Poštnina plačana v gotovini. Leto XI., št. 23. Ljubljana, sreda 29« ianuaria 1930 Cena 2 Dir Naročnina znaša inesečno 25.— Din, za inozemstvo 40 — Din Uredništvo: Ljubljana: Knaflieva ulica 5 Telefon št 3122. 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13- Te. lefon št 440 Celje: Kova ul 3 Telefon št 190 Rokopisi se ne vračaio — Oglasi po tarif j Upravništvo: Ljubljana. Prešernova ulica 54 - Telefon št 3122. 3123. 3124, 3125. 3126. Inseratni oddelek: Ljubi lana. Prešer« nova ulica 4 — Telefon št 2492 Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13 - Telefon št 455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. - Telefon št 190 Računi pri pošt ček zavodih: Ljub« Ijana ši 11.842 Praha čislo 78 180; Wieo št 10S741 B Velika nasprotja v Londonu Amerika zahteva tudi omejitev podmornic — Solidarnost med Francijo in Anglijo London, 28. jan. d. Velik optimizem, ki je navdajal državnike pri pričetku pomorske razorožitvene konference v Londonu, se ie Dričel umikati trezne šemu razpolože-n'u. Potek dosedajnjih razprav je pokazal, da bo zahtevalo reševanje raznih tehničnih in političnih vprašani mnogo večje žrtve in napore, kakor so prvotno domnevali. Posebno je opažati popuščanje dobrega razpoložena pri ameriški delegaciji, ki se ne izogiba pokazati celo to, da j'e nastopilo gotovo ohlajenje odnoša;ev med njo in angleško delegacijo. Z dokaj velikim nezaupanjem motrijo ameriški delegati razgovore predsednika Macdonalda s francosko delegacijo o vprašan, u ureditve križark. V znaku tega razpoloženja je bil pisan tudi članek »Petit Parisiena«, v katerem se nava a izrek nekega francoskega delegata, ki je deial, »da ni izključeno, da bo konferenca nenadoma izdihnila in to prej, ko se bodo mogli delegati pripraviti na ta slučaj.« V bodočih dneh bodo delegati razpravljali o mnogih težkih vprašanjih, ki bodo vzbudila dokaj viharnih ur. Opažati je tudi veliko aktivnost japonske delegaci e. ki hoče na vsak način doseči to, da bi se ne dovolila gradnja trgovskih ladij, katere bi bilo mogoče z malimi izpremembami spremeniti v slučaju vojne v pomožne križarke. Proti temu stališču nastopajo odločno anglešk-delegati, ker je zgrajena večina angleških trgoviskih ladij tako, da jih :e mogoče hitro preurediti v pomožne voine križarke. London, 28. januarja. AA. Delegacije petih držav na pomorski razorožitveni konferenci so nadaljevale v Saint-Jameski Da-lači posvetovanja o dnevnem redu konference. Delegati so razpravljali o delovnem programu, ki ga je predložil generalni ta nik konference sir Maurice Hankey. Pariz, 28. januarja s. Včera šnia iztnenta-va misli na londonski konferenci in nasorot-stva, ki so se pri tem pokazala med italijansko in francosko tezo, so glavni predmet razprav poročevalcev listov, kakor tudi javnosti. Poročevalec lista »Echo de Pariš« piše, da ie treba obžalovati, da gredo londonska Dogajanja v prvi vrsti na škodo italijansko-franooskih odnošajev. Odgovornost za to pada popolnoma na Brianda. ker ie ta italijanski vladi v pogodbi iz leta 1922. ne samo priznal isti kontinent velikih bornih ladij, kakor Franciji, temveč poleg tega še obljubil enakost tudi glede ostalih bo.nin ladij. Kakor poroča poročevalec »Petit Parisiena«, je italijanski zunanji minister Dino Grandi izpremenil svoje prvotno stališče ter izrazil željo, naj se razgovori nadal uie o. Namiglinil je celo na mogočnost, izvzeti pri pariteti s Francijo one bojne sile, ki jih potrebuje Francija, da ima ravnoteže s šestimi ali osmimi križarkami tipa »Preussen« London, 28. januarja AA. Državni tajnik Stimson je nocoj objavil poslanico, v kateri je obrazložil stališče Zedinjenih držav do pomorskega razorožitvenega vprašanja. V poslanici naglasa, da pariteta med Anglio in Zedinjenimi državami ni doktrina pomorskega tekmovanja, temveč znak medsebojnega zaupanja. Macdonaldova izjava v Washingtonu meseca oktobra, da je Anglija pripravljena vodit; politiko pomorske paritete z Zedinjenimi državami je mnogo pripomogla, da :e izginila bojazen, da bo londonska konferenca delila usodo ženevske konference. NadaFe izraža v poslanici upanje ameriške delegacije, da bo dosegla sporazum z narodi, zastopanimi na konferenci, ki naj bi izločil tekmovanje v križarkah m rušilcih in kj naj odpravi podmornice. »Če ne bomo megli«, nadaljuje Stimson, odpraviti podmornice bomo vsaj skašali znižati nlihovo število in odpraviti s tem nevarnost, kateri so bile izpostavFene trgovske ladje v vojni«. Stimson zaključuje, da bi bil sporazum v vprašanju križark, rušilcev in podmornic najlepši uspeh konference in najlepši dokaz do-bre volje držav. Dokler ne bo ta program izveden, bomo morali izdati v prihodnjih 6 letih najmanj 200 milijonov dolar'ev samo za oklopnice in prihodnjih 6 letih drugih 400 milijonov dolarjev, V četrtek plenarna seja London, 28. januarja AA. Delegati petih velesil na pomorski razorožitveni konferenci so na dopoldanskem sestanku ugotovili, da je položaj dovolj razčiščen, da se skliče v na krajšem času plenarna seja pomorske razorožitvene konference. Ker ima vsako sredo ministrki svet običajno sejo so vod e delegacij sklenili, Ja bo plenarna seja konference v četrtek v Saint-Jameski palači. Ker bo prisostvovalo plenarni seji mnogo zastopnikov časo>pisja in bo pripuščenih v konferenčne prostore le 80 novinarjev, bodo nameščeni ostali v sosednji dvorani, ki bo zvezana s sejno dvo rano z mikrofoni in zvočniki. Imenovan ie bil tudi pododbor, ki bo fungiral kot »vodilni odbor« in bo po potrebi reguliral dnevni red. Nocoj sta aponska in angleška delegacija razpravljali o vprašanjih skupnega interesa in sta predali go-tove točke strokovnjakom, naj o njih poročajo. Francoska delegacija je iz avila. da je z dosedaniimi rezultati konference zadovoljna in da so se dosegli pozitivni uspehi Imenovana je bila komisija ki bo razpravljala o francoskem predlogu glede omejitve skupne tonaže vojnega brodovja in o pogojnem prenosu vo -nih ladii z ene kategorije v drugo. .Nadalje bo komisija razpravljala o angleškem predlogu. naj se vojno brodovje klasificira pc kategori i in o italijanskem predlogu naj se fiksira maksimum celokupne tonaže in doseže njen odstotek. Težka kriza v vrs!ah Heimwehra Nezadovoljstvo članstva z reformami v organizacijah Heimwehra - Abstinenca pri bodočih volitvah omogočilo pomirjanje in odstranitev nezaželenih elementov. Osebne- izpre-membe v vodstvu pa so bile izvršene tudi v organizacijah ostalih avstrijskih zveznih dežel. Zato je mogoče govoriti le o kriza ozdravljenja naše organizacije. Pri bodočih parlamentarnih volitvah se bo Heimw?'hr vzdržala volitev, ker stoji na stališču, da so za njo strankarsko onredeljene volitve brez pomena. Organizacija pa bo posvetila sedaj vse svoje moči za to. da bo prioravliena na oni trenutek, ko bo po-stalo aktualno vurašanje ustanovitve stanovske zbornice. ki bo pristopila k državni iz-grad'bi Avstrije « Dunaj, 28. januarja, d. Voditelj Heirn-vvebra dr. Steidle je izjavil novinarjem glede iia vesti nekaterih listov o bližnjem razkolu v vrstah te organizacije in poskusili vodstva, da prepreči razkol z raznimi reformami, sledeče: »Izvršena reforma heimwerskih organizacij ni zadovoljila mnogo naših tovarišev. Zaradi tega so se pojavile v vrstah organizacije napetosti, ki so postale pri nekaterih njenih delih zelo kritičnega značaja. Te težave pa so bile skoro povsod brez posebnih pretres-Ijajev prebol&ne. V nižjeavstri.iskih organizacijah, kjer so se pojavili najbolj OT>asni znaki krize, bodo sledile v kratkem volitve novega vodstva, kar bo Seipel o avstrijski zunanji politiki Avstrija ne bo sklepala nobenih novih zvez in gojila prijateljstvo z vsemi državami Monakovo, 28. januarja s. >Munchener Zeitung« objavlja razgovor z bivšim zveznim kancelar em dr. Seiplo-m o govoricah, k: so razširjene v Nemčiji glede izpremem-be avstrijske zunanje politike. Dr. Seipel !e povdarjal, da se v avstrijski zunanji politiki ni ničesar izipremenilo. Avstrijska zunanja politika ne bo sklepala nobenih novih zvez ter bo gojila prratelj-stvo z vsemi državami. Naravno je, da velja to tudi za Italijo. Ako je zvezni kance-lar dr. Schober ponovno izrecno poudarja! da hoče Avstrija živeti s svoim sosedom na jugu v orijateljstvu, se ie to zgoi»i'o zaradi tega. ker ?e od časa do časa izg'eda1o da ie prHatelistvo ravno z ItalHo nekoliko skaljeno. Z ozirom na to ne obstoji za nobeno državo vzrok za vznemirjenje ali ne- zaupanj. Avstrija bo hodila po starih potih in storila vse, da bo živela z vsemi državami v kar najboljšhi odnošajih. Na vprašanje, kako misli iziposlovati izvedbo načrta o ustanovitvi stanovsko gospodarskih zbornic, se je vodi tel1] avstriskih krščanskih socijalistov izognil pravemu odgovoru ter deal samo, da je vse šele načrt, ki ga je mogoče še v mnogočem spremeniti ter da zavisi njegova nadalnja ustvaritev predvsem nd staFšča "odstva stranke. Dunaj, 28. januarja, s. Zvezni kancelar dr. Schober bo, kakor se doznava v ponedeljek 2 februarja odpotoval v R:m. Na noti ga bodo »preminil 2ene-alni tajnik Peter, sfkriiski načekrk dr S-^hiHler in še en uradnik zunanjega urada Skupno z zveznim kanoeiarjem d>r. Schobrom potuje v Rim tudi italijanski poslanik Auiiti. ZAHTEVE IN ŽELJE INDUSTRIJE Važno zborovanje industrijskih korporacij - Proti carinskemu premirju - Poljedelci in zaščita domače industrije - Samoupravne dav« Beograd. 28. januarja p. Danes dopoldne se je pričela konferenca, ki jo je sklicala centrala industrijskih korporacij. Konference se udeležujejo zastopniki industrije in industrijskih korporacij iz vse države. Zvezo industrijcev za Slovenijo zastopajo gg. Krejči. ravnateli tovarne za dušik v Rušah, predsednik Zveze industrijcev. nadalje inž. Šuklie iz Ljubljane. dr. Maks Obersnel. tajnik KID na Jesenicah, in dr. Windischer. tajnik Zbornice za TOI v Ljubljani. V imenu vlade prisostvuje razpravam pomočnik finančnega ministra Gospodne-tič. Konferenco vodi beograjski industrijalec in guverner Narodne banke g. Ignjat Bajloni. Po običajnih otvoritvenih formalnostih je bila odposlana pozdravna brzoiavka Ni. Vel. kralju, nakar ie konferenca takoj prišla na dnevni red. Glavni tajnik centrale industrijskih korporacij g. Gjoka Čurčin je re-feriral o stališča naše industrije do carinskega premirja. Uvodoma je podal sliko gospodarskega stanja v Evropi in pri nas. Naše gosoo-darstvo lansko leto v primeru s predlanskim ne kaže posebnih znakov napredovanja. Kriza našega poljedelstva ie v veFki meri posledica svetovne krize, ki pa ji danes še ni videti konca. Naša industriia bo še dolgo časa hirala, če se ne bo ojačila carinska zaščita Carinsko premirje naj bi olajšalo pot do tesnejšega gospodarskega sodelovanja med posameznimi državami. Kakor je ta predlog na prvi iw>gled simpatičen. Je naletel pri podrobnejšem razmotrivanju na veliko rezervo in celo odpor ne samo nri nas. marveč tudi v mnogih drugih državah. Predlog o carinskem oremiriu Je v prilog zgolj onim državam, ki imajo močno razvito in dobro fundirano industrijo ter velik izvoz. Nesoreiem!iiv pa ie v sedanji formi za vse one države, ki streme šele sedaj do večjem razvoju domače produkcije. Med te države soada nedvomno tudi Jugoslavija, katere industria se mora boriti z velikimi težavami. Zato si moramo tudi mi prizadevati, da se nam prizna carinska tarifa kot sredstvo obrambe proti drugim državam z d^bro razvito in organizirano industrijo. Mi smo država, ki izvaža v glavnem poljedelske produkte. Za- seme to smo predvsem zainteresirani na omejitvah, ki jih bodo predlagale države uvoznice. Še posebej nas interesira diferenca med carino na produkte in polfabrikate ter zaščitni ukrep' proti dumpingu in proti posrednemu protekcijonizmu, preko čegar gre načrt konvencijp o carinskem premirju docela molče Za nas ie važno, da že sedaj iščemo sporazuma z velikimi državami. Poljedelski interesi spajajo poljedelske države. ki bodo morale v tem vprašanju nastopiti skupno v zaščito svojih skupnih interesov Referat g. Čurčina je bil sprejet brez debate. Sklenjeno je bilo, da bodo zastopniki centrale in industrijskih korporacij predložili vladi konkretne predloge glede na želie naše industrije. Sledil je referat tajnika centrale industrijskih korporacii dr. Gregoriča o reviziii carinske tarife. Definitivna redakcija naše carinske tarife, ki je v teku. se mora boriti s silnimi težavami. Agrarni protekcijonizem industrijskih držav onemogoča izvoz naših agrarnih produktov in nas zato sili. da poleg pospešitve naše poljedelske produkcije mislimo tudi na razvoj naše industrije, ki jo je treba zaščititi tudi s carinskimi ukrepi, četudi bi bilo to proti željam in rntencijam zapadnih držav. Novo carinsko tarifo, ki se sestavlja, mora prevejati duh zaščite domačega dela. Novi zakon mora zasledovati predvsem pospeševanje industrije, potrebne za državno obrambo. Dokler inozemska industrija nima v naši državi konkurence v domači produkciji, izkorišča naš trg po mili volji. Izkušnje kažejo, da so cene raznim predmetom občutno padle, čim so se začeli izdelovati doma. Poljedelski krogi pa morajo upoštevati tudi to, da je domač tovarniški in industrijski delavec najsigur-nejši konzument domačih poljedelskih proizvodov. ki se prodajajo na inozemskem trgu vedno težje. Naši industrijski delavci porabijo za 2 milijardi poljedelskih proizvodov na leto. Poljedelski krogi pa tudi ne smejo pozabiti, da je industrija najvažnejši davčni objekt za državo in za samoupravne korporacije. Žrtve, ki jih bodo morali doprinesti poljedelski krogi zaradi carinske zaščite industrije, jim prinašajo mnogo večje koristi v drugi obliki, predvsem na v povečanem konzumu.. Glede na načela, po katerih naj se rav- na nova carinska tarifa, je referent naglasil, da se je o njih razpravljalo že na neštetih konferencah in posvetovanjih gospodarskih korporacij. V debati, ki je sledila obema referatoma, je govoril med drugimi tudi g. ravnatelj Krejči, ki je poudarjal posebne interese industrije dravske banovine. Predlagal je več konkretnih predlogov, ki so bili v načelu vsi spreieti. Prihodnja točka dnevnega reda, referat o stanju naše industrije, je bila odgodena, sledil pa je referat dr. Gregoriča o samoupravnih financah. Referent je uvodoma naglasil, da se podrobno bavi s tem vprašanjem že dalje časa ministrstvo financ, ki je pokazalo mnogo dobre volje za pravilno in racijonalno rešitev tega zelo važnega problema. Finančno ministrstvo je izvedlo tudi pismene anketo, pri kateri so vse gospodarske institucije in korporacije izrazile svoje mišljenje. Govornik je orisal strukturo fiskalnih dohodkov samoupravnih teles, ki jo je treba upoštevati tudi pri bodoči ureditvi finansiranja samouprav. Pri tem se mora gledati na to, da se uvede enoten sistem samoupravnih (banskih, občinskih ter sreskih) davkov. Po mnenju gospodarskih krogov ni primerna osnova za finansiranje samoupravnih teles doklad na d-žavrle takse Sistem finasiranja samoupravnih teles mora namreč sloneti na tem, da država odstopi občinam in banovinam, na katere se sedaj pTenaša znaten del državnih poslov, tudi del svojih dohodkov. K temu vprašanju je podal mnenje industrije dravske banovine tudi inž. Šuklje, ki je opozarjal na prekomerno obremenitev industrije potom samoupravnih dajatev. Budžetiranje samoupravnih teles ogroža našo industrijo. Bavil se je z gospodarskimi razmerami v Sloveniji in se izjavil proti neracijonalnemu nakladanju trošarin s stran samouprav. Ob koncu je* guverner Narodne banke Bajloni naprosil načelnika, ministrstva za javna dela, naj se zakoni o ekspropriaciji, elektrifikaciji in izkoriščanju vodnih sil uveljavijo sporazumno z gospodarskimi krogi. Izboljšanje odnošajev z Bolgarijo in Italijo Zanimive inSarmacIje avstrijskega tiska — Popoln sporazum na sofijskih pogajanjih Dunaj, 28. jan. M. »Neue Freie Pres- i se« poroča pod naslovom »Jugosloven-sko-bolgarski sporazum«, da je beograjska vlada na svoji zadnji seji odobrila vse sklepe mešane jugoslovensko-bol-garske komisije v Sofiji, ki se tičejo likvidacije dvolastniških posestev in ureditve obmejnega prometa. Jugoslovenska vlada je tudi pristala na vse konvencije, sklenjene v Haagu. O isti stvari objavlja »N. Fr. Presse« tudi naslednjo informacijo iz Beograda: »V tukajšnjih diplomatskih krogih se zatrjuje, da je prišlo v zadnjem času do zboljšanja odnošajev med Bolgarijo in Jugoslavijo. Mešana komisija, ki zaseda v Sofiji, je sprejela sklepe o likvidaciji dvolastniških posestev. Bolgarska vlada je vsem svojim prizadetim državljanom priporočila, naj čimprej zamenjajo svoja, na jugoslovenskem ozemlju ležeča posestva s posestvi jugoslovenskih državljanov, ki imajo svoja posestva na bolgarskem ozemlju. Pri vseh posestvih, ki do maja letos ne bodo likvidirana, bo posebna mešana komisija po predhodni cenitvi izvršila prisilno likvidacijo. Tudi glede na ustanovitev nevtralne cone na obeh straneh državne meje med Bolgarijo in Jugoslavijo je dosežen popoln sporazum.