Listek.
447
V obče je knjižica pisana prav dobro; samo zaradi besednega reda bi bilo marsikaj pripomniti; gi-ajati je posebno to, da so po nekaterih mestih glagoli preveč nakopičeni in zlasti v odvisnih stavkih na konec postavljeni. — Tudi založnik je knjigo kaj lepo opravil. — Svetovali bi gospodu Markiču, ki ima, kakor se vidi, spretnost za take stvari, da bi nam poslovenil tudi nekoliko prelepih srbskih pripovedek, ali pa na podstavi'narodnih pesmij opisal nekoliko srbskih junakov, kakor je n. pr. Marko Kraljevič. Tako berilo bi posebno ugajalo naši mladini.
Ljudmila. Roman. Nemški napisala * .,. *, Poslovenil Janko Leban. Tiskarna V. Dolenca v Trstu 1887, 8, 91 str. Cena 30 kr., po pošti 35 kr. — Povest je pisana v oziru jezikovnem prav dobro in čisto in gotovo dobro dojde vsem prijateljem sentimentalnega berila, zlasti vsem rahločutnim, nekritičnim bralkam. Nam ugaja menj, ker je dejanje prenavadno in nekaj prizorov 11. pr. Radovanova smrt, ni utemeljena (Deus ex machina !). Svetovali bi g. pisatelju, da bi prihodnjič poslovenil kakšno mičnejšo in res-ničnejšo povest.
Fran Jeriša. Jedeu najboljših mladih pisateljev slovenskih od leta 1848. do 1S55. bil je Fran Jeriša — Detomil. Sin jako ubožnih staršev je bil porojen dne 3. aprila 1829. leta v Si. Martinu pod Šmarijino Goro"; a ker so se roditelji njegovi pozneje preselili v Smlednik, mislijo mnogi, da je ta vas rojstveni kraj njegov. Gimnazijo je dovršil 1. 1848. v Ljubljani, učil se potem privatno pravoslovju doma, pozneje na Dunaji, a po zvršenih pravoslavnih študijah je prestopil v modioslovje. Toda dne" 2. septembra leta 18155. umrl je za kolero na Dunaji.
Jeriša je imel bistro glavo, po vseh šolah je bil odličnjak; a imel je tudi živo čuteče sred; bil je mladenič vzornega vedenja in živahnega, idealističnega mišljenja. Znal in govoril je mnogo modernih jezikov, iz katerih je rad prelagal na slovenščino. A tudi izvirnih stvarij, povestec in pesmij, napisal je več v »Vedeži«, v »Novicah«, v »Sloveniji« in v »Ljubljanskem Časniku« ; nekoliko spisov je po smrti njegovi priobčil »Glasnik«. Le škoda, da je bil Jeriša živa ilustracija Jenkovi pesmi »Trojno gorje"« ; kajti v uboštvu svojem je bil tudi on prisiljen zatajevati »voljo in sred« ter bedakom posojevati »čas, glavo in roke"«. — Na Dunaji se je seznanil z nemškim rojakom, vseučiliškim sošolcem Leopoldom pl. Schulz-Straznickim, ki je pred nekoliko leti umrl c. kr. sekcijski svetovalec v naučnem ministerstvu na Dunaji. Schulzev oče je bil poprej profesor na ljubljanskem liceji, prijatelj Čopov in Preširnov in tako je tudi sin njegov Leopold gojil simpatije do lepe Kranjske in do sinov njenih. Ko je 1. 1855. umrl Jeriša, dal mu je Leopold pl. Schulz - Straznicki na svoje troške postaviti spomenik na pokopališči Sv. Marka na Dunaji (na skupnem grobu št. 45.), kateremu je Jerišev prijatelj /'';-. Cegnar naredil nastopni nadpis:                                        , Tu poHva
Franc  Jeriša,
učenec učiteljstva, rojen 3.  malega travna i82g. v FlSdnika na Kranjskem, umrl 2.  kimovca 1883. na Dunaji.
Zgodaj si se svitla. zvezda uternila,
Zgodaj vdova si postala struna mila !
Kako pela na zeleni Savi si!
Po okrajnah, kjer slovensko serce bije,
V koru pevcev ni več nežne harmonije,
Ker Tvoj serčni glas več ne doni!            /-> 7      •        v    .    ••  , ».
J           &                                  Ud njegovih prijateljev.«.
Leta   1868. je dal pl.  Schulz   nagrobni   križ   popraviti.   Ker se v kratkem opusti
pokopali,-če Sv.  Marka  na Dunaji in se potem  pozabi  (ali se je že morebiti pozabil) grob
Jerišev, priobčujemo te vrstice, za katere   smo   posebno   hvalo   dolžni g.  prof.   Vilibaldu
Zupančiču v Ljubljani. — Jeriševe dnevnike hrani gospodična Lujtea Oblakova na Dunaji.