.
RAZPIS
Kmetijski kombinat Ptuj. obrat mehanična delavnica, Ptuj, Budina 1, sprejme honorarnega KURJAČA "A CENTRALNO KURJAVO.
Delo in preje:..ki po dogovoru. Nastop službe t-ko;
OBVESTILO
Obveščam... lastnike traktorjev, da imamo na zalogi in naprodaj traktorske kabine.
Kmet/ kombinat, Ptuj, obrat mehanična d^Iavr.lca
Zavod za komunalno dejavnost občine Ptuj razpisuje
ŠTIPENDIJO
za enega dijaka srednje ekonomske šole.
Prijave sprejema do 28. oktobra 1964.
Lunine spremembe in vremenska napoved
za čas od nedelje, 25. oktobra do nedelje, 1. novembra 1964.
Napoved. Vreme tega tedna bo spremenljivo oblačno, od časa do časa dež in mrzlo- Nočne temperature bodo okrog ničle, dnevne pa med 6 iin 10 stopinj C.
Zadnji krajec bo v torek, 29 otobra ob 23 uri	AC
URADNI ZAZNAMEK
Ta odlok je bil objavljen v »Uradnem vestniku okraja Maribor«« št. 32-454/64 z dne 15. septembra 1964 in velja od 23. septembra 1964 dalje.
Ptuj, dne 13. oktobra 1964.
Tajnik
občinske skupščine Ivan RAU