« Gradec, 28. jan. M. »Tagespost« poroča pod naslovom: »Bolgarija je zadovoljna« iz Beograda: »Na potovanju skozi Beograd je bol- garski zunanji minister Burov izjavil, da je Bolgarija z rezultati haaške konference zadovoljna. Sklepi, ki so bili sprejeti v Haagu, bodo predloženi v kratkem Sobranju v ratifikacijo. Bolgarski zunanji minister je pri tej priliki naglasil podporo, ki jo je uživala Bolgarija od strani svojih zaveznikov, s posebnim priznanjem pa je podčrtal zadržanje jugoslovenske delegacije z zunanjim ministrom dr. Marinkovičem na čelu, ki je tudi pri tej priliki dokumentiral svojo naklonejnost do Bolgarije. Zboljšanje odnošajev z Italijo Dunaj, 28. januarja. M. »Neue Freie Presse« poroča pod naslovom »Zboljšanje odnošajev med Jugoslavijo in Italijo« : V političnih krogih sodijo, da se je minister dvora g. Bora Jeftič. ki se je s princem Pavlom udeležil svatbe italijanskega prestolonasledniika v Rimu, pri tej priliki pogajal z italijansko vlado o zboljšanju odnošajev med Jugoslavijo in Itafto Dosežen je bil sporazum v toliko, da se za sedaj ustavi medsebojno napadanje v tisku, da bi se na ta načini ustvarila povoljnejša atmosfera, ki bi omoeoč'la redna noga.iania o vseh še nerešenih vprašan koli. Zaradi tega domnevata, da je letalo strmoglavilo na led z velike višine in da sta ^e pogrešana polarna letalca najbrže poskuša a rešiti iz pokvarjenega letala s padali. To domnevo potrjuje tudi de stvo, da so bile vsi zaloge živil v kabini letala nedo.aKnjene Na kraj nesreče ie odšla odprava morna: iev z ladje »Nanuk« ki bo pcskus;1a Skopati izpod snežne ode'e razbito let?lo m najti trupla obeh nesrečnih letalcev, ki sta izdihnila na poletu proti Severneatu tečaju. General Živkovič častni meščan Novega Sada Novi Sad, 28. jan. n. Mestni upravi je bil predložen predlog, naj se predsednik vlade general P. Živkovič izvoli za častnega meščana Novega Sada. Ta predlog je podpisalo več uglednih članov mestnega zastopstva, na čegar današnji seji je bil predlog tudi soglasno sprejet. Obenem je bilo sklenjeno, da se predsednik vlade o tem sklepu takoj brzojavno obvesti in povabi v Novi Sad k slovesni seji mestnega zastopstva, na kateri mu bo izročena diploma častnega meščanstva. Seja izvršnega odbora SKJ Beograd, 28. januarja, p. Danes se je sestal izvršni odbor Sokola kraljevine Jugoslavije, ki je razpravljal o raznih vprašanjih, ki se tičejo formiranja nove organizacije, tehničnih zadev in gospodarskih problemov. Obširna je bila razprava o imovini bivšega Jugostei-venskega Sokola, ki je z vsemi svojimi aktivi in pasivi vstopil v novo sokol-sko organizacijo. Sklenjeno je bilo. da morajo vsa prizadeta društva napraviti bilanco svojega premoženja, ki bo nato služila kot podlaga za prevzem v nevo organizacijo. Nocoj je podstareši-na Paunkovič odpotoval v Prago, da prijavi vstop Sokola kraljevine Jugoslavije v vseslovansko sokolsko zvezo ter povabi češkoslovaške Sokole na vsesoko:!ski zlet v Beogradu. Odgoditev obiska Alberta Thomasa Beograd, 28. januarja. AA. Prihod Alberta Thomasa. ravnatelja mednarodnega urada za delo v Žeoievi, v Jugoslavijo je bil odložen za nekaj dni. Thomas je odpotoval na nujen poziv v London, kjer bo sodeloval v angleškem ministrstvu za dalo pri definitivni stili— zaciji zakonov, s katerimi se bodo v Angliji uveljavile mednarodne konvencije o osemurnem delu. Albert Thomas je nameraval prvotno nri speti v našo državo 11. februarja. Dan njegovega prihoda bo določen v Ženevi za bivanja g. Fotica. Načrt zakona o vodnih silah Beograd, 28. januarja. AA. Na pobudo zvent irodiustriicev v Ljubljani, bo v kratkem konferenca zastoipnikov gospodarski organizacij o načrta! zakona o izkoriščanju vodn;h sni. SedanM načrt zakona ie elatiorait nrnistrstva za zzradbe Beotrrad : Atene 3:1 (2:1) Beograd, os. januarja, p. Danes le reprezentanca Beograda odigrala nogometno tefcmo proti reprezentanci Aten. Beograjčani so imagaii s 2:1 (2:1). Težke obtožbe In ogorčeni odgovori Na članek »Novosti" o katoliški fronti odgovarja nadškof Bauer z ostrimi protesti — Kaj pravi ljubljanski »Slovenec" — Kaj je s »Križarji"? V nedeljskem »Jutru« smo že objavili kratite citate iz velikega članka, ki ga pod naslovom »Umetno stvaranje katoliške fronte« s pripombo »od posebne strani izven redakcije« objavljajo zagrebške »■Novosti«. Javnost je z velikim zanimanjem pričakovala odgovore direktno prizadetih. Ti odgovori so sedaj tu. Včerajšnji »Slovenec« objavlja pod naslovom »Zagrebški pam-ilet« očividno inspirirano polemiko proti »Novostim«, v Zagrebu pa se je oglasil nadškof Bauer osebno, da zavrne očitke avtorja, ki ga »Novosti« označujejo kot »posebno stran«, torej kot avtoritativno podučeno osebo. Obtožbe, ki jih iznaša zagrebški list, so zelo težke in reči smemo takoj, da bi si nanje želeli manj ogorčenih in filozofskih, zato pa tem konkretnejših odgovorov. Za danes se omejujemo na to, da predoeimo čitateljem predmet in vsebino interesantne in pomembne polemike. V svojem velikem članku ugotavljajo »Novosti«, da se z izvestne strani že delj časa poskuša izzvati pri nas kulturni boj. Postavlja se teza. kakor da je v naši državi pričel »antikatoliški kurz« in kampanja se prenaša tudi v inozemstvo, kjer je najprvo začela »Peichspost«, kateri z vnemo sledi italijansko časopisje. Povod za agitacijo v tem smislu so bili naši novi šolski zakoni, češ da so naperjeni proti katoliški cerkvi in veri. Prišlo je tako daleč, da je celo papeški nuncij pričel vlagati proteste. Kako malo so bili ti protesti upravičeni, se je takoj pokazalo, ko je minister prosvete na osnovi novih zakonskih odredb izdal pravilnik o verskem pouku na srednjih in osnovnih šolah, kateri pravilnik je bil od najvišjih cerkvenih krogov z zadovoljstvom sprejet. Da pa se vidi, kako daleč gredo oni krogi, ki forsirajo ustvarjanje nezadovoljstva, bodi navedeno, da se je od vlade zahtevalo celo to, naj briše iz šolskega zakona predpis, naj se mladina vzgaja tudi v duhu verske strpnosti in verskeea miru. Ali naj bodo šole bojišče verskih konfliktov? Naša država nikdar ni hotela preganjati katerekoli vere ali cerkve niti ni sprejela načela ločitve države od cerkve. Ona plačuje duhovnike, sub-vencijonira cerkve in baš sedaj z zakoni urejuje privilegirane po loža ie po-ediraih konfesij. Kar se posebej katol ške cerkve tiče, se naša država živahno trudi da sklene konkordat s papežem. Navzlic temu hočejo iz vestni elementi otvoriti v naši domovini še eno (versko) vprašanje, da bi otežkočali njeno konsolidacijo. Skušalo se je celo tolmačiti ustanovitev Sokola kraljevine Jugoslavije kot atako na katoliško cerkev in vero. Dočim so vsi trezni elementi pri Srbih, Hrvatih in Slovencih uvideli korist nove organizacije ter se ji pridružujejo, se edino pri bivših »Orlih« ni pojavil noben znak. da hočejo pristopiti k novi državni organizaciji. Še preje nego je bilo znano, kakšen bo zakon o novi sokolski organizaciji, so v Sloveniji vse orlovske organizacije prenesle svoje premoženje na cerkve in cerkvene organizacije. V najnovejšem času se po Sloveniji ustanavlja nov red mladine pod imenom »Križarji«, ki je v formi verski, dejansko pa nadomestilo za »Orle« Nato nadaljujejo »Novosti«: V raznih krajih so biie med katoliškim preb.val-stvom razširjene govorice, da hočejo iz Beagrada prisilno unificirati vsa kulturna in nacijonalna društva, celo društva raznih ver! Vrši se agitacija, naj se društvena premoženja izročijo cerkvi odnosno škofom in mostarski škof ie celo s posebno okrožnico pozval hrvatska društva, da se zatečejo pod okrilje katoliške cerkve. Zakaj vse to? Očividno v nameri, da se v neukih masah stvori umetna psihoza in da se napravi posebna katoliška fronta proti vsem drugam in proti celi državi. Ta akcija se je pričela, čim je bil podpisan Lateranski pakt med papežem in Mussolintjem. Vodi se preko Slovenije, in sicer, kakor izgleda, se vodi od zunaj in za tuj račun ter gre paralelno z drugimi akcijami, ki so naperjene proti konsolidaciji naše države. Vodstvo te akcije hoče vplivati ua Hrvate preko Ljubljane z ene in preko nekih zunanjih centrov z druge strani. Na Dunaju in v Rimu se prikazujejo stvari tako, kakor da bi se pri nas vodila politika proti Hrvatom, in sicer zato, ker so katoliški. Ljubljanski škof poziva celo o v oje vernike na odpor, napež pa pravi v encikbki. da naj katoliški svet daje svojo mladino samo v katoliške verske šole. Gotovi verski in politični fanatiki celo neradi gledajo, da skuša naša vlada skleniti zadovoljiv konkordat z Vatikanom, in ne podpira se niti zahteva, da se uvede v naši državi slo-lica pri imenovanju škofov navezana na kandidate naših škofov, kar bi edino nreprečilo ooasnnst. da nam enkrat pride v Slovenko Hrvatsko. Domačijo ali Voivodino Italijan ali Madžar za škofa. Tudi stara hrvatska narodna zaht?va. da se urede v nq$i državi slovansko bogoslužje, je bila potisnjena v ozadje. Aretacija nevarnih vlomilcev Čenstohova, 28. jan. s. Z aretacijo šestih vlomilcev je policiji uspelo preprečiti velikopotezen vlom v tukajšnjo filijalko poljske banke. V blagajni banke je bilo 15 milijonov zlotov. Po priznanju vlomilcev so stroški za priprave tega vloma znašali 30 tisoč zlotov. Policija je odkrila podzemeljski hodnik, ki je iz sosedne hiše vodil naravnost v tresorie banke V tem hodniku so našli vse orodje za vlom. Hmeljski trg Žatec, 28. februarja, h. Tendenca lelo čvrsta Včerajšnji' po-poMairski promet se Je do večera zvišal na 300 stotov. Da.našnji promet 150 stotov, cene 750 do 850 Kč. Primo de Rivera odstopil Pariz, 28. januarja g. Po vesteh iz Španije je Primo de Rivera odstopil. Imenovana je nova vlada z generalom na čelu. (Nadaljevanje s 3. strani.) Sodba y razpravi o iškem umoru Marjana Kraljic obsojena na 18 let robije - Njen mož Franc Kraljic oproščen »Novosti« zaključujejo svoja izvajanja z ugotovitvijo, da naš narod ne potrebuje novih bojev in novih front rn da so Hrvati že od nekdaj protivniki politike, ki jo je Strossmayer nazval »furtimaško«. Najmanje pa se bodo Hrvati podredili vodstvu nekaterih fanatikov iz province ali politikov iz Ljubljane in vplivu Pešte. Dunaja in Rima. Protest »Hrvatske Straže" Zagreb. 28. januarja, r. Tukajšnji organ katoliške akcije objavlja v celoti članek »Novosti« ter mu dodaje sledeči komentar: »Ta članek framazonskih »Novosti« mrgoli laži o katoliški akciji in o posameznih njenih granah ter je poln podtikanj katoliški cerkvi v Jugoslaviji.« Odgovor ljubljanskega »Slovenca" Na članek »Novosti« odgovarja glasilo ljubljanskega škofa s posebnim člankom »Zagrebški pamflet«. Članek 6e postavlja na stališče, da so izvajanja zagrebških »Novosti« le izraz borbe »starega liberalizma z vero^ cerkvijo in venskimi vrednotami« Avtor članka v »Novostih« je »brezvesten do-volj. da v času. ko se vse prebivalstvo veseli konstruktivnega dela na vseh poliih v duhu nove ere. z vso strastnostio pogreva bivša partizanska gesla boja proti katolicizmu v naši državi Ta člankar ki se je za tak horenden napad skril za neodgovorno anonimnost, se ni zadovoljil samo s tem. da_ napada zastopnika svetega očeta. da. papeža samega, potem pa ljublianskega vla-diko Jegliča pod kojega okriljem 6e je vsa Slovenija zbrala pod jugoslovensko zastavo — on gre tako daleč, da ves katolicizem v naši državi v'starem žargonu bivšega antiklerikalizma sumniči protidržavnih zvez z inozemstvom in vsem katoliškim dr. žavlianom. oredvsem pa cerkvenim krogom, odreka patriotizem!« _ »Niti enega dejstva ali dokaza ali vsaj sence stvarnosti ni v dolgem članku »Novosti«: s podtikanjem začenja, z lažmi nadaljuje in s pavšalnim sumničenjem konča — žalosten produkt protikatoliške besnosti. kakršnega še v časih najhujšega antiklerikalizma nismo doživeli. Edini »fakt«. ki ga navala kot dokaz »umetnega ustvarjanja katoliške fronte«, je, da se v Sloveniji ustanavlja »iedan novi red omladine pod imenom Križari« — o katerem novem redu v Sloveniiji no. bena živa duša nič ne ve!« tStovenec« zatrjuje. da obstoja pri nas le revija »Križ« in pa »mali križarji sv. Frančiška«, ki so stara cerkvena bratovščina otrok kot priprava za tretii red. — »Upamo, da bodo gospodje v Zagrebu svojo zmoto uvideli — če ne, pa naj ee ne' varajo, da bi mi na tako najnovejšo smer njihove politike, ako je za tem zavesten namen, molčali. Na vf-ak napad na vero. v-eizma in na cerkev pa na lojalnost katoliškega elemenla v Jugoslaviji bomo odgovorili, kakor taki napadi zaslužijo.« Izjava nadškofa dr. Bauerja Zagreb, 28 januarja, č. »Hrvatska Straža; objavlja izjavo zagrebškega nadškofa dr. Bauerja na članek v nedeljskih »Novostih«. Dr. Bauer pravi, da je z najglobljo indignacijo prečita! imenovani članek. Težko da je izšel v poslednjih 50 letih v naši javnosti težji napad na poglavarja katoliške cerkve in na katoliško cerkev samo, ki ji pripada hrvatski narod in domala polovica prebivalstva Jugoslavije. Kot ordinarij mesta, v katerem je izšel ta članek in kot hrvatski metropolit je dolžan biti tolmač tako episkopata. klera kakor tudi vsega katoliškega naroda Jugoslavije, da odbije v tem članku iznešene insinuacije proti posvečeni osebi svetega očeta in proti katoliški cerkvi sploh »Novosti« _ pravi g. nadškof — eo prevzele izmišljeno vest milanskega lista »Cor-riere della sera«, da se papeževa enciklika o šolah nanaša na razmere v Jugoslaviji. To je demantiral že vatikanski »Osservato-re Romano«, ki je javil že 16. t m., da se nanaša vsebina encikl^e na noioža'^ v vseli državah s katoliškim prebivalstvom. Govoreč o nadaljnjih odstavkih članka »Novosti«, pravi dr. Bauer. da so to klevete. objavliene po načelu »semper alicjuid haeret«. Posebno še poudarja da so bili poleg Vatikana v članku napadeni papeški nuncij v Beogradu, liublianski škof dr. Jeglič, mo^arski škof Mišic ter del domačega klera. Kar se tiče papeški-ga nuncija, ga ščiti diplomatska imuniteta in je dr. Bauer prepričan, da mu bo dano popolno zadoščenje. Glede svojih škofovskih tovarišev oa smatra • dr. Bauer, da ie vse zlobno izmišljeno ter podtaknjeno. Nadškof zaključuje: »Da, obstoja neka internacijonalna zarota, ki ogroža verski mir v Jugoslaviji. Toda ta ne prihaja od katoliške cerkve, niti je ona ne vodi. ne njen vrhovni vodja sveti oče. ne katoliški episkopat ali katoliški kier. Njo forsirajo mednarodne temne sile, Id so našle svoj plašč tudi v članku »Novpsti« in ki gredo za tem, da izzovejo v Jugoslaviji versko borbo in izpostavijo Dresa n jan i u katoliško cerkev«. . . Trgovinska pogajanja z Avstrijo Beograd, 28. januarja. M. Dunajska »Neue Freie Presse« je v eni zadnjih številk poročala iz Beograda pod naslovom »Jugoslovenske priprave za gospodarska pogajanja z Avstrijo« med drugim: Nedavno je avstrijska vlada obvestila jugoslovensko vlado, da namerava povišati uvozno carino na žito in moko. Pri tej priliki je predlagala izpre-membo gotovih postavk v jugosloven-sko-avstrijski trgoviinsi pogodbi. Zato se je danes vršila medministrska konferenca pod predsedstvom ministra trgovine z. Demetroviča. na kateri je bilo skte'v-'«*.c da odpotuje na Dunaj »osebna delegacija, ki se bo pogajala z avstrijsko vlado o kompenzacijaii na korist Jugoslavije. Prof. Haumant zcroet v Juoro«!aviw Beograd, 28. ian. p. Snoči ie prispel v Beofr-d profesor pariške So-bonne gospod Em:! Haumant. znani prijatel' našega naroda Prof Haumant se ie nedavno udeležil tudi odkritja spomenika Ilirije v Ljubljani in je aktivno sodeloval pri sprejemu liub^onske Glasbene M-»t'ce v Franciji V naši državi ostane več tednov ter bo proučeval naše kulturne prilike. Angleški liberalci podpirajo vlado London, 28. jan, AA. Včeraj je tekom razprave o ratifikaciji opcijske klavzule za mednarodno sodišče v Haagu obljubil zastopnik liberalne stranke H. Samuel dfelav-ski vladi popo.no podporo liberalne stranke. Nato je govorilo še več drugih govornikov. Naposled je zbornica zavrnila Cham-berlainov amandman z 380 proti 197 glasovom Sovjeti žele najeti angleško posojilo London, 2*8. januarja. AA. V spodnji zbornci je minister za zunanje zadeve Henderson izjavil, da AngHja ni obljubila nikaikesa posojila sovjetski viada in da »a tudi ne misli dati, kljub žellasn sovjetske vlade. Posarska konferenca Pariz, 28. januarja. Nemška m francoska delegacija za rešitev po sorskega vprašanja sta se posvetovala z rudarsko "komisijo, k« se sestane v kratkem, da reši nekatera vprašanja gospodarske Proračun in druge zadeve mestne občine Laško Laško, 28. januarja. Na občinski seji dne 24. t m. se je obravnaval in sprejel proračun za 1930. Vsota dohodkov se je določila na 102.455 Din, vsota izdatkov pa na 370.146.41 D.n, tako da ostane nepokrit primanjkljaj 267.691.41 dinarjev Izdatki so napram prošlemu letu narastli za približno 100.000 Din. to pa zaradi tega, ker se je moraia vstaviti v proračun za učiteljska stanovanja vsot 30.