ČASOPIS S PODOBAMIZA SLOVENSKO MLADIl.
Štev. 8.           V Ljubljani 1. avgnsta 1886.         Leto X.VT.
J a n k o.                                     I
1             .       l                      I
l\ a vrtu pod senžnato liruško                  A Janko zdaj skoči po konci:            I
«r   Na večer Marijnega dne                       ,,Dovolj mi je teh besedi I                  I
$ Mladeniči čvrsti sedijo,                         Mavija kraljuje v nebesOi,                   I
I  Tako ined seboj govore:                       Ni mar jej, kaj delamo mi.                1
,,Slov^sen denašaji je praznik,              Vrh hruške zibaje se skfiraj
W         Gosp6jnice Velike dan;                         Bom dol se oziral na yas;                 I
Wr         Po sretu vesoljnem je s slavo              Letele na vas bodo hruške,                I
B         Največjo vselej praznovan.                    Poglejte, če padem še jaz!"                I
m          Še solnce — to trdijo nrnogi —           In čvrato oklene se debla                   ™
Br         Na iiebu obstane za hip;                     Ter nižjih oprime se vej.
r-         Težk<5 se od tukaj poslavlja,                 Vže dviga se više in više
¦           Nerado zahaja za hrib.                         Od veje do veje naprej.                       ¦
I          In kače ne upajo danes                       Kako je krepak in lahkoten!               I
¦           Iz svojih lazfti skalin,                          Nobene ovire mu ni.                           § M         Saj kači glav6 je potrla                       Vže tanjša se deblo, da veter
¦           Marija in božji njen Sfn.                      Pihljaje lahkd ga krivi.
¦<         če kdo bi pa splezal v ta praznik          Obraca na levo se, desno,                   ¦
m         Otresat katero drevo,                            Ko vever'ca brzih je nog.                   1
K         Brezdvomno ga žaka nesreža,               A čuj! — kaj li poka? —• mladenič,
m         Brezdvomno si zlfimi nog6."                 Pomagaj, pomagaj ti Bog!
1ŽŽ                        ^^^^
n.
Kdo pred oltarjem tam kleSf                Poslfcj na palieo oprt,
In kaj Mariji govori? —                     Na telu, duhu ves potrt
Eoke tam Janko povzdiguje                  V svetišže hrepenel sem Tvoje,
In Materi se zahvaluje:                       Da rešiš me nadloge moje.
nPrišel sem hvalo ti dajat,                  Prošnjo nii Ti spolnila si,
češčena, Mati, tisočkrat!                      Hromosti me rešila si;
češčena v nebu in na zemlji,               Zdaj palice mi ve8 ni tr^ba,
častf, o človek, jej ne jemlji!               Pustim jo tu, Kraljica n^ba.
Pred letom bilo je ta dan,                   Prišel seni hvalo Ti dajat,
Ko plezal na drevo drzan;                   češfena, Mati, tisočkrat!
A veja se mi odlomila,                         češčeaa v nebu in na zemlji,
Le Ti si smrti me rešila.                     časti, o človek, jej ne jemlji!
Fr. Krek  .