(100 dinarjev za najemnino sreskega načeistva in načelnika 8000 Din, za renoviranje poslopja bivše nemške šole in občinske hiše 50.000 Din, za dvignenje sprehajališča in napravo odgovarjajoče betonirane ograje cb Savinji mimo vile Pirkmaier 25.000 Din, prispevek za šolo v Laškem 33.153 Din, za obrestovanje in amortizacijo vodovodnega posojila 116.000 D.n. V seji se je predvsem tožilo zaradi velikih šolskih bremen, ki so postala neznosna zlasti sedaj, ko mora občina plačevati tudi stanovanja učiteljem, rih je 12, in še trem prosvetnim močem pri sreskem načelstvu. Reklo se je, če se štedi drugod, štediti bi se moralo tudi pri šoli, kjer imamo vsaj 3 učiteljske moči preveč, kajti samo 2 razreda imata nad 40 otrok, vsi ostali pa komai od 30 do 40, pa še te samo na papirju. Izgovor da jp preveč učiteljev, ker prihajajo Primorci k nam, ne drži. Slovenski primorski učitelji so bolj potrebni v Julijski Krajini, kot pri nas, pa če že nočejo ostati doma, bi našli novo lepo domovino v južni Srbiji. Primanjkljaj po 267.691.41 Dn se bo kril sledeče: s 40 ocSstotno občinsko ddklado na direktne davke, ki bo znašala 64.079.35 Din, dalje s 100 odst. doklado na drž. trošarino od vina in vinskega moštva v znesku po " 3.100 Din, z obč. nakladami na pivo od hI 50 Din, torej od 500 hI 25.000 Din. na 100 hI 30 odst. žganja od hI stopnje 10 Din, torej 30 000 Din, na 500 1 poslajenega žganja od 10 D n torej 5000 Din, na 100 hI sadjevca a 25 D:n, torej 10.000 Din, r.a meso, in sicer od goveda nad 1 letom 20 dinarjev, od 250 komadov 5000 Din, od telet pod 1 letom 10 Din. od 250 komadov 2500 Din. od prašičev 300 kom. a 10 Din, torej 3000 Din. Nova je davščina od mesa. Vodovod izkazuje dohodkov 56.000 Din, mostna tehtnica 8000 Din. sejmi 9COO Din. Davščina od prenočevanja tujcev od dneva in postelje po 2 Din 15.000 Din (Veteklo leto je ta davščina znašala preko 19.000 dinarjev). Ta od starešinstva pripravljeni proračun je bil sprejet soglasno, znak. d-a je gospodarstvo zdravo in dobro. — Pri seji se je govorilo in razpravljalo tud; o snujoči se industriji v Laškem te so bila g. županu dana široka polnomočja. Če se bo vsaj pn del teh nad izpolnil, čaka Laško lepa bodočnost. Pri zadnji obč. seji je župan spravil na razgovor vprašanje prodate našega kopališča OUZD. Po daljšem pretresu je zajedalo vsestransko mnenje, da bi bilo za naše mesto dbbro in prav, če kupi kopališče OUZD, ki ga namerava preurediti v moderno zdravilišče. O stvari bomo še govorili, danes rečemo le, da pozdravljamo ta sklep obč. odbora kot umesten in pameten. Ljubljana. 28. januarja Priča Miha Japelj. ki je bil s pokojnim dve leti v Ameriki, ie kratko karakteriziral pokojnega: >Bil je Martin štedljiv in priden ter več vreden, kakor ves Kraljičev grunt.« Tesar Lojze Maček, ki je delal v času tragičnega dogodka pri Kraliičevih, ie potrdil samo navedbe o sekiri, s katero je bil pokojni Martin umorjen. Obtožena Marjana mu je pripovedovala, da je Martin lahko še! v Ameriko, ker ima pravico. Živahen besedni dvoboj se ie nato vne! med urico Frančiško Jankovičevo. najbližjo sosedo, in obtoženo Marjano. Priča je navajala. kako ji ie Marjana pravila, da mora Martina stran spraviti, sicer da bo ona šla od hiše. Povsod drugie se ljudje razumejo. oh. še hrvaški prašiči se med seboi zastooijo . . Tu pa tak pekel ... Ko ji ie Marjana omenila da ie Martin odšel v Ameriko, ie ona niej pripomnila: — Verjemi Marjana, v tako Švico je še!, da kar trohni! Marjana ie oriči zagrozila, da io bo za to šla to*it. Frančiška pa je suho kvitirala: »Le po.idiL Obtoženka se ie dvignila in začela stihoma govoriti « pričo ter je končno vzkliknila: »Jezu« Marija, ni res!« Priča ii ie odvrnila: »Zadosti je grdo. da si to nanravila.« Zaslišane so bile *e nekatere prče. med niirni odvetn;k dr. Ivan Modic. ki je zastoja' nr>Voinega Martina v n.ieeovj pravdi oroti Francetu KralMču ter toži! na plačilo po«oiil. ki iih ie dal ookornik. G. dr. .Ivan Modic ie kot oriča omenil, da se je takoj, ko ie slikal, kako velikanski nrevžitek je pokoini Martin dobi! v notarskem zanisu. izrazi! napram dr. Tekavčiču. zastopniku obtoženega Franceta Kraljica, »da se vse ne bo dobro končalo«. Nekatere oriče so opisale roko.inika kot nasilnega človeka, ki ie zadnja leta rad pooival. Ob 17.30 je bilo dokazovanje zaključeno, nakar so sledili nlaidoverjl. Državni tožiteli g. Lavrenčak je kratko tolmačil glavne motive, ki so privedli do tra^ediie v Kraliičevi rodbini. B>-aniteli obtoženega Franceta Kraliiča Jr. Kreč je očrta! značaj obtožencev. Bra-nitelj obtožene Marjane Kraliičeve dr. Švi-ge!i ie v obrambo obfoženke navaial vse olajševalne okolnosti. Huda obtožba in način zagovora obtožene mu delata težko obrambo. Po končanih govorih Je predsednik vprašal oba obtoženca: — Ali imata še kaj povedati? France Kraljic je molčal. Obtožena Marjana pa je stopila bližje k predsedniku ter solzna izjavila: — Verjemite mi. gospod, tisti Kramar ga ie. Nato je začela silno Jokati. Mož ie stal nepremično in ni trenil z očesom. Ob 19. se le senat odstranil v posvetovalnico, kier je trajalo posvetovanje dobre pol ure. Ko se je zopet pojavil, je obtožena Mariana zatrjevala med solzami, da ni kriva, še preden ie bila izrečena sodba. Med največjo tišino je predsednik g. Mladič čital sodbo, s katero se spoznava Mariana Kraliičeva kriva zločinstva zoper življenje in telo ter se obsoja na 18 let robije (težke ječe). V dvorani ie završalo. Obsojenka je glasno zaihtela. In predsednik je nato nadaljeval: France Kraljic ni kriv ln se zato oprošča od obtožbe Utemeljevanje sodbe je traialo dobre četrt ure. Ves čas je obsojenka neprestano jokala. Mož France Kraliič je zmedeno zrl pred sodnike in sam ni mogel verjeti, da je prost. Občinstvo ie sodbo sprejelo r. zadoščenjem. France Kraljic je naposled stopi! k svoji obupani ženi. rekoč- — Pojdi, mamica! Prijel io je za roko ter vede! !z dvorane v ietnišnico. Zunat na hodniku pred dvorano se je odigral drug žalosten prizor. Kraljičevi otroci so čnkali na izid sodbe. Niso se ganili iz sodišča. Milo so gledali, kdaj zagledajo svoje roditelje svobodne. Ko je najstarejša hčerka začula rezultat razprave, je zaplakala ;n začela klicati: — K.ie ste. mati-3 Kaj .bo z nami? Bratec Francek in sestrica Tončka sta se okleoala starei"e sestre in prav tako ihtela. Franceta Kraliiča so nato izpusrli ter se je z otroci povrni! na svoj dom. Ižanci so vztra.ia'i pri razpravi ves dan. Najeli so avtomobil, da jih ie odpelja! zvečer domov. Razpravi so orisostvovali ce!o nad 70 let siare ženice. Niso se iz dvorane ganile niti za pet minut. Sodišče je nri odmeri kazni Marjani Kraljičevi uporabilo izredno milost ter upoštevalo vse olajševalne okoinosti. Akcija za gostilniČarsko pivovarno Celje, 28. januarja. Danes dopoldne se je vršila v hotelu ►Union« v Celju pod predsedstvom restav-raterja in hotelirja gosp. Cirila Majcena v i odbora za usta- novitev gostflničarske pivovarne v Laškem. Na seji so poročali delegati, ki so nastopili kot poročevalci na občnih zborih mariborske in ljubljanske zveze gostilničarekih zadrug ter nekaterih gostilničarekih zadrug v dravski banovini. Delegati so poročali, da so zborovalci povsod soglasno in z veseljem pozdravili idejo ustanovitve svoje domače pivovarne. Sicer eo ee skušali razširjati v gostilničarskih vrstah razni ne-t«novani pomisleki, češ da nova pivovarna ne bo vzdržala konkurence ostalih pivovarn v naši državi, ki razpolagajo pač z velikim kapitalom. Ta bojazen pa ni upravičena, kajti proti složnemu nastopu vsega gostilničarstva, ki bo brez dvoma tudi v tem važnem trenutku, ko se bije boj za njegov obstoj, ohranilo svojo trdno stanovsko zavest, je tudi moč še tako velikega ka pitala iluzorna. Nova pivovarna v Laškem ne bo, čeprav nosi ime gostilničarske pivovarne. samo podjetje gostilničarjev, temveč bo lahko pri niej udeležen vsak naš domač človek brez razlike stanovskega ali družabnega položaja. Ideja ustvaritve te prepotrebne pivovarne je pronikla že tako globoko v najširšo našo javnost, da mora biti vsekakor čim prej realizirana. Na tej podlagi je bilo na današnji seji sklenjeno, da se v najkrajšem času razpiše 6ubskripcija delnic nove pivovarne v Laškem. Obdukcija Antona Mariniča Novo mesto, 28. jan. Obdukcija trupla prečanskega gostilničarja Antona Mariniča, ki so ga po petih tednih našli v potoku Temenici, se je vršila danes popoldne ob 14. v mrtvašnici v Prečni. Komisijo so tvorili gig. preiskovalni sodinik Prijatelj, primarij moške bolnice dr. Pavlič, zdravnnk dr. Marijan Polenšek in kot zapisnikar sodni praktikant Josip Re-selj, vsi iz Novega mesta. Komisija ni mogla na utopljencu ugo- toviti nikakih vidnih znakov nasilnosti. Pri njem je našla samo 8 Din drobiža, 4 ključe in prstan iz ameriškega zlata z njegovim monogramom ter v platno vezano mapov v kateiri se je nahajala razglednica s Šmarne gore. Sumljivo je pomanjkanje denarja, ker pokojnikova žena zatrjuje, da je An trm Marinoč pred svojim izginotjem, zadnjo nedeljo pred Božičem imel pri sebi gotovo svojih 1000 Din, če ne še več. Takoj po obdukciji se je vrši! pogreb. — Kolikor je znano, se v preiskovalnem zaporu v Novem mestu zaenkrat nahaja pokojnikov tast. Turnir v San Remu Tudi 9. koio je prineslo ogorčene boje in ie samo ena partija končala remis. Maroczy je izgubil proti Bogoljubov«. Spielmann proti Romiju, Coite proS Rubinsteimu, Aljehr.ii ie premaga'! Ateesa, Rutnnstein Yatesa. Remizirala sta Grau-Monai-ootli. Partiji Vidmar-Araiza in Tartak©wer-Rmoch sta biiii prc;kinier»i. Stanje po 9. bok: Aljehin S in pol; NiemooviC, Rubinsteiii 6 in pol; Ataes, Bogoljubov 5; Vidmar, Tartakower 4 in pol (1); Kmoch 4 (1); CoHe, Yates 4; Maroczv, Spieltmann 3 in pol; Grau, MonticelK 3; Romi 2 in pol; Ara/šza 2 (i). Romar ji v Palestini Jeruzalem, 28. ian. AA. Kljub obsežnim varnostnim odredbam vojaške policije je položaj v severni Palestini zelo resen. Po deželi se k'atijo številne roparske tolpe, ki so* zadnje čase umorile več oseb in zbežale z obilnim plenom. Vsi poskusi polici ie, da bi roparje obkolila, so se izjalovili. Prebivalstvo ie naprosilo palestinsko vlado, naj odpošlje v ogrožene kraie vojaško pomoč. Ansrleški parnik zadel na čeri Biarritz, 2S. januarja. AA. Angleški parnSc ^Knepwort'h« je zašel v hudo nevihto in za že iz drugih krajev na vesti razne zločine in pred vsem večje in manjše tatvine. Tako sta se predvčerajšnjim zvečer v Čretniku, raztreseni naselbini na bregu pojavila dva taka potepuha v par hišah, kjer so bile doma same ženske. Eden je n. pr. potrkal pri Polančevih ter zahteval od preplašene stare ženice, naj mu da žganja. Žena mu je v strahu ustregla in nasilni potepuh je pil na vse pretege. Nato je zahteval še prenočišče. Ustrahovane ženske si niso znale pomagati, starejša hči pa je prišla n3 srečno misel, da se ie neopaž.^.io zmuznila skozi zadnja vrata ter naprosila nekega mimoidočega fanta, naj stopi po orožnike, Orožniki so še o pravem času prišli ter odi-vcdli nasilneža s seboj. Izkazalo se je, da jc bil možakar že gost raznih zaporov. Njegov pajdaš pa se je med tem nasilno košatil pri sosedu Čuku. Domači so mu moral' peči celo klobase. Tudi pretepaštvo se je silno razpaslo. V Lušečki vasi se je nedavno nastanil gostilničar Klanjšek, ki se je sedaj preselil iz Štor. Svojo prejšnjo gostilno je opustil samo zaradi tega, ker so bili v njej večkrat fantovski pretepi. Mož pa je prišel iz dežja pod kap. Tekom nekaj dni so se vrstili v njegovi gostilni še hujši pretepi, kakor nekdaj prej v Štorah. K sreči so bili na mestu še pravočasno orožniki, ki so preprečili krvoprelitja. Pri enem od' večjih tepežev je bila udeležena tudi neka vaška amacon-ka, ki je v pretepu vihtela bikovko ter je imek v svoji torbici baje skrit tudi samokres. Ko so orožniki pretepače razgnali, so našli revolver tudi pri nekem fantu. Za našo dolino je tako orožje pri fantovskih pretepih žalostna novost. Sedaj je postalo potrebno, da se raznih gostilniških domačih prireditev udeleži tudi orožništvo. Hud pretep je bili tudi v soboto v Sp. Lažah. Pretepači so se znesli nad gostilničarjem, ki jih je prišel mirit. Eden cd njih je udaril moža tako po glavi, da je pri priči omedlel. Ko so ga domači odnesli v sobo, so hoteli pretepači vdreti za njim. da bi ga še bolj »zdelali«. Z največjo težavo so gostilničarja ubranili in je bila gostilna nekaj časa pod pravim obleganjem nasilnih pretepačev. Zakonca Kraljica ln drugi pred velikim senatom Pričetek razprav pred senatom petorice — Obravnava umor a Martina Kraljica v Iški Loki so najlažja pot, po kateri prihajajo klice bolezni v naše telo. V gledališču in na koncertu vas obvarujejo zelo mučnega pokašljevanja okusne ANACOT-PASTILE dra. VVandera. Dobivajo se v vseh lekarnah. Varujte se preparatov, ki v poslednjem času posnemajo Anacot-pastile! Ljubljana, 28. januarja Danes so bile pred deželnim sodiščem ljubljanskim prve velike razprave, ki iih je vodil senat petih sodnikov. Seveda je zanje vladalo izredno veliko zanimanje. V prvi vrsti so napolnili nekdanjo porotno dvorano mnogoštevilni Ižanci in Ižanke, kmetice, delavke, pa tudi razni inteligenti. Za danes je bila namreč po'°g dveh drugih določena glavna razprava proti zakoncema Francetu Kraljiču in Marjani Kralji-čevi, ki sta lani spomladi umorila Martina Kraljica ter ga ne daleč od hiše zakopala ob potoku Išči. Čeprav se je razprava pričela šele ob 11.15, je bil že zgodaj ob 9. silen naval občinstva. Nad sto ižanskih ljudi se ie rinilo k vhodu v dvorano, da sta dva stražnika komaj vzdrževala red. Prišli so k razpravi tudi otroci zakoncev Kra-liičev, in sicer 16-letna Ančka. 7-letna Tončka in 6-letni sinček France. Vsi so neprestano jokali. Kazenski senat, ki ga tvorijo predsednik s. o. s. Anton Mladič in štirje sodniki-pr-sedniki: dr. Vinko^Strasser, Jakob Antloga, Ivan Kralj in dr. Štrukelj, je najprej v sobi št. 79 razpravljal o dveh političnih zadevah. Prvi je prišei pred petorico pekovski pomočnik Josip Zaje rojen 2. marca 1871 v Beli Cerkvi na Dolenjskem ter zaposlen pri pekovskem mojstru Valentinu Ahačiču v Štepanji vasi št. >8. Obtožen je bil hudodelstva po členu 1. točka 1. in pregreška po členu 5. zakona c zaščiti javne varnosti in reda v državi. Die 27. novembra preteklega leta ie namreč v močno vinjenem staniu poveličeval ruske komuniste in rabil tudi grde izraze proti Srbiji in Srbom. Josip Zaje se je zagovarjal, da sam nič ne ve. kai je govoril, ker je bil popolnoma pijan. Priče sc to tudi potrdile in sodišče je Zajca oprostilo. Takoj nato je pred senat stopila dne 18. decembra 19f)7 v Ljubljani lojena samska zasebnica Frančiška K., hči gost.lničarja v Novem Vodmatu. Obtožena je nila prav tako hudodelstva po zakonu o zaščiti države, ker je baje vzdrževaia tajne stike s komunisti in prejemala tajno korespondenco komunistične organizacije iz Beograda. Obtoženka je, kakor je pokaza'a razprava, vzdrževala po svoji prijateljici Danici Ko-sovi res tajno, toda ljubavno korespondenco z nekim Švigljem. ki se je izselil nekam v Vojvodino. Nekega dne, okoli 30. julija lani. ko so komunisti pripravljali v naši državi demonstracije, je po pošti prejela na Danico Kosovo naslovljeno osmo, katero so pri dostavitvi dobili v roke organi politične policije in v katerem so bila tudi navodila, kako je treba organizirati demonstracije. Obtoženka se je pred sodniki prostodušno zagovarjala. Ima samo osnovno šolo in tri leta dramatične šole. Bila je drueače članica »Svobode«. V svoiem lepem zagovoru ie natančno onisala svoio lastno traeedijo. Liubavno razmerje z nekim Švigljem je namreč imelo tudi vidne posledice. Svoj zagovor ie zakliučila: — Aretirana sem bila 30. julija lani. Za Pisma ne morem biti odgovorna. Se čutim popolnoma nedolžno in prosim visoki sod- ni dvor, da me sodi pravično. Senat je obtoženko oprostil. Razprava o iškem umoru Po kratkem premoru se je v porotni dvorani pričela razprava proti Kraljičema. Vladala je tam nervozna nestrpnost. Splošno vse tiho. culo se ie samo šušljanie. Ob največji tišini so vsi pričakovali trenutka, da vstopita v dvorano v spremstvu dveh paznikov obtoženca. Toono ob 11.15 so se odprla stranska vrata. V dvorano je vstopil najprej France Kraljic, objokanih oči, praznično oblečen, zastaven človek manjše postave. Že na prvi pogled lahko presodiš, da je mož šibak v svoji lastni naturi, da je lahkotno podvržen močnejšemu vplivu in stori vse. kar mu duševno superiornejši ukaže. Za njim je prišla pred senat nekoliko večja, suhljata žena Marjana, opravljena v črno. s svileno črno ruto na glavi. France Kraljič se je klecajočih korakov približal pred sodnike. Kratek pogled je vrgel na avditorij, kakor da bi iskal svojce. A žena se ni ozrla niti za trenutek. Državni tožiteli Lavrenčak je v smislu novega kazenskega postopka začel citati obširno. 14 s strojem pisanih strani obse-gajočo obtožnico, ki v glavnih potezah takole ilustriral veliki zločin: Povratek iz Amerike v pogubo in smrt Obtožencev brat Martin Kraljič se je v letu 1926. vrnil iz Amerike, kjer je bil že štirikrat, za stalno donrov in je s seboj Obtožena Marija KraJf£ Obtoženi Franc Kraljic prinesel nad 200.000 Din prihrankov. Za čel je bratu Francetu, ki ni znal dobro go-spodariti, pomagati z denarjem in je spočetka v hiši vladalo veliko prijateljstvo. Hujše nasprotje je nastopilo, ko je Martin čez čas zahteval sodnim potom povračilo posojenih 105.000 Din. Vendar so se Martin. France in Marjana polagoma zopet pobotali in Martin si ie izgovoril pri hiši stalen dosmrtni vžitek. Poravnava ie bila samo navidezna, spori so se hitro obnovili in Martin je napram znancem večkrat ves solzan in potrt tožil, da mu brat in svakinja nočeta dajati vžit ka: izražal je tudi bojazen, da ga utegneta zastrupiti ali na kak drugi način spraviti s sveta. Njegova slutnja se je, žal. obistinila. Obtožnica kratko obtožuje Franceta in Marjano Kraliičevo, da sta v noči dne 25. marca 1929 v medsebojni zvezi in po dogovoru. hoteč se znebiti svojega upnika Martina Kraljiča. le tega udarila z ušesom in z ostrino sekire opetovano po levih in desnih sencih . . . Kakor ie France Kraljič pozneje ob are taciji prvi priznal orožnikom, je v usodni noči Martina s sekiro umorila Marjana na ležišču v hlevu, nakar je prišla po moža v sobo. Mrtvega brata sta še ponoči zvlekla v kaščo, naslednjo noč pa sta ga naložila na voz in ga odpeljala s konjem na trav-nik Prt ob Išči, kjeT sta ga zagrebla. naslednje dni pa raztresla novico, da je Martin nenadoma zopet odpotoval v Ameriko. Toda ljudski glas, da je utegnil Martin postati žrtev umora, je kmalu prišel orožnikom na uho. Uvedli so strogo preiskavo in dne 16. avgusta 1929 je sledila aretacija zakoncev Kral.iičev. O priznanju Franceta Kraljiča, o izkopaniu trupla umorje. nega Martina in o dognanjih preiskave je takrat »Jutro« obširno poročalo. France Kraliič se je rodil 4. decembra 1871 v Iški loki. kjer je po očetovi smrti v maju 1906 prevzel posestvo z bratom Martinom, ki pa mu ie ob odhodu v Ameriko prepustil svojo polovico in si za vžitek pri držil eno samo njivo. Ona, žena Marjana pa je hči premožnega kmeta iz Bresta, kier se ie rodila 12. decembra 1888. Po poroki je kot odločna ženska vzela vajeti v svoie roke. Med Ižanci ie znana po svoji energiji in velikem uplivu na moža. O tem so se lahko čuli zanimivi komentarji tudi med današnjo publiko v porotni dvorani. Zagovor Franca Kraljiča Obtoženca sta z največjo pazljivostjo poslušala čitanje obtožnice, posebno ona je svoje svetle črne oči upirala v državnega tožitelja in se trudila, da ne bi preslišala niti besedice. Tu pa tam je odločno zmajala z glavo. Publika je hušknila v smeh, ko je državni tožitelj v obtožnici čital odstavek, kjer je navedla obtoženka nekoč v jezi: »Kolikor Kraljičev, toliko hudičev.« Obtoženka je zopet nejevoljna zmajala z glavo . . . Po končanem čitanju obtožnice, ki ]e trajalo 20 minut, je predsednik senata s. o. s. Anton Mladič uvedel razpravo z besedami: — Pni bo zaslišan obtoženec France Kraljič, soobtoženko Marjano Kraljičevo odneljite ven iz dvorane! Paznik je izvršil zapoved in ob grobni tišini ie predsednik nagovoril obtožneca: — Franc Kraljič, vstanite! Povejte vse! Kraljič stopi k mizi pred senat in se nanjo ležerno nasloni. Govori pa prav tiho, da je publika komai lovila njegove besede: — Tisti dan zvečer je ona rekla Martinu: »Pojdi prašičke gledat!« Martin je odgovoril: »Ne bom šel.« — Kam je šel Martin Po večerji? — Spat v hlev. — Zakaj ravno v hlev? — Ker je sam hotel tam spati. Pri večerji je bilo govorjenje, kdo naj bi vahtal prašičke. Tudi jaz sem šel spat. Žena pa v hlev. — Kaj je bilo potem? — Ona me je ponoči poklicala: »Vstani! Pojdi prašičke merkat! Martina sem udarila.« — V preiskavi ste rekli, da ga je samo malo trčila. Obtoženec se izmota po daljšem molku: — Mene je zbudila. Slečen sem bil. Tako nekako ie rekla, kakor sem povedal. Potem sva šla skupaj v hlev prašičke gledat Videl sem, da je Martin smrčal in da je bil krvav po obrazu. Prestrašil sem se. In sem ven bežal . . . — Kaj sta se z ženo menila? — Kar se je bilo zgodilo v štaR. — Kdaj sta Martina nrenesla v kaščo? — Kai sem hotel? Oba sva ga nesla še tisto noč. Prijel sem ga za roke, ona za noge. — Kam sta ga položila v kašči? — Na tla. Oba sva v hlevu še kri pobrisala. — Kdo pa je pobral iz žepov denar in drugo? — Ona. Denar ne vem, kam ie spravila. Pri njem je bila tudi ura z verižico. Drugega nič. — Kaj je bilo potem drugi dan? Obtoženec molči in prav tiho začne čez čas pripovedovati: — Opoldne sem šel gledat v kaščo. Ponoči sva Martina naložila na voz in ga odpeliala na travnik, kjer sva ga zagrebla. — Kako sta ga pokopala? — Martin ie Večkrat dejal, da nru je vseeno, kje ga pokooljejo tudi brez farja. Pravil je: »Pokopljite me, kjer hočete!«^ ' Obtoženec je nato v odstavkih prav na tiho začel pripovedovati o družinskih razmerah, razumeti se je dala jedva vsaka druga beseda. Mukoma je zlasti govoril o intimnem razmerju med pokojnim bratom in njegovo ženo. Končno je predsednik vprašal obtoženca sočutno: — Ali imate mirno vest? — Prav čisto in mirno vest. Zagovornik dr. Švigelj:* Zakaj sta se z ženo zmenila, da bosta govorila, da je šel brat v Ameriko?« — Ljudje so me spraševali, kje je Martin in jaz sem iim rekel: Odšel je z doma. Najbrž v Ameriko... — Dr. Švigelj: »Ali je prišla kakšna bratova karta iz Švice?« — Nisem nobene videl. Tajno zaslišanje obtoženke Na predlog državnega tožitelja je nato sledilo tajno zaslišanje obtoženke Marjane Kraljičeve. Trajalo je nad pol ure in je bilo mestoma prav dramatično. Predsednik je obtoženko ob sklepu zasliševanja vprašal: — Vas nič vest ne peče? — Ne. sem čisto nedolžna. Govorim vse po pravici . . . Dramatična ie bila tudi konfrontacija med obtožencem in obtoženko. Tudi tu je ona skušala s svojim odločnim in močnim glasom vplivati na svojega moža, češ: — Pred Bogom ne boš lagal! Po pravici povej! Samo po pravici! Moj Bog, zakaj lažeš? Verjemite gospodje, še danes ne veni, kje je Martin pokopan . . « Zasliševanje prič Sledilo je nato zasliševanje prič, ki jih je skupno povabljenih 13. Prvi je bil zaslišan poveljnik orožniške postaje na Igu. narednik Fran Postuvan. Njegova temeljita navajanja o razkritju zločina in o dognanjih orožništva je večkrat prekinilo ihtenje obtoženke, ki si je z belim robcem brisala oči in parkrat vzdihnila: — Jezus, Marija! Kaj bo Bog rekel, ko tako govorite. Po končanem zaslišanju prve priče je bila razprava prekinjena za poldanski odmor. Ob 16. se je razprava nadaljevala z zasliševanjem prič, po večini sosedov in stanovalcev Iške Loke. Priče so v Ižancem lastnem domačem žargonu očrtale razmere, ki so vladale v Kralj ičevi rodbini. Tako je predvsem Andrej Gams izpovedal: Dva stara Ižanca iz občinstva — Pokojni Martin mi je dejal: »Če me enkrat zmanjka, da boš potem vedel in dal onadva ven (sodišču)!« In jaz sem takrat Martinu odvrnil: »To je važna stvar! Če naj pride pred sodnijo, je treba, da pokličeš še eno pričo, pa potem še enkrat ponovi!« To je pokojni Martin storil in je ponovil besede pred Alojzijem Kumšetom mlajšim. Zaslišana sta bila takoj nato Alojzij Kum-še in njegov oče, k čemer sta obtoženca takoj pripomnila ,da ju priče silno sovražijo. Zagovornik dr. Švigelj ie torej predlagal. da se oba Kumšeta in še nekatere druge priče ne zaprisežejo. A senat je predlog odklonil. Priča Marija Juha je povedala, kako so se začele širiti govorice o nenadnem izginotju pokojnega Martina: —Marjana Kraljičeva je bila dejala mojemu možui »Janez, naš Martin je v Švici: piše, da ima mnogo denarja, pa mi ga od njega ne maramo!« . . . Rekla sem, nai se to naprej žene in da se pravica izkaže! — Vse to ni res! resolutno prekine pričo obtoženka. Priča Ivana Zgonc Je tudi ponovila gotove stvari, ki so jih prejšnje priče navedle, zlasti, kako so začeli ljudje spraševati, kam je Martin izginil. Vprašala je obtoženko, kje je Martin, in ona ji je odgovorila: »Ni ga pa ga ni. Odšel je v Ameriko.« Zagovornik dr. Kreč priči: »Kakšen je obtoženi France?« »Priča: »Jaz ne vem nič hudega o njem. dobrega pa tudi nič . . .« Priča Janez Jere je drastično opisal, kako sta se z obtoženko nekoč kregala: »■Drug drugega sva zmerjala. Jaz sem čakal, da je 39 dni minilo, pa sem jo tožil in je bila obsojena.« Jeretov sin Janez takisto ni povedal v splošnem ničesar bistvenega, važnega. Priča Ivana Koširjeva je navedla: »Meni je obtoženka rekla, da je stric že pisal iz Amerike. Njemu (Martinu) je toliko priti v Ameriko, kakor drugim z Iga v Ljubljano. V Ljubljani bo kosil, v Newyorku večerjal . . .« Priča župan Martin Pire je sodišču pojasnil. kako je pri?Jo do tega, da so začeli na njegovo zahtevo orožniki stvar zasledovat!. {Nadaljevanje m sodba na 2. strani.) Srečke za II. razredne loterije ne so dospele Žrebanje se bo vršilo 10. febrnarja, zato bo trajal rok za obnovo srečk samo do 6. februarji.. Opozarjamo vse imejitelje naših srečk, da jih pravočasno obnove, ker se bodo neobnovljene srečke prodajale od 7. do 10. februarja novopriglašenim igralcem. Zadvnžna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana iHI S v. Petra cesta št. 19 Domače vesti * Promocija. V petek 31. t. m. bo na zagrebški univerzi prorooviral g. Tone Hočevar iz Veiiikrh Lašč za doktorja vsega zdravilstva. Iskreno čestitamo! * Imenovanja v državni službi. Kakor objavljajo »Službene Novine«, je dosedanji upravnik urada za pospeševanje obrti inženjer Gvidon Gulič imenovan za referema inšpekcije parnih kotlov v Dravski banovini, pripravnik Anton Šmuc pa za uradnika pri davčnem uradu v Celiu. * Premestitev v državni službi. Direktor državnega rudnika v Mostarju inž. Josip Močnik je po službeni potrebi premeščen k rudarskemu glavarstvu v Ljubiani za rudarskega referenta. * Iz »Uradnega lista«. »Uradni list kraljevske banske uprave Dravske banovine« objavlja v 25. številki: zakon o narodnih šolah; zakon o plačah, stalnih, mesečnih in ostalih dokladan in prejemkih, napredovanju m pokojninskih prejemkih učiteljev na srednih in strokovnih šolah v resortu ministrstva za pol edelstvo; zakon o podpori za asanacijo vasi, nadalje pravilnik za izvrševanje odredb o verskem pouku po zakonu o srednjih šolah in zakonu o učiteljiščih ter pravilnik za izvrševanje odredb 0 verskem pouku in privatnih šolah po zakonu o narodnih šolah z dne 5. decembra leta 1929. * Meteorološka postaja v Dubrovniku. Društvo za »lepšanje Dubrovnika »Dub,< j c sprožilo akcijo za ustanovitev stalne meteorološke postaje. V to svrho naj bi služi] že obstoeči meteorološki pa vil on. Mestna občina, hotelirska zadruga in >Putnik« so sklenili, da oskrbe potrebni kredit. Tudi ministrstvo za trgovino se bo naprosilo za primerno podporo. * Poročil se je g. Rudolf Pipa, šolski opravi tel v šmarjeti, z gdč. Julko K a r- 1 o v š e k, učiteljico istotam, iz ugledne rodbine Karlovškove. Čestitamo! * Mali obrtniki na velesejmu v Ljubljani. Malim obrtnikom je tudi na X. mednarod. vzorčnem velesejmu v Ljubljani, ki se bo vršil od 29 maja do 9. junija 1930, omogočena udeležba, ker je velesejmsko ravnateljstvo tudi na svoji letošnji jubilejni prireditvi nakazalo uradu za pospeševanje obrti v Ljubljani primeren prostor. Obrtniki. ki nameravajo razstaviti na prostoru urada, naj prijavi.o svojo udeležbo pri Uradu za pospeševanje obrti, Lubljana, Kre-kov trg 10-1. takoj, najkasneje pa do 30. marca, kjer dobe tudi vse podrobne informacije. * Prepovedani listi. Ministrstvo za notranje posle je prepovedalo uvoz in razpe-čevane v naši državi listoma »Ilustrazi-one del popolo«, ki je identičen s pre,pove. danim listom »Gazetta del popolo« ter italijanski list »La tribuna illustrata«. ki je identičen s prepovedanim listom »La tribuna«. * Smrtna kosa. Včeraj je preminul v Ljubljani g. Jakob Babnik, vodovodni instalater in posestnik. Pokojnik je bil v L:ubljani splošno znan in spoštovan. Bil je vedno odločen naprednjak. Pogreb pokojnika bo v četrtek, 30. t. m. ob 15. iz hiše žalosti v Škofji ulici 15. Bodi mu ohranjen blag spomin, žalujoči njeigovj rodbini pa naše iskreno sožalje! * Tragična smrt logarja. Občinski logar ▼ Tubi u Leopold Gerek, 55 let star, ie bil v soboto na delu v bližnji šumi, k er so delavci napravliali drva. Ko se je podžagana bukev začela nagibati, je bežal baš v smeri, kamor je padla bukev. Močno drevo ga je zgrabilo ter mu zlomilo obe nogi nad kolenom. Na obupno klicanje so prihiteli na pomoč svati, ki so ravno prišli skozi gozd. Med svati sta bila tudi dva njegova sina iti žena starejšega sina, kj so iz Zagreba prišli na svatbo. Uro pozneie je logar podlegel težkim poškodbam. * Delfini v Jadranu. Ribiška dražba Britvic iz Kaštela pri Splitu je pri Č-iovu 2. mrežo vjela te dni dva velika delfina, od katerih je vsak tehtal nad 200 kilogramov. Pristaniško poglavarstvo deli nagrado ribičem, katerim se posreči lov delfinov, ki uničujejo ribiške mreže. * Nevaren volk pri Odri ustreljen. Veliko senzacijo je predvčerajšnjim v Zagrebu vzbudil nekj postrešček, ki :e na vozičku pel al po mestu velikega volka, kj je že delj časa v okolici Odre klal živino in drobnico. Nevarnega volka sta ustrelila kirurg dr. Šemper iz Zagreba in prokurist Jugoslovenske banke Coda v šumi Rado-vini, oddaljeni 10 km od Zagreba. Volk je težak 40 kg ter visok 73 cm. * Vlom v Bučečovcih. Pred dnevi so neznani storilci vlomiM v postajno skladišče in pisarno kolodvora v Bučečovcih na progi Ljutomer - Goraia Radgona. Vlomilci so se posluževali orodja iz zaiboa za orodje progovr.e sekcije državne železnice v Ptuju, ki so ga razbili m se polastili krampov in sekir. Iz pisarne so odnesli vlomilci na zid pritrjeno blagajno, samokres in 3Bellevue«. Konkurenca mask. Avtobus Čarman bo vozil cd kavarne »Evropa« do šišenske cerkve do 3. zjutraj. Iz Celja e— S celjskega Ljudskega vseučilišča. Na tukajšnjem Ljudskem vseučilišču je pre-davalv ponedeljek 27. t. m. državni tožilec v Celju g. dr. Albin Juhart o velezanimivi temi >Moderne smeri mladinskega sodstva v naši državi«. Podrobno je očrtal velike razlike med novim in starim kazensko prav-nim zakonom, Novi zakon ie temeiito reformira! dosle: v naši držav} veljavno kazensko pravo, zlasti v Sloveniji, kjer je veljal doslej skoro docela nespremenjeni povsem zastareli kazenski zakon iz I. 1852. Zlasti so moderne določbe mladinskega sodstva, kjer igra glavno vlogo vzgojni moment. Po tem uvodu je podal predavatel asen pregled in vsakemu laiiku razumljivo sliko zdaj pri nas veljavnega mladinskega sodstva. Dr. Juhartovo aktualno predavanje ie privabilo mnogo občinstva, zlasti je bilo dobro zastopano učitelistvo. Iskreno želimo še večkrat poslušati podobna zanmlva predavanja. — Pribodn e predavanje bo v ponedeljek 3. februarja ob 20. Namesto zadržanega g. dr. Dvornikoviča iz Zagreba, ki bo imel svo:e predavanje »O raznih kvalitetah Jugoslovanov« šele v marcu, bo predaval g. prof. Srečko Brodar »O prazgodovinskih odkritjih na Olševi«. To predavanje je nadaljevanje lanskega pod istim naslovom. Ker spremlja o predavanje skioptične slike, se bo vršilo v celjski trgovski šoli. e— »Lepa pustolovščina« v celjskem gledališču. V sredo. 5. fej'uarja, bo gostovalo mariborsko gledališče v Celju z izredno zabavno in dunovito frnnooskj komedijo »Lepa pustolovščina«, ki je v Mariboru dosegla zelo lepe uspehe e— Seja mestnega občinskega sveta. V petek 31. t. m. ob 18. bo pod predsedstvom g. dr. Goričana v sejni dvo,arv" redna javna seja občinskega sveta z naslednjim dnevnim redom: Čitanje ZiP'snika seje r dne 20. decembra 1929, poročila personalnega, pravnega, finančnega, gospodarskega, stavbenega, vodoregulaoijskega, obrtnega, tržnega, šolskega, kulturnega, zdravstvenega, tujskoprometnega in odseka z3 občinska pod et'a, dalje eventualne v-;ii't-ve v krajevni šolski svet .n slučajnosti e— Uradni dan Zbornice za TOI v Ljubljani za stranke iz mesu Celja in ok< lice bo 4. fobruar a od 8. Jo 12. v posvetovalnici Gremiia trgovcev v Celju, Raz-lagova ulica 8. e— Prenosne takse morajo biti vplačane pri davčni upravi v Celju najpozneje do 1. februarja, na kar se opozarjajo vsi prizadeti davkoplačevalci v mestu CeLu m okolici. e— Dijaški kuhin'i v Celju je daroval celjski trgovec g. I. Honigmann 100 Din namesto cvetlic na krsto pokojnega trgovca Urcha. Hvala! e— Tihotapec tobaka aretiran v Celin, '"•liski o-ddelek finančne kontrole je napravil v nedeljo po napornem iskanju dobei plen. V nekem celjskem hotelu so izsledili finančni stražniki Hercegovca Ivana Vile. nioo iz Imotskega in zaplenili pri njem 14 kilogramov krasnega hercegovskega tobaka, ki ga je vtihotapil v veliki košari v Celje. Skoro istočasno pa je aretirala mariborska policija v Mariboru njegovega tovariša Ivana Polunijiča h Gorice v Bosni, >ri katerem :e našla 8 kg >eškije«, dočim je dobrih 7 kg »sladke travice« že vnovčil pri raznih strankah. Ker Polunirič ni ime* v redu svojih dokumentov, je bil oddan v zapor, dočim je bil Vilenica po zaslišan a izpuščen. Baje se bavi s tihotapstvom tobaka v naše kraje precej na debelo kar cela veččlanska družba. Iz Maribora a— Poslovilni večer profesorja dr. Pe-čovnika. Poslovilni večer priredi dolgoletni zaslužni predsednik profesor dr. Pe-čovnik v četrtek 30. t. m. v hotelu »Orel« okrožnj skupini državnih nameščencev in upokojencev v Mariboru. Dr. Pečovnik odide namreč prihodnji teden na svoje novo službeno mesto v Ljubljano kot inšpektor srednjih in meščanskih šol v Dravski banovini. Vabljeni so državni nameščenci in npoko enci. a— Straussov »Netopir« v gledališču. V soboto 1. februarja bo premiiera Straussove klasične operete »Netopir*. Vsebina je izredno zabavna, tako da bo vsak posetnik nredstave prišel na svoj račun. a— »Večernlkove« naročnike v H. okraju prosimo nekoliko potrpljenja, dokler se ne uvede novi raznašalec g. AIo zij Braoko, ki je tudi edini upravičen pobirati in sprejemati naročnino. a— Ljudska univerza v Mariboru. »Ver- i;lo nretekli petek v kinematografski dvorani Talija poučno predavanje o Georee Sand-femme romantique. Predaval je profesor Joško Prezelj. ki vodi tukajšnje kur-ze francoskega jezika. Temeljita izvaiania o romantični dobi ter o življenju Sandove, spremljana po številnih skioptičnih slikah, so vzbudila med poslušalci veliko pozornost. Predavanje je imelo svoj uspeh tudi v tem, da je vzbudilo zanimanje za spise te interesantne m zagonetne žene. Prihod- KADI TEHNIČNIH ZAPEEK je premijera zvočnega filma Moderni Faust odgodena Kupljene vstopnice so veljavne za dan premij ere oziroma se vrne pri blagajni denar! KINO LJUBLJANSKI DVOR nje predavanje je obljubil prof. Stane Le-ben iz Ljubljane. V sredo 29. t m. bod'o zopet redne konverzacije v Narodnem do-mu. r— Trgovsko gibanje. V Holchakerjevi hiši n>a glavnem trgu je odprl Peter Arneš novo manufakturno trgovino, Tako ima Kranj že 11 samo manufakturnih . trgovin, večjih in manjših, poleg lepega števila kramarjev in sejmarjev. Nikjer ni take koncentracije baš manufakturne trgovine kot v Kranju K temu je treba prišteti pet tekstilnih tovaren, ki delujejo v Kranju. r— Drevi ponovitev »Zapeljivke«. Drevi ob pol 9. ponovi gledališki oder v Narodnem domu Golarjevo d'amo »Zapeljivko«. Isti avtor je napisal tudi privlačno odrsko delo »Vdova Rošlinka«, ki je še vsakomur prav dobro v spominu od uprizoritve v Narodnem domu. Nedeljska premijera »Zapeljivke« je skoro popolnoma napolnila dvorano z balkonom vred. Uprizoritev igre same pa je ustvarila vso čast celokupnemu nastopajočemu ensamblu. S'ari ruti-nirani igralci in igralke so potrd/ili svoj sloves; razveseljivo je, da kažejo nove moči tudi izredno lep napredek. r— Smrtni primer nalezljive bolezni. V ponedeljek zvečer je nenadoma umrla 5-letna Antonija, vnukinja čevljarskega mojstra Andreja Hribarja. Zdravnik doktor Globočnik je ugotovil davico. Mrtvo deklico so takoj prepeljali mestni delavci v mrtvašnico na mestno pokopališče. Iz škofje Loke »— Drogovi za električno razsvetljavo so se izmenjali na Studencu v Škof ii Loki. Na novih drogovih so nameščene elektr.č-ne žarnice do 1 m višje od preišrjih, to zaradi širšega odsvita in pa v varstvo luči prte zlikovci. s— Proslava 10 letnice obstoja podružnice Narodne strokovne zveze na Jesenicah bo v nedeljo 2. februarja. Dopoldne ob 9. bo občni zbor v društvenem lokalu pri g. Kobalu na Savi, popoldne ob 3. pa v dvorani g. Kobala veselica s plesom. Podružnica vabi vse prijatelje in narodno zavedno delavstvo, da se udeleži te proslave. s— Plesna sezona je v letošnjem pred-pustu n.a Jesenicah precej živahna. Druga leta so se skoro vse velike plesne prireditve vršile v prostorih Delavskeoa doma na Savi, letos pa se vse večje prireditve vrše v prostorih Sokolskega doma, v katerem so najprimernejši prostori za take prireditve. Na programu je še cela vrsta prireditev: tako bo imel v soboto 1. februarja svojo pno veliko maskerado Sokol, v soboto 8. februarja bodo imeli svoj ples Skalaši, katerih prireditve uživajo že več let največji sloves na Jesenicah, 16. februarja bodo imeli svoj ples delavci Marti-narne, ki so se še vedno izkazali kot mojstri v prirejanju predpus+n h zabav, zadnjo predpustno soboto pa bedo privabili na svoj ples jeseniški obrtniki svoje prijatelje. Iz Kamnika ka— Častno odlikovanje. V soboto so izročili odborniki gasilske župe kamniške pod vodstvom župnega načebvka g. A Ct-re.Ja gospej Mil'ju t in i dr. T-ampužev- d'-p'ciro k izvolitvi za častno članico. Kakor znano, je gospa dr. Trampuževa kumiea kamniškega prapora, za kar so ji gasilci nad vse hvaležni. ka— Občni zbor »Narodne čitalnice« v Kamniku se je vršil pretekli četrtek. V Čitalnici se je zbral mai krog čl i nov ki so si izvolili naslednji, večinoma s odbor: vedsednik dr. R. Karba, podpredsednik dr K. Janežič. tajnik učitelj Goob. blagainik A. Bizjak, gospodar T. Vedll'n. Odborniki so Joško Štele, Ivan Golob, Emil Rus, Ciril Vremšak. E. Jevnika-r pregledov jlca rači -nov A. Vedlin. A Hvala, zastavonoše pa A. Justin, A. Ponikvar, T. Homad in J. Malovrh. Iz Novega mesta n— Govorice, .da namerava država graditi v mestu tovarno vagonov nimajo podlage, kakor smo informirani s kompetentne strani. Iz Trbovelj t— Krajevni odbor Rdečega križa v Trbovljah vabi vse svoje člane in podpornike na redni letni občni zibor v četrtek 30. t. m. ob 17. na deški šolii v Trbovliah z običajnim dnevnim redom Prvi teden meseca februarja bo teden Rdečega križa. Pobijali se bodo prostovol mi doneski. Prebivalstvo naj ne odklanja nabiralcev, ki požrtvovalno delujejo za to humanitarno cliruštvo. t— Proslave prosvetitelja sv. Save. Na vseh tukajšnjih šolah so se vršile interne šolske proslave v soomin narodnemu pro-svetitelju sv. Savi. Dan je bil pouka prost. t— Krajevni odbor Rdečega križa v Trbovljah vabi vse svoje člane in podpor- nike na redni letni občni zbor, ki se bo vršJ v četrtek 30. t. m. ob 17. na d^ški šoli v Trbovljah II. z običajnim dnevnim redom. Prvi teden meseca februarja'se bo vršil teden Rdečega križa. Pobirali se bodo prostovoljni doneski. Prebivalstvo se naproša, da naj ne odklanja nabiralcev, ki požrtvovalno delujejo za to humano društvo. t— SPD Trbovlje vabi vse članstvo na sestanek v četrtek 30. t m. ob 7. zvečer v biljardni sobi g. Forte na Vodah. Porazgo-vorili se bomo o planinski tomboli in osnovali v to svrho prepotreben tombolski odsek. — Vse naše delo je za sedai osredotočeno na zg-adbi nove koče na Mrzlici. Stara koča trohni in bo v par letih neporabna. Za gradnio nove pa treba denarja. Plan'n-ci! Pom gajte nam, da čimpreje izvedemo naše načrte. — V nedeljo, 23. februarja bo v dvorani ge. A. Forte velik »Planinski sejm«, na kar opozarjamo že danes vse trboveljske prebivalce. h— Osebne vest. Na tukajšnjo pošto je na mesto gospe Medvešekove imenovana ga. Kušarjeva iz Celja h— Zastoj dela. V soboto je delo v rudniku zaradi nemogoče odprave premoga počivalo. Z^n-mivo je. da je lansko leto ob tem času vladala tako huda zima, da je bilo delo zaradi zmrzovanja prav težavno in produkcija dleč ni zadoščala naročnini. Letos pa bo ob tem pravem pomkdanskem vremenu kmalu zmanjkalo konsumentov. Novo! Pretresljivo! v filmu V smrtjo Ob 4., y26., %8. in 9. uri. Elitni kino Matica h— Riziko dela. Ko sta snažila v rudniški kurilnici kurjača Leopold Ačkun in Janko Salamon, se je vsul na njiju še goreč pepel. Cba, posebno še Ačkun, sta zadobila po giavi in rokah močne opekline. S.ima sta "še prišla do rudniške bolnice, kjer jima je nudil prvo p' moč rudm ški zdravnik dr. Arnšek. Ostala sta še nadalje v bolniški oskrbi. h— Nesreča bi kmalu zahtevala človeško žrtev pri Pogačnikovih stanujoči h v Rošo-vi koči. Mlajši sin meščansko šolski učenec Ernest se je igral s flobcrt-pišto-lo v kuhinji, štedilniku pa sedela njegova 171etna sestra Franja. Naenkrat je Ernest po nesreči sprožil pištolo in projekti! je zadel sestro tik nad srcem Ponesrečenko so oddali v bolniško oskrbo. Naj bu ta primer svarilen vzgled starišem, ki naj ne kupujejo otrokom takih p štol za .igran ;e. h— Nezgoda. Ko se je vračal steklarski delavec Smešnik, doma iz Motice. je na po-'edici tako nesrečno padel, dia si je zlomil dve rebri. h— Slepsr. Pred dnevi se je poiavil v Hrastniku neki J. K. z Zidanega mosta ter izvabljal od ljudi, nazivajoč se zastopnik f nančne direkcije kar «i je pretkanec v lažie »poslovanie« sevfdH vnovčit'. Zakon pravi, da se zamenjujejo samo one -iznanice (boni) izdane za pri-držan h 20% kronskih bankovcev ob njih žigosanju na ozemKu, ki ie dmes v sesta,_u kraljevine Jugoslavije. Ob času žigosanja kronskih bankovcev pa je bila avstrijska Radgona (R-.dkersburo) zasedena od naš'h čet ter so bili tamkaj tudi vsi uradi za gornjeradgonski okraj in med drugim tudi davčni urad Zato so tukajšnji preb:valci morali nositi svoj denar ž'gosat na davčni urad v Radgono (Radkersburg) ter nosijo boni podpise uradnikov, imenovanih od tozadevne komisije iz Maribora, ki so po evakuaciji Radgone prešl s preseljen'm uradom v Gonjo R-^gono. med tem ko se glasi štampiljka: »Steueramt Radkersburg«. Torej mesta na ozemlui ki danes ni v sestavu naše kraljevine. Ti boni se torej v smislu zakona ne morejo vnovčiti. Brez dvoma pa bodo interesenti ukrenili potrebno akeiio. da se vprašanje glede za-neniave takih in sličnih bonov pravočasno reši ter jih na ta način obvaruje eventue!-ne škode. gr— Snrememba posesti. Tukaiš*ni<' lastnik gostilne »pri Pošti« g. Henrik Rogan Vremensko Meteorološki zavod v L?i?hiiar>i 28. januarja 1930. Višina ^aromefra 308 9 Kraj Cas Opazovanja Llnbljaiu Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dubrovnik Skupile Spili 8. <0 Barom. Tempe-r 7C40 74 90 551 4 c8 754 -> 6 9 757-3 7' 85 631 !• 9 ■ 75-9 1- '5 Smer vetra, in brzina v m in šefe mirno SW 2 NE 2 SE 6 mi-no SE 12 9 Ss 33 ( 1C !0 9 8 10 Pada vin« vrsta » mm do 7 ure | ternper atura d a n es v Ljubljani M0 0, najmžia 66. V*ha'a 72l™hr T ' "zhaja ob 7 08 zahija ob 16 15. Dunajska vremenska napoved za sredo: M vreme. zelo menjajoče se oblačno, pri. pravljajo se padavine ziu.,u v južnih Alpah. jc prodal poslopje, katero jc bi! maja 1923 kup J od tukajšnjega Sokolskega društva, t'goveu in gostiin.-earju Ivanu Klemenčiču iz Boltincev v Prekmurju. Ob 4., 1/26., "/28. in 9. uri! UFA-premijera! Senzacija! Za krivcem ni sledu Kurt Gerron in Hanni Weisse. KINO IDEAL tiosoodarslvo Preokret na žitnem trgu Zadnje tedne opažamo, da se Je naš žitni trg povsem osamosvojil in da razvoj tendence na inozemskih tržiščih, ki je bila doslej odločilna za naše cene, skoro ne vpliva več na naš trg. Čvrsta tendenca ki je nastopila v januarju je izzvala že znaten dvig cen, zlasti pšenici in moki. Ko je decembra stala pšenica v Vojvodini 185- 190 Din za 100 kg skoro ni bilo najti kupcev, danes pa konsum pri ceni 215—220 Din le težko krije svoje potrebe. Ker se na inozemskih tižiščih zlasti pa v Ameriki, tečaji niso v taki' meri dvignili kakor pri nas. se naše cene, ki so bile še pred meseci najnižje v Evropi, že približujejo pariteti drugih tržišč. Vsi znaki pa kažejo, da se bodo še dalje dvigale. Ta preokret na žitnem trgu je go'ovo v zvezi z okolncstjo, da smo večino našega presežka v pšenici že izvozili. V preteklem letu je namreč znaša! izvoz pšenice nič manj kakor 53.400 vagonov, od tega smo samo v drugi polovici leta (torej od nove letine) izvozili 48.400 vagonov. Ce upoštevamo še izvoz v januarju, tedaj lahko računamo, da smo od lanske letine izvozili preko 50.000 vagonov, torej prav toliko. kolikor je bil cenjen presežek letine v pšenici napram domači potrebi. Da so za'ose pšenice pri nas že zelo pičle, dokazuje tudi dejstvo, da uovih dovozov na trg skoro ni in da je le težko dobiti blago. Potreba po izvozu pšenice je torej v glavnem prenehala in ie s tem nastala možnost, da se naše cene razvijajo povsem neodvisno od inozemskih tržišč. Izkušnje preteklih let pa nas učijo, da se v takih okoinostih pri nas cene dv;gnejo nad svetovno parite-to in da se ustalijo šele na oni višini, pri kateri je dana možnost za uvoz. Ker pa carina na uvoženo pšenico nI malenkostna, zalo ni izključeno, da se' bodo cene pšenici še občutno dvignile. V Vojvodini se za marc zaključuje pšenica že po 237.5 Din za 100 kg, torej po ceni. ki Je za 20 Din višja od današnje cene. Ker pa se je naš domač konsuin pšenične moke že lani zaradi nizkih cen znatno dvignil, Je prav verjetno, da smo pšenice že preveč izv. z li in dfl bomo morali rred novo letino pšr>ni-<0 celo uvažati, kakor ie to bilo že pred leti Zaflražna zveza v L 1929 Pirei-eii smo: »-Narodni gospodar« je kot glase !u Zadružne zveze v UutCjaai objavi! v svoji jaimiarSki š^eviiEt: nekaj zanimivih pada.t-kov o stanju rr«v kron, kar odgovarja današ'nj:m 143 mH^o^-rm Din. Pred vo!no ie Im-eTa zveza pri svo.riih čhireti in'a«iranfh vedno 85—90 od?to,t.kov vseih vl^.g. m še pre^i Ictr 50— 60 od-^^tk^v. Vo^oem n^eteVJe-ga teta pa le še 31 edst<*Mv. h tega 'e raz-v.:clno. da d - 'e z'-ezi zad—v^-^H-u na raizi^^go vedr-o mar<*š: ^e! zMti^.vji'' HpnirJ,a. Stan'e zveze ie h-ez d'vomn izredno !:Vv:•V-o. vendar pa za vzdr^evajve ^vtrttwst! r-VaVor rf potreK"". da ;ma zveza nri n»ližen:h kar 10»i m'li:o-noiv d:mr:ev. k^V^ir so mora-le znašat'-' .te na-'-3v> koncem ntr-ete^-icga leta gl»d'e na nirrrn-vteg in na "^^ri d^--'^ din:-h na l.ans>e-m <-,b>Xrv?iTTi ziHorn z"-eze so b'te v-sr n;r.i-■ .nojmof—r. ba-nViM 1 ^r^r^ v,1-/-"rr-fve orv-z^^e^e nn. d/'V'----1 ---Tin;n i-ncr^i-m- .vri zvrz.;. Var z"M-eva ?p z a^r'1'.n*, iT.-0-.tv^if. (V^š dt 7-- r -i z**dru!?- -nish"ij vse -od T-Mr ^ na nv? rwf br*> s-me zadni^ za">e*:ati 3t TK^i^: l^Vlra n^-is * i Cr H: «-e t^.o-n sicer prav?Vv-g?i načela z^-eza sa.rra d^rn!•». '/^-'"tram te no na-če1''! zad-r-T'np cV.-.^no-sti irver^v>",K,'>lla na-^-g^H pre-spž-^c "'i banlch «amj na n-'l'':gia nr; b^rftffc večino vl^^p^ega ^--naria. Ta noiav b* m^M-a:! dat.' i>niT-d k raz.—^šl^anju vseim pobornl-ko.m prave zad^n^n^ misli. -— ff* c.h~r>c>rir' ^nrs \Tot-ryfr

ra\?-tt3rta c5ikrvifj ^--n.Jma b^n-kf. ki so ii r>r;=^<+^ovf)H tnff- "'oni fz n«- Han io.r-*'' T p.^l.i-v^,, fp ?<• q vi n^^plrlo l-<»tn ki n io-kj i-ni —n;;^,, n:n 1 io->7. 114? m'T* ion« K-^r so b:V iz dobin- ^-ce f-pr—i o o i -7 Tt-Tp 1 ^ri^t, l*v+ r::iT1 , 't> 7! f T>:-. 1 in-v-T c,i-torl ^^ c() ^ -I10- 1 "*'""'' o r> rtrr hr\ ^T.-, r^rf J/V} H : uo r./vtjl o - --*..:.. t,, c ,_^- 4 v, so umrli, eden pa je podal ostavko). V dežju, vetru In snega Si NIVfiA-CHEflF Veter in slabo vreme, mrzlota in vlažnost odvzemajo vaši koži trajno za kožo važne hranilne sestavine in pospešujejo s tem pre-rano nagubanost obraza. Vaša koža pa potrebuje svežega zraka. Tu vas varuje NTVEA-CREME pred neugodnimi vremenskimi vplivi. Samo NTVEA-CREME vsebuje EUCERIT. Ta obvaruje nežno kožno sta-ničje osušenja in prepreči nastajanje gub in rug. — Doze po 3, 5, 10 in 22 Din. — Tube po 9 in 14 Din. NIVEA-CREME pronikne v kožo in ne ostavlja nikakega bleska. Trgovina v Jugoslaviji: P. BEIERSDORF & CO., d. z o. Z., MARIBOR, Meljska cesta 56 V» = Predvojna srbska posojila.'Ker je rok za ureditev srbskih predvojnih posojil potom neposredn;h pogajanj, kakor je bil predviden v dogovoru med jugoslovensko in francosko vlado iz 1. 1928., potekel 23. L m., ne da bi bilo mogoče doseči sporazum s predstavniki francoskih obligacijonarjev, bo sedaj ro vesteh iz Pariza vprašanje v celoti nredioženo posebnemu razsodišču, kakor je bilo predvideno že v dogovoru med našo in francosko vlado. Predstavniki francoskih imetnikov predvojnih srbskih obligacij eo trdovratno vz'ra'ali na zahtevi po 70edstotni valorizaciji v z^tu. = TroTarinska prostost vinogradnikov. Vinogradniki po nov^m tiro=n.ri.nKl-"m zakonu ne plačujejo trošarine na ono vino, ki ga uporabijo za domačo potrebo, to je za ono vino, ki ga konsum i rajo rodbinski člani, hišno služabništvo. osebe, ki so pri vinogradniku na hrani in stanovanju, kakor tudi delavci, ki obdelujejo vinograd. Po tolmačenju finančnega ministrstva pa se mora to vino konsumirati v občini, kjer je vinograd, dočim je vino. ki ga porablia vinogradnik za domačo porabo izven okoliša njegovega vinograda, zavezano trošarini. ker je tro^arin^a rirr.-«'^ - r^Vi n-o-zi z obdelovanjem vinograda. Tako mora n. pr. Ljubljančan, ki ima vinograd na Do-!enls'*em. v bodoče plačati trošarino tudi za vino. ki ga pripelje iz svojega vinograda v Liii.bliano za domačo porabo. = Stanip Narodne banke. Iz izkaza Narodne banke od 22. t. m. je razvidno, da so se devizne rezerve v tretji četrtini januaria nav^ie večjemu povnraševnnju no devizah rovf-čale za skoro 10 nolnonov Din. Zaradi večjih nfV-žh od strani drž:ive. ki so skupaj dosegle že 330 milijonov Din. je obtoik bankovcev nazadoval za 140 na 5415 milijonov Din. Stanie od 22. t. m. ie bilo naslednje (vse v milijonih D;n: v oklepajih razlika napram stanju od 15. t. m.): aktiva: kovinska podlaga 3S9.7 (—3.2). saldo raznih računov (t^čaine diference deviz) 1509 9 r+12.5). posrrla na menice 1320.4 (—23.8), lombard 2315 (-1-03); pasiva: obtok bankovcev 5414 5 (— 139.G). obveznosti napram državi 330.8 f-L-154 6). žirovne obveznosti 122".o (—123.2), razne obveznosti 203.6 (+94 0). = V likvidacijo sta stopili nastopili zadregi: Gradbeno društvo učiteljstva na teh-ni5Vi srednji šoli v Liubliani. r. z. z o. z. in Kmetijsika nabva in prodajna zadruga za Mežiš'-o dolino v Prevaliah, r. z. z o. 7» —- Konkiirz je razglašen o imovini Kii-haria Pa%Ia, trgovca v Mariboru. Aleksandrova cesta (nrvi zbor upnikov pri okrožnem sodišču v Mariboru 30. t. m., oglasit ven i rok do 28. februarja, ugotovitveni narok do 10. marca) t«r o imovini zadruge »Skupni dorn< v Mežici fr-rvi zbor ur>n;kov pri okrožnem sodišču v Mariboru B. februarja, oglasitveni rok do 8. marca, ugotovitveni narok 15. marca). — češkoslovaški izvoz in uvoz hmelia. Češkoslovaška je v preteklem letu imela rekorden izvoz hmelja dočim je uvoz ogromno nazadoval, kakor je razvidno iz naslednjih podatkov (v stotih po 50 kg): izvoz uvoz 192? 162 400 10 3^0 1928. 131 100 14900 1929. 167.000 3.400 Tri uvozu pa ie treba upoštevati, da odpade skoro vsa količina na prvo polletje (nred ru vr> le,;no>. dočim je bilo v drugem polletju uvoženih le 300 stokov. V izvozu zavzema nrvo mesto Nemčija 'ia Francija (11%), Belgija (87?) :n Švica (5%). = Nar«~čanie nemškega izvoza. Iz pravkar objavljeni'1 nodatkov o nemški zunanji •rgovini v 1. 19?9. je razvidno, da se je izvoz Nemčije lani ponovno povečal in ie si-urno z re^araoiir-.Vimi stvarnimi dobavami doseTel že 13.48 niiliinrde mark (182 mil^ard Din) narram 12.44. 10 95 10.50 in 0 4" milijarde mark v zadniili štirih letih Kf>r je uvoz osSal zadnia leta nrecej stabilen- «e ie trgovinska bilanca Nemčije znatno zbolišata. Leta 1927 je mašala pasivnost še 2.S5 mil;iarde mark '38 5 milijarde nin). nrnHlinsi.-^ni 120 milijarde mark, 1oni pa je bila bilanca že aktivna za 48 mi-'ijonov mark. = Zn!7in|e (P s konta v Avstriji in Madžarski. S 26. januarjem je bita drsfcontna stopnja v Avstriji znižana od 7 in pol na 7 odstotkov, in v M-^ž.arsk1 nra-v tako od 7 -in po! na 7 odstotkov. Zr-;žin:e d/tivnta ie v znatni med iKivzročil tudi ugodni zakfučetk haaške konference. — pf»l>aye. Gra-ih^ni od^lek direkcije dnevnih žoi°znic v Liubliani sprejema do 7. *->v>i-uari» o-ip-tp ri«->bave žasr za rezanje tračnic in listov za žage: prometno -Vomercijelni oddelek do 17. februarja ronvdbe glede dobave razni'1 komoletnih T>i-sav in matric. Direkciia državnega rudnika Vo]pn;f> sr-reiema do 15 februarja ponudbe glede dobave 1 bencinskega motorja. Direkciia državnega rudnika Kakanl spreiema do 19. februarja ponudbe alfnlo dobave 250 omo-•ov t-rovne 1onpnVe in 3000 kg RToln^a ol'"a (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI ). Dne 14 febrnaria se bo vršila pri "radbenem oddelku direkcije državnih železnic v Saraievu efertalna licitacija glede dobave f.t-rptniš^""^ 'psa. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku). BORZE 28. lanuar. Na Ijublianski borzi ie bil danes devizni promet z«'o slab. Le v devizi Curih ie bilo neVn.i več pogrebe. Tečaji deviz so ostali v glavnem nespremenjeni le devica Berlin se je za malenkost okrepila. Na zagrebškem efektnem tržišču je bilo 'li d i danes nreooi nrometa v Blairovih posojilih RVr^vo posoi;lo se je trgovalo po 88 5 — 89 5, 7% pa po 785 — 79. Tečaji Vojne škode so ostali v glavnem nespre- menjeni ter je prišlo do prometa za februar po 413 — 413.5 in za marc po 415.5 — 16. Investicijsko posojilo pa je popustilo na 82.75 — 83 (zaključki) in se torej v tečaju vedno bolj približuje 7% Blairovemu posojilu. Med bančnimi vrednotami so bili taključki v Unionbanki po 201.5 — 202 in v Srpski po 162. Med industrijskimi papirji pa ie bil promet samo v Danici po 110. Deviie in' valute. Ljubljana. Amsterdam 22.29. — Berlin 13.5425 — 13.5725 (13.5575). — Bruselj 7.8986. — Budimpešta 9.9194. — Curih 1094.4 — 1097.4 (1095.9). — Dunaj 798.36. — London 276. — Newyork 56.62. — Pariz 222.79. — Prasa 167.44 — 168.24 (167.84). — Trst 295.775 — 297.775 (296.775) Zagreb. Pariz 221.79 — 223.79, London 275 60 — 276 40. Ne\vvork 56 52, Mnan 295.799 — 297.799, Amsterdam 22.74 do 22.80, Berlin 13545—13575. Dunaj 7W in tri četrtine do 799 in tri četrtine, Curih 1094.4 — 1096 4 Praga 167.44 _ 168.24, Budimpešta 990 44 _ 993.44. Curih. Zagreb 9.1275, Pariz 20.33. London 25 1875, Newyork 517.70y Bruse'| 72.075, Milan 27.085, Madrid 66.50, Amsterdam 207.95. Berlin 123.69, Dunaj 72.85, Sofija 3.745, Praga 15.3175, Varšava 58.05, Budimpešta 90.52, Bukarešta 3.775. Efekti. Zagreb. Državne vrednote: Vojna S^-oda aranžma 4405 — 442, kasa 440.5 — 443. za februar 413 — 414. za marc 416 — 416.5, 8% Blair 89 — 89.5, 7% Blair 78.5 — 79, investicijsko 83 _ 83.5, agrarne 50—51.5; bančne vrednote: Praštediona 925 — A-J\ Union 202 — 203 Jugo 86 — 88, Poljo 65 do 67. Narodna Š200 — 8250, Srpska 162 do 163, ZemaliSka 130 den., Ljubljanska kreditna 125 den.; industrijske vrednote: Gutmann 185 — 190, Slaveks 89 — 90, Slavonija 200 den., Drava 300 den.. Šečerana 390 — 395. Brod vagon 125 — 130. Vevče 125 den., Dubrovačka 430 den.. Jadranska 520 — 540, Trbovlje 49fj — 500. Beograd. Vojna §koda 442 — 442 5. za februar 415 — 415.5. investicijsko S2.5 do 83.75, agrarne 51.5, Narodna S330 — S370. Blagovna tržišča Les + Ljubljanska borza (28. t. m.) Tendenca nespremenjena. Zaključeni so bili trije vagoni desk, smreka-jelka in 1 vagon bukovih palic. Povpraševanje je zia t name (4/5. 5/6, 6/7, 6/8 in 7/9, 5 — 8 m dolž.); za 2i500 komadov desk (smreka-jelka, paralelnih, morite, brez gnilega ali razbitega blaga, 28 — 30 cm širine, deb. 50 mm. dolž. 4.50 m) ter za bukove hlode (od 35 cm premera navzgor, od 2.50 m navzigor, L). Žito. -f Ljubljanska borza (2S. t. m.V Tend^nra za žito čvrsta. Zaključenih je bilo 17 vagonov, in sicer 10 vagonov pšenice, 5 vagonov moke in 2 vagona koruza. — sena (po vojaških predpisih), fco postaja po 110 Din za 100 kg. Nudi se pšenica (slov. postaia, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška 79 kg 262.50 — 265, 77 kg 255 — 257.5. sremska 77 kg 247.5 _ "50.o, slavonska 77 kg 242.5 — 245.5; moka: »Oor;, fco Ljubljana, plač. po prejemu 405 — 410; koruza: baška, umetno sušena 185 — 187.5, ro mlevski tarifi 180 — 182 5 času primerno suha 157-5 — 160: ječmen: baški 63'64 kg 170 — 175; oves: baški navadna voznina 205 — 210. rž: baška 72/73 kg, mlevska voznina 207.5 — 210. + Novosadska blagovna borza (28. t. m.) Tendenca za pšenico trdna, za estalo ne-srremeniena. Promet: 23 vagonov pšenice, 12 vagonov moke, 64 vagonov koruze in 3 vagone otrobov. — Pš^nioa: baSka 77 kg 210 — 212.50; 78 kg 219.50 do 215: gornje baška. 78 kg 215 — 217 50; banaška Tisa šlep. 78 kg 217.50 — 222 50; gornie banaška. 78 kg 207.50 — 210- sremska 77 kg 207.50—212 50: 76 kg 20' 50 do 205. Ječmen baški 63/64 kg 125—139. 0 v <1 s: baSki 137.50—142 50: Koruza: baška in sremska 102.50—105; za februar 107.50 — 110; za marc, lafi;a n""iv 115—117.50; umetno sušena 120—125. Moka baška »0" in »00<- 34n o 310: »5« 250-960: »6« 185—195; „7z 145 do 155: »8- 112 50—115. + Somborska blagovna borza (28. t. m.). Tendenca mirna. Promet 211 vaconov. Pšenica: baSk-a Tisa šlep 210—215: b»šva 78 kg 212 50—217.50- sremska 78 kg 905 do 210: slavonska 200 — 205. Koruza: baška 100 — 105: za marc 110 — 115. arril-mai 117.50 — 122 50: sušena 117 50—122 50. Moka: »00« 335 — 350: ~,0c 330—345; »2c 315 — 3*>5: ,.5« 260 — 270; »6« 190 — 200. Otrobi: 90—95. -j- Budimpeštanska terminska borza (28. t. m.). Tendenca miaena: nii. Pšeni««' za marc 24.04 — 24 05. za maj 24 92 — 2493. za oktober 23 90 23 91; rž: za marc 14 36 — 14 38; koruza: za maj 14 75 — 14.76, tranzitna za maj 14.15 do 14 "0. živina + Dunajski goveji sejem (27. t. m.) Do-gon: 2022 komadov, od tega 61 iz Jugoslavije in 938 vz Rumunije. Prvovrstni voli so se pocenili za 5 grošev. ostale kakovosti pa so se pod-ažile za 10 grošev. + Živinski sejem v Kranju (27. t. m.). Pri gnan'h je bilo: 8 volov. 3 biki, 27 k-nv, 3 tetice, 3 teleta in 9 prašičev. Cene so bi-'e naslednje: voli I. vrste 10 TI. vrste 9. krave I. vrste 8, II. vrste 7. biki 7. telice 8 teleta 12, prašiči pitani 15 T>in za kg žive teže: p-ašini za reio 300 Dm z? kogodila z neko privatno družbo, da bi izvedla ta prenos mrtvih junakov. Družba je delala precej časa neovirano, dokler niso lanskega poletja ugotovili težke nerednosti na grobiščih znamenitega Chemin des Dame-sa in pri Kemmeiu. Oblasti so tedaj odredile obširno preiskavo, ki je spravila grozovite reči na dan. Podjetniki so bili ravnali z vojaškimi trupli z nezaslišano surovostjo. Telesne ostanke mrtvecev so spravljali v pripravljene krste vsevprek, tako da je bilo v mnogih krstah po več lobanj, dočim so po drugih manjkali celi udi. In tako niso delali samo na masnih grobiščih, kjer se identiteta posameznih trupel ne da dognati, temveč celo na pokopališčih, kjer so počivali samo jasno identificirani mrtveci. Tako je zmanjkalo samo na pokopališču v Longpontu 306 trupel, za katerimi ni Nesrečna številka Med svetovno vojno je nastala prazna vera, da je zapisan smrti vsakdo, ki se pri kajenju posluži kot tretji iste vžigalice. Številka trinajst še vedno uživa svoje stare meiblage prednosti. V Italiji sledi navadno h ši št. 12. druga s številko 12/1. in potem pride št. 14. V Berlinu. kjer samovoljnosti policija ne oo-voli sličnih. si oomagaio h sni posestniki vsaj brez stanovanja št. 13. Še v napredni Ameriki so večkrat leto in dan prazna stanovanja po 13. nadstropjih nebotičnikov in to celo poleg borze, kjer so_ prostori zlata vredni. Trinaistica je prišla razmeroma pozno do svoje sedanje slave. To se je zgodilo v srednjem veku. in sicer zato, ker se je udeležilo Kristusove zadnje večerje 13 oseb. Tudi petek je dobil pomen nesrečnega dne, ker se je izvršilo v petek križanje. Zanimivo ie, da je razširila te prvotno ljudske vraže med izobražence renesansa. Tako je upodobil Leonardo da Vinci na znani sliki Judeža, ki je pni zadoji večerji po mizi sesul sol: to je tudi slabo znamenje. V sedanjih težkih časih nima menda nihče več veselja za boj s predsodki. Izjemo tvori samo angleški Odbor za pobijanje prazne vere. ki je letos trinajstici napovedal odločen boj. Pred kratkim je o-bjavil odlomek iz dela znanega vojskovodje Robertsa »Eno in štirideset let v Indiji«. Na novo leto 1857. je povabi! Roberts h ko.s:'u dvanajst častnikov. Kmalu nato je izbruhnila znana pešaverska vstaja, ki je stala življenje stotinam angleških častnikov. A med njimi ni bilo nobenega novoletnega Ro-bertsovega gosta in so tudi ranjenci pozneje okrevali od ran. Jako delaven član tega odbora je ugleden duhovnik v londonski stolnici sv. Pavla. Pred tremi leti je nekega dne poročil 13 parčkov in jih potem pogostil pri dveh mizah tako, da je sedelo okrog vsake 13 ljudi. Zdaj objavlja g. dekan vsako leto poročila o sedanjem sta/niju teh zakoncev, ki se jim še vedno dobro godi. Pred nedavnim je intervjuval odbor vodilnega angleškega filozofa in matematika, ki pa noče biti imenovan. Ta je izjavil: »Če sedi pri mizi 13 Mudi, imamo možnost, da bo tekom leta samo eden od njih umrl. Povabite še štirinajstega udeleženca in možnost naraste. Pri 24 udeležencih različne starosti postane ta možnost nedvomno dejstvo. A vendar ne bom jaz pri mizi nikoli imel 13 gostov, temveč v sili razši pokličem kot štirinajstega mojega vrtnarja ali dečka, ki je prinesel pecivo od peka. Saj vem, da bi sicer kosilo slabo teknilo gostom in bi utegnili priti na slabe misli. Nobena jadrnica ne mara v morje v petek. To je smešno. A vendar stori prav kapitan, ki počaka rajši na soboto. Saj mora imeti zanesljivo moštvo, ne pa zmedene črede, ki se bo vdala vsaki nevarnosti kot neizogibni posledici slabega dneva.« Seveda ni odbor nič zadovoljen s to izjavo. Objavil pa jo je vendarle v dokaz, kako »podpira neumestna obzirnost predsodke.« Razbojnik - državniku Zloglasni grški razbojnik Tsatsas, ki je organiziral pred nekoliko meseci znameniti napad pri Trikaleju, je pos slal bivšemu ministrskemu predsednis ku generalu Kondilisu po nekem kme« tu pismo, v katerem izraža svoje za« dovolistvo, da je general, šef republi® kanskih nacionalistov prišel spet do moči, in v katerem ga prosi, naj bi se* stavil novo vlado, ki bi njega, namreč Tsatsasa, pomilostila. Za to pomilo« stitev bi se Tsatsas obvezal, da očisti s svojo tolpo v najkrajšem času ves Emrus, Tesalijo in Macedonijo števils nih roparskih tolp, ki ogrožajo prebi« valstvo. S tem bi prihranil državi veli« kanske vsote, ki jih izdaja za pobija« nje razbojništva. Saj je razpisala samo nfTsfltsasovo slavo milijon drahem, a 500.000 drahem na glavo njegovega pajdaša Pandazisa. 100-letnica grške neodvisnosti poteče 3. februarja t f. Istega dne pred sto leti le bil podpisan Londonski protokol, ki |e ustavil krvave bole proti turškim gospodarjem ta proglasil Grško za samostojno državo. Na sliki grška prestolnica Atene z Akropolo v ozadju. S svojo ladjo v smrt Kapitan Teodor Dreyer, poveljnik nemškega parnika »Monte Cervantes«, ki se ie potopil ob lažnem koncu Južne Amerike. Dreyer se je, kakor znano, branil, da bi ostavil potapljajočo se ladjo in je izginil ž njo vred, kot edina človeška žrtev te katastrofe, v valovih. Zadnji odjemalci Ameriški dnevniki so izredno veliki, posebno nedeljske številke. Od nekdaj imajo v Zedinjenih državah dobrodelna in slična drušiva pravico do prodaje iz izkoriščanja starega časopisnega papirja. Zato pobirajo posebni tovorni avto mobili vsak dan po hišah liste prejšnjega dne jn jih vozijo v osrednje skladišče. Tam se blago uredi po kakovosti in se potem na debelo prodaja plovnim druž bam ter drugim kiupcem. Vsako dobrodelno društvo dobiva svoj odstotek do bička. A kam gre papir? V Ameriki sami ga rabijo izdelovalci posode in pohištva pri pošiljatvi svojih izdelkov, vendar pa nakupijo le neznaten odstotek papirja. Večinoma roma v Aziijo, kjer je vedno dosti odjemalcev. Papir roma skozi hidravlične stiskalne stroje, se zašije v platno, se poveže v žico in žerjavi ga natovorijo na ladje. Več par-nikov prevaža izključno to blago. Na severnem Kiitajskem nadomešča ta z oljem prepojeni papir okenska sitekla. Na južnem Kitajskem ga porabijo za igrače, umetne cvetlice (v verske svr-he) za umetalni ogenj in celo za cene tropske čelade. Ta industrija je doma v Honkongu. Stari ameriški listi so v rabi tudi po vsem otočju v Tihem in Indijskem oceanu. Na Javi se porabi največ papirja za svetiljke in okraske ob novoletnih in drugih praznikih. Kakor vsako blago ima star papir višje ali nižje cene v skladu s ponudbo in odjemalci. Proda se navadno po 16 dolarjev za tono, a včasih se podraži na 10 centov za kilo. Dosti ljudi si služi kruh s to trgovino. Lanski izvoz starih časop:sov je n. pr. vrgel Ameriki nad tri miliijone dolarjev dobička! KULTURNI PREGLED o« Najboljše, najtrafnejše, zato ia najcenejše! LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 20. Sreda, 29.: Zaprto četrtek, 30.: Naš gospod župnik. C. Petek, 31.: Cvrček za pečjo E. Sobota, 1. februarja: Utopljenca. 25. predstava. Izven. LJUBLJANSKA OPERA. Začetek ob ool 20 Sreda, 29. januarja: Beg. Gostovanje Co. medie Francaise iz Pariza. Izven. Četrtek, 30.: Ernani. A. Petek, 31.: Zaprto (generalka). <»obota, 1. februarja: Hasanaginica. Izven. Premi jera MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek oh 20. Sreda, 29. januarja: Zaprto. Četrtek, 30. januarja: Zaprto. Petek. 31. Januarja: Zaprto. Sobota, 1. februarja: Netopir. Premi jera. D. Nedelja. 2. februarja: ob 15. Grudica. Ku poni. Ob 20. Netopir. PTI JSKO OL^DALIS^K Ponedeljek, 3. februarja ob 20. Radikalna kura. Gostovanje Mariborčanov. CELJSKO GLEDALIŠČE. Sreda, 5. februarja ob 20. Lepa pustolovščina. Gostovanje Mariborčanu/. ŠENTJAKOBSKI i.LLDALlsKl ODER. Začetek ob 20.15 Sobota, 1. februarja: »Svetnik«. Nedelja, 2. februaria: »Pred poroko i. Ciklus predavanj o Angležih Maribor. 22- januar a. Naša »Liudska univerza«, ki ;e priredila v teku zadnjih let več serii dobrih ■predavanj o posameznih narodih (ooozariamo na slovenski, hrvaški, srbski, ruski, češki francoski ciklus), si ie nadela hvalevredno nalogo. da nas seznani z Angleži. Uvodno predavan e ie imel z. dr. L Andrassy iz Zaereba. Govoril ie o sila zanimivem problemu: zaka' in kako so postali Ansrle ži toli voli v en in mogočen narod. Predvsem ie omenil zgodovinske čir.itel e. ki so omogočili tako povoliien razvoj. Ansliio so naselile sposobne rase, ki so se lahko na otoku nemoteno razvijale. Za nadaiini razvoj je bilo velikega pomena to. da sta se že zgodai spor>nieli dve močni sili. ki 9ta ustvarili temelje angleške ustavnosti: ene strani kral eva oblast, z druge strani pa enovita, številčno močna množica svobodnih mož. Ti dve sili sta ustvarili iz Anglije tako državo da ie oo stala vzor mani razvitim kontinentalnim narodom. V današnjem političnem življenju Anglije je predavatelj označil kot poglavitne oote-ze: konzervativnost, načelo razvoia (evolucije) in praktičnost. Zelo zanimivo ;e go voril o angleških pravnih običaih in za kenih, zlasti o običajih, ki veiiaio enako kot najbolj trdni zakoni. V drugem delu predavanja ie g. dr. Andrassy govoril o poedinih velikih načelih, ki so jih Angleži izigradili v teku stoletii in iih dali človeštvu kot kulturne tekovine. Tako n- pr. angileško pomovanie tiskovne svobode. V poimovaniu osebne svobode ie oredavateli opozoril na razlike med angleškim in francoskim umevanjem. Opisal je veliko borbo za ureditev razmerja med državo in držav-Iiam. med nosameznikom in občestvom, Poudarjal je, kako silen pomen imajo velike stranke v narodovem političnem življenj. Orisal ie moč javnega mnen.ia-Prednost angleške državne ureditve ie v tem. da ie tako izgrajena, da se lahko stoip-niema nrilagoiue različnim razmeram in potrebam. Predavatelj' ie tudi opisal sestav angleške samouprave in mogočno ureditev Britanskega imperija. Na vsem svetu ni primera toli razumne, smotrene in prospeš-ne rešitve kočljivih političnih problemov, kakor se kaže v odnosu med Anrfijo in ostalimi državami Britskega imperija. Lepo predavanie ie bilo soreieto z zaslužnim priznanjem. Ciklus se bo nadal e-val. Zamisel ie brez dvoma srečna, saj so Angleži narod, pri katerem se moramo še veliko, veliko učiti. Hudožestveniki v celjskem gledališču Celje je doživelo v soboto 25 t m. rrle^a-liški dogodek, kakršnega v tem mestu še ni bilo: gostovanje praške skupine Hudožestvenikov. Gostje eo izbrali za Celje Ostrovskega efektno komedijo iz ruskega življenja »Siromaštvo ni sramota« v sijajni režiji ge. Grečeve in v zasedbi, kakor je bila v Ljubljani. Posebno pozornost je vzbujal g. Pavlov z nepozabno kreacijo Ljubina Torcova. Pretežni večini o-bčinstva sicer zaradi neznanja ruščine ni bilo dano spoznati vseh fines dialogov, a vsebino ie vendarle razumela in bila tudi deležna velikega užitka. Hudožestveniki so doživeli s to igro v Celju ogromen uspeh. Aplavzi ob koncu igre kar niso hoteli ponehati. Občinstvo je goste obsipalo s cvetjem. Želeti bi bilo, da bi Hudožestveniki v doglednem času zopet posetili Celje in osrečili gledališko publiko z novim gostovanjem. R. P. Razprava o avtorskem pravu. V 2. številki »Srpskega književnega glasnika? je izšla aktualna razprava Ilije A. Pržiča »Autorsko pravo«. Pisec daje uvodoma hi-storijat gibanja za avtorske zaščito in omenja zakone v drugih državah in našo dosedanjo prakso. O našem novem zakonu sodi, da ima »izrazit značaj nacijonalnega zakona«. V prvi vrsti so zaščitena vsa slovstvena in umetnostna dela, ki prvič izidejo v kraljevini Jugoslaviji, razen njih dela naših državljanov, ne glede na to, v kateri državi so izšla in naposled dela tu iih državljanov, objavljena v srbsko-hrvaslkem ali slovenskem jeziku kjerkoli v inozemstvu. Glede del tujih državljanov, ki izhajajo v inozemstvu, veljajo najprej tozadevne posebne posodbe. (Taka pogodba obstoji n. pr. že z Nemčijo.) Le-te se bodo sklepale na podlaai reciprocilete. Glede prevajanja iz tujih jezikov v srbohrvaščino in slovenščino pa velia določba, da so tuji avtorji načeloma zaščiteni samo deset let. Če se v tem času ne poslužijo absolutne pravice, ki jo imajo pri nas do svojega dela in ne dajo v promet avtoriziranega prevoda, ie dovoljeno vsakomur, da delo tudi brez avtorjevega dovoljenja prevede na naš ieznk. Pisec nato obširno tolmači pojme »avtor«, »avtorjeva lastnina«, »kniiževna in umetniška dela«, izjeme itd. Pravi hjdi da bo j pri prosvetnem ministrstvu ustanovil Svet srokovnjakov, ki bo dajal sodiščem strokovna mnenja v vseh zadevah avtorske zaščite. Svet bodo tvorili ugledni književniki, umetniki in pravniki. Razprava gosp. I. A-Pržiea je izmed dosedanjih časopisnih komentarjev k novemu zakonu najdaljša in najbolj poučna. Komedija Pecije Petroviča »3 : lc se je uprizorila tudi v Beogradu. Sodeč po kritiki ni imela posebnega uspeha. Razstava ruske umetnosti v Beogradu. Priprave za razstavo ruske umetnosti v Beogradu so končane. Razstava bo prirejena naravnost velikopotezno. Zastopane bodo vse sedanje šole in smeri po svojih najboljših predstaviteljih. Tako bodo tu dela Ilje Rjepina, Maliavina, Doburinskega, Ko-rovina, Šmarova, Somova, Bulibina. Jakov-Ijeva, Suhareva, obeh Beuoitov, Gončaro-va, Grigorjeva in dr. »Centralnaja Evropa«. Praški »Orbisc, ki izdaja dobro urejevani franeosVi »L' Europe Centrale«, je izdajal tudi ruski tednik »Centralnaja Evropa*, Kj ^a tsc »ji mogel niti zdaleč meriti s svojim francoskim tovarišem. Izdajatelj pa je prišel na srečno misel in je ta nič kaj posebno ugledni telnik pretvoril v mesečnik, ki naj bo rusko glasilo osrednje Evrope v štev. šii balkanske države. Prva številka, ki je pred nami, priča, da je nastal lep in mnogo obetajoč mesečnik, ki bo tudi organ Ju-goslovenov za ruski svet. Zaenkrat je iz našega sveta samo daljši dopis iz Beograda »Jugoslavija v letu 1929«. Ostali prispevki so po večini iz češkega sveta. Časopis prinaša leposlovje (prevode iz češčine), članke, razprave, informativna poročila, kritiko, pregled časopisov, kulturni drobiž. Ima tudi ilustrirane priloge. Tiska se v novi ruski ortografiji. Glavobol pogosto muči žene in prikrajša jim marsikatero veselo uro. Tu pomagajo ASPIRIN- TABLETE priznane blažiike bolečin. Nosite jih vedno seboj t Zahtevajte samo originalni zavoj modro^ j belo-rdečo "" banderolo. Radio Sodelovanje jugoslovenskih postaj Dne 4. januarja t. 1. se je vršila v Zagrebu .radoo-konferenca, kii so se je udeležili zastopniki vseh treh naših oddajnih postaj, Ljubljane, Zagreba in Beograda. Delo te konference je obstojalo v tem, da so se ugotovile skupne n-adžo-ge in težave vseh treh jugoslovenskih postaj. Končno veljavno se je uirednlo tudii vprašanje izmenjavanja sporedov oziroma prenosov med posameznimi postajami. Ljubljanska postaja redno prenaša vsak torek zagrebški večerni program, vsako soboto beojra.is.ki program, ob nedejjah ali sredah pa ev. še praški večerni program. Nasprotno pa oddaja naša postaja svoj program Zagrebu in Beogradu vsak četrtek. Tako sodelovanje moramo v interesu napredovanja radia v naši dr.žavi samo toplo pozdraviti!. IZVLEČEK IZ PROGRAMOV: Sreda, 29. januarja LJUBLJANA 12.30: ReprodueiTaraa glasba. — 13: Naipoved časa, borza, reprodiucirana glasba. 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 17-30: Koncert radio-orkestra. — 18-30: Otroški kotiček. — 19: Podobe iz slovenske literarne zgodovine. — 19-30: Francoščina. — 20: Klavirski večer. (Ga. Osterc-Valialova in g. Osterc). — 21: Slovenska glasba, igra radiio-orkester. — 22: Napoved časa in poročite. Četrtek, 30. januarja LJUBLJANA 12-30: Reproducirana glasba. — 13: Naipoved časa, borza, reprodiucirana glasba. 13-30: Poročila iz dnevnikov. — 17-30: Koncert radio-orkestra. — 18.30: Dr. Bohinec: ŽLtnice sveta. — 19.30: Srbohrvaščina. — 19.30: Tedenski pregled. — Književna pregled. — 20: Koncert godibe Dravske divizije: Wagnerjev večer. — 22: Napoved časa in poročila. — Koncert radio-orkestra. BEOGRAD 10.30: Reproduciraira glasba. — 12.40: Koncert radiio-oirkestra. — 18: Pesmi na gusle. — 20: Prenos koncerta iz Ljubljane. — ZAGREB 12.30: Reproducirana glasba. — 20: Prenos iz. Ljubljane. — PRAGA 16-30: Koncert komorne glasbe. — 19.05: Koncert godibe na pihala. — 20: Prenos koncerta rz Mozarteia. — 21: Koncert solistov. — 22.15: Lahka godba. — BRNO 17.30: Pevski koncert. — 18-36: Glasbeni program za miladnno. — 19.05: Večerna koncert. — 20.20: Lahka glasba. — 21: Koncert orkestra. — 22: Koncert iz Prage. — VAR&AVA 15 55: Koncert godalnega kvarteta. — 17.40: Koncert solistov. — 19.35: Pesmi. — 20.25: Večerni koncert. — 23: Godba za ples. (Vse iz Katovic). — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 15.30: Koncert or.kes»Ta. — 19.30: Prenos iz drž. opere: R. Straiwssov »Intermeizzo«. — Ja®z. — BET?T IN 16.30: Poipm!danski koncert. — IS: LaWka godba. — 18.50: Nar. pesmi- — 20: Koncert kasičr« glasbe. — 21: Mešan program. — Godba za ples. — FRANKFURT 16: Poj>oddan«iki koncert. — 1930: Bavarska kmečka godba. — 20.30: VioFtiski koncert. — 21: Koncert komorne glasbe. — 22.25: Godba za ples. — LANGENBERG 17-30: Večerni koncert. — 20: Kretrfzer-ieiva opera »Nočni tabor v Ora kniig. Vsa poročila so bila po stvarni debati soglasno sprejeta. Na predlog brata staroste je bilo sočasno sklenjeno, da se izvoli posebni kandidaciiski odsek z nalogo, da žurpni upravi predlaga listo novega odbora, ki bo zmožen voditi dielo vi-škega Sokola z uspehom Brat starosta se je končno zahvalil vsem za nrhov trud ter ob 12. zaključil lepo uspelo sokolsko zborovanje. Zdravo! t. Celjska sokolska župa sMiouje v petek 31. t. m. ob 20. (8. zvečer) v I. nadstropju Narodnega doma v Celju sojo upravnega odbora. Na dnevnem redu je konstatiuiiranje župnega starešinstva, taienov-anje društvenih »prav in sitočajnostii. Sokolsko društvo Toplice na Dolenjskem pokaš uie tudi v zimskem času prav primerno delavnost. Naipraviilo si je lep, dasi preprost gledališki oder ter so požritvovabii člani pn članice pni-redalii na njeni že več predstav. Igrali so tro-dejaniko »Marin Smola«, daJje štiridejanko »Prisega ob polnoči« od s. Mamice Konnanove in nato burko »ZaMad«. Na programu pa imrajo še vet drusrti prireditev in gledaliških predstav. — Praznik 1. decembra je sokolsko društvo proslavilo prav slovesno in pa na plesnem večeru 19. januarja. V februarju pa namerava društvo prirediti tudi običajno maskerad«. — Nov sokofcki po-kiret v Sokolu z ustanovit-vii.jo Sokola kraljevine Jugoslavije }ev društvo pozdravno, ker vidi v nieim uspešen napredek sokokke misli in dela med narodom. ŠPORT Športni drobiž Tudi dtrugod se godi zimskim športnikom stično kot našim. Celo v znmsko-sportnem Eldoradu, Cbamonixu, so vremenske prilike izredno neugodne. Kakor smo že poročali, bi se moralo v nedeljo pričeti tekmovanje za svetovno prvenstvo v hockeju na ledu. Vse je bilo že pripravljeno, določene skupine tekmovalnih moštev, toda vreme je preprečilo vse načrte. Tekmovanje so hoteli prenesti v Berlin, toda tam ni nič boljše. V poštev bi prišel tudi Dunaj ali Milan, ki imata oba dobra umetna drsališča. Računa se tudi s kakim krajem v Pirenejih Najbrže pa bo moralo tekmovanje sploh odpasti. Tabela tekmovanja za balkanski pokal je sedaj naslednja: Grčija 1 1 0 0 2:1 2 Rumunija 1 1 0 0 2:1 2 Jugoslavija 2 0 0 2 2:4 0 Bolgarija 0 0 0 0 0:0 0 Da nismo na zadnjem mestu, se imamo za sedlaj zahvaliti samo dejstvu, da Bolgarija sploh še ni odigrala nobene tekme. Pa mi smo bili favoriti! Naši izgledi, da bi še osvojili balkanski pokal so naravnost minimalni. Igrati moramo še štiri tekme, po eno z Grčijo in z Rumunijo in dve z Bolgarijo. Da bi prišli še v poštev, bi morali zmagati pri vseh tekmah, a poleg tega bi morala Rumunija in Grčija izgubiti vsaj še eno tekmo. Skoraj bi rekli: »Lasciate ogni s>peranza.. Italijansko prvenstvo prosle nedelje ie dalo naslednje rezultate: Padua :, Juventus 2:1, Lazio : Livorno 3 : 1. Bologna : Cre-moraa 4:1, Brescia : Modena 3 : 2, Mila-no : Trieste 2 : 1, Ambrosiana : Genova 93 4 : 1. Avstrijsko prvenstvo v hitrem drsanju si je priboril Jungbluth pred Riedlom in Lebanom. Časi prvega na posameznih progah so bili: 500 m Jungbkrth 46.8, 5000 m Junebluth 9:03, 1500 m, Riedl 2:293. Jung-iluth je bil na tej progi tretji. 10.000 m Jungbluth 18:34. Tekmovanje se je vršilo v Celovcu. Športne prireditve SK Bled, razipisane v okvirju mednarodnih zimskosportnih tekem, to je športna reduta in mednarodni smuški skoki, so zaradi odpovedi JZSS deloma preložene, deloma odpadejo. Športna reduta se vrši mesto v nedeljo 2. februarja že v soboto 1. februarja v dvorani Kazine s pričetkom ob 20. uri. tako da bo možno posetnikom izrabiti še nedeljo. Mednarodni skoki, razpisani za ponedeljek 3. februarja, se odgode na isti termin v letu 1931. Dopisi naprej lepo razvija! To želimo našemu odru. ZASIP PRI BLEDU. Na svetnico, 2. februarja ob 8. zvečer gostuje »Dramatični odsek« Prosvetnega društva v dvorani So-kolskega doma na Bledu z veseloigrama: »Kakršen gospod tak sluga« in »Idealna tašča«. Med odmorom nastopi pevski zbor omenjenega društva z izredno letnimi nes-mimi. Spored ie jako zanimiv ter upamo, da bo ustreženo vsem obiskovalcem. Pristopajte k Vodnikovi dražbi Oglas. Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje na dan 10. marca 1930 drugo licitacijo za zgraditev rekuperatorja pri de-stilacijski peči Direkcije državnega rudnika Velenje. Pogoji se na zahtevo dobe pri podpi-sanL Iz pisarne Direkcije državnega rudnika Velenje, štev. 754-IL 2443 D.M. V POLJU. Preteklo nedeljo nam je podal dram. odsek našega Sokola Do-boviškovo veseloigro »Rodoljuba iz Ame-* rike«. Kakor vedno, je imela naša publika tudi ta večer svoj užitek. Sploh pa moramo reči, da v poslednjem času naši igralci s svojimi številnimi nastopi kažejo mnogo veselja in zanimanja do našega še mladega in prav zato mnogo obetajočega odra. Šumni aplavz mnogoštevilne publike jim mora biti pač najtepše priznanje za vsakokratni uspeh. In res je tudi. da so bile nekatere vloge prav lepo rešene. S Gita Ku-harjeva je v vlogi Jerice s svojim prav lepim nastopom pokazala, da ji gre brez-dvomno prvo mesto med našimi igralkami. Interesanten tip je bila s. Pija Klemen-oev-i, posebno v prvem dejanju. Med moškimi vlogami je bil dober br. Stane Hrome, ki se še vedno povoljno udtejstvuie. Našega Toneta — pod tem imenom ga namreč pozna naša publika — pa nikakor ne smemo prezreti. Humorist, ki nam s svojo duhovito orginalnostjo vedno Jga;a Od br. C. Reša pa smo več pričakovali. Tudi umesne pevske točke so bile in tere-santne. Naj se v novem času Sokola še Zastopnika za Slovenijo sprejme Studebaker Zagreb, Jurišičeva 8 Zastopnika za Slovenijo sprejme Perl tovor, avtomobili Zagreb, Jurišičeva 3 Denarni zavod išče URADNIKA izvežbanega v bančnih in administrativnih, zlasti hipotekarnih poslih, event. sprejme tudi praktikanta s pravno prakso. Interesenti naj pošljejo svoje vloge z osebnimi podatki, prepisi izpričeval, priporočil ter zahtevki na glasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ban-karstvo«. 2452 (0ezetfffte milje, kuhinjske prtiče, blazine, smyrna, gobeline in vse zraven spadajočo volno dobite najceneje pri TONIJAOEB Ljubljana, Dvorni trg 1. Samo 49 Din Št. 125 budilka, 16 cm visoka, dobro kolesje. 31etno jamstvo. Št. 105, ista, 19 cm visoka, Din 64.20. Št. 106, ista, z radijskimi kazalci in urnikom, Din 76. št. 120, kovinska žepna ara, z dobrim kolesjem, poolje- na in regulirana, 31etno jamstvo, Din 44. št. 121, ista, z radijskim urnikom in kazalci, Din 58. Katalog gratis In franko! H. SUTTNER, LJubljana 4 Prešernova uliea 4 Šrlei Lastna protokolirans tovarna nr i IMlestna fnanUttiea v Jtadcol/fc« ustanovljena 1-1896 ustanovljena 1. 1896 naznanja, da je z dnem 27. januarja 1930 začela poslovati njena ekspozitura na Jesenicah v bivši Hauptmanovi sedaj Presterlovi hiši severno od kolodvora. Daje: Hipotekama posojila na amortizacijo, kredite v tekočem računu, proti zastavi menic, posestev itd. Sprejema: vloge na knjižice, tekoči račun in obrestuje časovno najugodneje. Račun Poštne hranilnice št. 10.431. • Uradne ure vsak delavnik od 9.—14. ure. Proti rudečim rokam razpokani in nelepi barvi kože se z usDehom uporablja snežnobela in maščob prosta krema "Leodor", ki daje rokam in obrazu ono belino, katero si vsaka odlična dama želi. Posebna prednost kreme "Leodor" je v tem, da izvrstno hladi srbečo kožo in je obenem odlična podloga za puder. Trajni vonj kreme „Leodor" je podoben onemu, ki prihaja iz šopka v msnem pomladanskem jutru utrganih vijolic in šn a ic brez onega slabega mošusovega vonja ki odbija odlične ljudi. Cena veliki tubi Din 14.50, mali tubi Din. 9.—. V učinkovanju Jo podkrepi Leodor-tnaletno milo, cena komadu Din. 8.—. Eobiva se povsod, kjer prodajajo Chlorodont-proizvode. Pošljite nam ta oglas kot tiskovino (omot ne zalepiti) dobili bodete brezplačno eno poskusno tubo za večkratno uporabo. Tvoraice Zlatorog, Oddelek Chlorodont, Maribor 9 Oglasi v »Jutru" imajo siguren uspeh! Ofertalna prodaja parue žage iz konkurzne mase Antona Kajfeža se bo vršila na licu mesta v Črnem lugu, srez Delnice, dne 20. februarja 1930 ob 10. uri. Na prodaj bo: 1. Parna žaga z dvema polnojarmenikoma Pini & Kay, 600 mm in 450 mm, 1 venecijanko z dvema listoma, 2 krožnima žagama, 1 čelno žago, kompletno Wolfovo lokomobilo 45 KS, 1 železno turbino 40 KS, 1 dinamom, avtomatičnim vlačilcem verig, mlinsko napravo z 1 kamnom. K žagi spada dalje brusilni stroj, stroj za sekanje žag, 3 vagončki. rezervni žagni in cirkularni listi, gonilni jermeni, tračnice ter več raznega žagarskega in ključavničarskega orodja. Cemlna vrednost znaša 250.300 Din, izklicna cena pa 2/3 cenilne vrednosti. Plača se takoj. Kupec mora kupljene predmete odstraniti do konca marca leta 1930. Ako za celoto ne bo kupca, se bodo predmeti razprodajah na drobno ta in po potrebi prihodnje dni. 2. 1 hlev, deloma zidan, deloma lesen, lesen hlev, lesena šupa, konjska oprema, vozovi in razno drugo vozarsko orodje. Cenilna vrednost znaša 21.700 Din, najmanjši ponudek pa 2/5 cenilne vrednosti. Za ogled na licu mesta se je zglasiti pri nadlogarju Juriju Jelencu na Vr-šičah pri Črnem lugu. Pojasnila pa daje podpisani. 2412 DR. LUDVIK GROBELNIK, notar v Ribnici na Dolenjskem, upravnik konkurzne mase A. Kajfež. CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jatra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492. 3492 &Cdor hoče po pošti naslov aH GaGo drugo informacijo ticoco se matih oglasov naj priloži v mnamGah ^ ^^ * sicer ne bo prejel odgovora m CENE MALIM OGLASOM: Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda l Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. M Plačilni natakar •a letno cezij o e kavcij«, ee snrejme. Kavarna park Maribor. . 3011 Pisarniško moč • perfeitmnj znanjem slo ■venske in nemške stenografije iščem za Maribor. Pismene ponudbe na podr »Jutra«, Maribor, pod »Perfektna 4«. 2380 Zobotehnika eprejmem takoj. Ponudbe b šifro »Zobot-ehni-k, Ljubljana«, na ogl. oad. »Ju *r»«. 2380 Kletarja fci je zmožen tudi sod ar ekih del. sprejme vinska trgovina. Ponudbe na ogl *dd. »Jutra« poj »Kletar« 23G8 Strojnik dober in zanesljiv dobi elužbo Prednost imajo ti-e*i, ki so že bili v usnjar •ki tovarni. Naslov v ogl oddelku »Jutra-:. 2351 Koncipijenta • sodno prakso ter nekoll-fco odvetniške prakse sprejme odvetniška pisarna na deželi. Reflektira se v prvi vrsti na ponudnika iz okoliša okrož. 60dišč Maribor ali Celje. Ponudi« navedbo prakse, osebnih podatkov in zahtevkov se naj blagovolijo poslati na og'as. oddelek »Jutra« pod »Prasra 76«. 2329 Snažno žensko sprejmem za pospravljanje fcOb za dopoldanske ure. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2250 Vzgojiteljico c znanjem nemškega in francoskega jezika iščem za takojšen nastop h 9-let-Mua fantku in 13-letni deklici. Ponudbe s sliko poslati na Brod, poštni predal 63. 2162 Mizar, vajenca prejme Škafar, Rimska 16. 1110 Pek. pomočnika Briadega. zmožnega pred pečjo, iščem za takoj. — Prednost imajo vojaščine presti. Ponudbe na oglasni oddelek >Jutra« pod šifro »Peke. 31X50 Boljše šivilje te večletno prakso, za fino delo sprejme Beli-har & Ye-tar.ič, Ljubljana VII, Medvedova cesta 38. 3071 Krepkega učenca C brano, stanovanjem in tso osikrbo v hiši, za pekovsko obrt. sprejme Miloš ?Tovkovič. pek. mojster v Metliki, Savska banovina. 3029 Mesar, vajenca pridnega in poštenih staršev sprejmem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 3039 Tekača Marljivega, dobrih iti poštenih staršev s o r e j ni e »Solite d. d.. Ljubljana. 3067 inteiigent. gospoda srednjih let, za poset boljših privatnih st-tank iščemo preti visoki proviziji in pogojni plači. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra ■pod šifro »X. Y.« 3052 Železninarja izvešbanega sprejmem. Ponudbe 6 prepisi spričeval na oglasni oddelek »Jutra pod šifro »2130«. 3018 Prodajalko izurjeno v železnim ali ga lanteriji, z daljšo prak-o sprejmem Ponudbe na ogl o ldelek »Jutra« pod šifro »Zeleznina«. 3019 Trg. pomočnica z dveletno pra'-so v mešani trgovini, dobi takoj me sto na deželi. Informacije daje g. Kozole. trgovec Brezno, Rimske Toplice 3028 Učenca zdravega, pridnega in poštenega. za m e d i 6 a r-s k o obrt takoj sprejmem Drugo po dogovoru. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra« pod šifro »Pošten učenec«. 2365 Mlinarja sprejme Fran Juvan, valjčni mlin. Sr. Gameline pri Ljubljani. 3059 Kravarja spretme Fr. Juvan. Sr. Oa-meljne pri Ljubljani. 3060 Prodajalko starejšo in z večletnimi spričevali sprejmem v trgovino mešanega blaga. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Poštena«. 3023 Klepar, vajenca oskrbo v hiši sprejme ančer Pavel. Litija. 3093 Vajenca za mehanikarsko obrt eprej mem. Prednost imaio H okolice Ljubljane Oferte na og'asni oddelek »Jutra« pod »Mehanična obrt«. 3109 Pletilja dobro izvežbana na žakart-ni oletilni »troj dobi stalno lužbo. P'ača po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku Jutr3«. 3111 Starejša samostojna oskrbnica pridna, poštena, z večletno hotelsko p r a k s o, vajena seli gospodinjskih del — zmožna slov. in nemškega o-zi-ka, se išče za večio restavracijo v letoviščar-sk-em 1 raju. Na.-t o p službe položitvijo nekaj kavcije 1. aprilom. V ponudbi je navesti tudi zahtevek mesečne plače. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 3105 Natakarico vajeno vseh hišnih del sprejme takoj Korošec, gostilna, Laško. 3116 r« Francoščino nemščino in angle«ščino poučujem hitro, uspešno in poceni. Stari trg 3/II. desno 3087 1. obl. kon. šoferska šola famernlk, Ljubljana, Dunajska cesta 36 (Jugoavto). — !i »1. 2236 Pouk tn praKtič-se vožnje. 251 Inštruktorja za 3 realko iščem za takoj. Pismene ponudbe na ogla: oddelek »Jutra« pod šifro »Inštruktor«. 3083 Dva potnika verzirana v manufakturi ki bi obiskovala privatne stranke, sprejmem. — Po nuibe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vztrajnost«. 1847 Trgovske potnike spretne strokovnjake v manufakturi, v svrho obiska privatnih strank iščem za jakot proti fiksni plači in proviziji. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 3045 Potnika solidnega i-n v Sloveniji dohro vpeljanega spre-me takoj vinska ve'«trgovina. — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro Vinska trgovina«. 3102 Zastopstvo za v vseh državah Evrope patentirani in že nad 14 let najbolje uvedeni stavbni materijal oddamo za dravsko banovino Znanje slovenščine in nemščine je pogoj in je treba dokazati najboljše stike z vsemi krogi stavbne stroke Ponudbe r>od »J. W.« na ogl odd. »Jutra«. 2111 Fina šivilja za obleke, se priporoča cenj. damam na dom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 3025 Dobre zastopnike (potnike) za obtek privatnih strank, za Ljubljano in okolico sprejme takoj vodeča tvrdka. Pismene ponudbe na oglasni oddeleik Jutra« pod šifro »Dober zastopnik«. 3011 Gospodična absolventka trg. šole. z dveletno prakso, išče primernega nameščenja v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Prvovrstna moč«. S-k Perfektna stenografija strojepiska z 8 letno irakso, išče službe za ta-toj, gre tudi na deže'o. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Za vsakdani! kruh«. 3016 Vrtnarski pomočnik išče službo kjerkoli. Gre tudi na kakšno graščino. Naslov pri podružnici Jutra Celju. 2319 G. Th Rotman: Bratec Branko in sestrica Mica (Pravljica (3 slikami) (Ponatis prepovedan) Službo inkasanta želim nastopiti. Sem trezen, pošten in marljiv v službi. Na zahtevo položim tudi kavcijo Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj ali pozneje 26*. 2300 Mlada gospodična trg. naobražena. dobra st-e-nografinja in strojepiska išče mesta v pisarni ali za blaga:ničarko — kjerkoli. Ponudbe na ogla-5, oddelek »Jutra« pod šifro »Pomoč nujna«. 3068 Drogist starejši želi namuščenja v drogeriji ali kakem sorodnem podjetju. Ponudbe s pogoji na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zagreb«. 3073 Pek. pomočnik mlad, spreten in dober delavec, išče službo za takoj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Cimprejšen nastop«. 3079 Deklica stara 16 let. ki ima veselje do kuhinje, želi učno mesto ali službo v kuhin;i. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3077 Elektromonter kavcije zmožen, star 27 let želi stalno mesto. Prevzame pa tuli zastopstvo iste ali druge stroke. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Agilen elektromont-er«. 3097 Kot les. prejemalec event. kot Žagar na vene-cijanki iščem službo. Ponudbe na podr. »Jutra« v Mariboru pod šifro »Izurjen v lesni stroki«. 3131 Lepo posestvo na najbližji penlorijj Ljubljane. obstoječe iz enonad stropne stanovanjske trše (vile) z vrtom in veliki gospodarskim poslopjem, skladišči ter veliko kletjo z vpeljano vinsko veletrgovino iz pro.-tt rokt naprodaj z3 500 00C Din — Po sredovalct izključeni Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Posestvo v Ljubljani« 1551 Hišo z vrtom eno- ali dvodružinsko ku pim v Ljubljani ali okolici Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 3036 Bone 20 % kupim po najvišji ceni. — Ivan Pirnat, Glince-Vič 2179 20 % bone kupim in plačam najbolje O kar Adamič. Ljubljana. Selen burgova ulica 7 — »Sana« 1984 Dekle -pridno in polteno, želi pri boljši d.nižini službo kot pomoč v kuhinji — na'raje Celju. Naslov pove podružnica »Jutra« v Celju. 3118 Frizer brivski pomočnik. dober onduiker in bubi štucer. 25 let star. išče mesta za takoj. Ponudbe na podružn co »Jmtra« v Mariboru po šifro »Frizer«. 3119 Mesarski pomočnik išče službo. Naslov v our1 oddelku »Jutra«. 3120 MOKO dobro, svežo in suho do bite najceneje v F Juvana valjčnem mlinu Sr. Gamelj-ne. pošta Št Vid nad Ljubljano. — Zahtevajte cenik 263 Puhasto perje kg po 38 Din razpošiliam '.o povzetju najmanj 5 kg Potem čisto belo gosje kg jo 130 Dir in čist beli puh cg do 300 Din L Brozo vič. Zagreb Ilica 82. — Kemična čistilnica perja 262 Proda se: en moder ta en siv damski plašč, skoro nov, ena dihur boa. damski klobuki, stara ženska obleka, perilo, nekaj zlatnine, nizka omara, sobna kredenca, postelja, slike, gosti-iniškj pribor, miza in d-rugo — Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 2376 Za mlekarno naprodaj inventar na Sv. Petra nasipu 53. 1918 NOva mizica za pisalni st.roj. lična, hrastova, politirana, poceni aprodaj na Sv. Petra c. št. 79. 3061 Ko so še tako sedeli in ogledovali rumeno, iskreče se zlato, so zdajci začuli, kako je nekdo onegavil po Tratih. In že so se vrata tndi odprla... sveča ]e posvetila... nami! bil je vlomilec, ki je gotovo hotel •krasti staro ženo! Plamen sveče je v prepihu plapolal, zato je držal roko preden j in naši potniki so videli na steni veliko, črno senco njegove dlani! Smuk! Smuk! Kakor blisk so splazili miški po zavesah in poskakali na omaro. Bratec Branko pa ai mogel tako napraviti in je v svojem ptrahn zlezel t mošnjo, ki je ležala na mizi. KnjigOvodja- bilancist z dolgoletno prakso na ve-le-posestvih in lesno industrijskih podjetjih. kore-spondent- v siov., srbohrv.. italijanskem in nemškem jeziku, dober organizator ter vešč vseh poslov v lesni strogi, išče pr;merno mesto Ponudbe na oglas. odde'ek »Jutra« pod šifro »L. K « 3009 Dekle 6taro 16 let, pridno in pošteno, ki govori nemško in stovensko in ki je doslej opravljalo službo sobarice, išče primerno stalno me "t o. Gre samo k boljši rodbini kjer bi pomagala tudi pri gospodinjstvu. — Naslov v oglasnem oddelku »JutTa«. 3040 Mlinarski pomočnik mlad in trezen, nekadilec, išče službo v valjčnem mlinu. Naslov pove ogla-ni oddelek »Jutra«. 3063 1000 Din nagrade dobi, kdor preskrbi pridnemu fantu, ki ima 4. g. r. in polletni trg. tečaj, primemo službo pri kakem podjetju. Ponudbe na ojrl. oddelek »Jutra« pod šifro »Nagrad al«. 3094 Čajno maslo po Din 40 kg — tedensko 10—15 kg odda Mlekarska zadruiga v Novi vasi pri Rakeku. 3104 Hrastove sode nove, iz fralanega 'esa, od 301 do 16 hI (800 lil) po dnevni ceni proda So-rec Franc, sodarstvo, Breg pri Ptu,ju. 3106 Pult za trgovino 'kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra«. 3125 Družabnika s kapitalom, v svrho razširjenja obrata išče kro-;aško podjetje v Ljubljani. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zdravo podjetje«. 3122 Parcela sredi Mirja naprodaj. — Vprašanja nod »Mirje« na oglasni oddelek »Jutra«. 2360 Hiša na prometnem kraju, pripravna za vsako obrt, obstoječa iz 3 sob. kleti in pritikiin, naprodaj za Din 60.000. Pojasnila daje Janko Stare, Kamnik - Perovo št. 40. 1960 Posestvo z lepim poslopjem in mlinom. v lepi legi pri cesti Trbovlje prodam. Nas'o v v oglasnem oddelku »Jutra«. 3035 20 % bone prodam v znesku 100.000 K Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Davek« 3100 20 % bone kupi in plača najbolje Oskar, Adamič. Ljubljana Še'enl>urgova ulica 7 — »Sana«. 3099 E2ZBZ25 Lepo pohištvo spalnico in jedhnico prodam. Naslov v oglaMicim oddelku »Jutra« 3056 Več spalnih oprav hrastovih, jesenov-ih, smrekovih proda Avgust Cerne, splošno mizarstvo, Zgor.n'a Šiška 122. 1093 Pohištvo novo spainic.o, liTastovo emajiirano, skupaj ali posamezno po oizki ceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 3088 Maska pieretka lepa, dobro ohranjena, naprodaj na Celovški cesti 34. I. nadstr., levo, hodnik. 2264 Skladišče ■-uho, veliko, oddam takoj. Naslov v ogl. odd. Jutra. 2195 Lokal srednje velik, v sredini mesta iščem. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Lokal za 1. maj«. 2349 Osebno pravico dani boljši in pošteni osebi v najem, v kakem prometnem kraju, event. bi zalagal tudi i vinom in jaoolč-nikom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sigurno«. 2334 Gostilno vzamem v najem eventuel-no tudi na račun. Posedu-«m osebno pravico in sem kavcije zmožen. Prevzamem takoj ali pozneje. Pismene ponudbe na oglas. odde'ek Jutra« pod značko »Prometna 26«. 240 Dijaka (injo) sprejmem s 1. februarjem blizu Tabora v dobro o-kr bo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3051 Dvosobno stanovanje iščem za maj—avgust. Naslov v ogl. odd. »Ju tra«. 2396 Stanovanje dvo- ali tri-obno išče mirna stranka v centru mesta za maj. Ponudbe pod šifro »Za maj« na ogl. odd. »Jutra«. 2373 Stanovanje 3 sob in kuhinje iščem ali zamenjam za stanovanje bližini Martinove ali Tržaške ceste Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »15. februar«. 2356 Stanovanje 2 sob, kuh:nje. iopalnice in pritikiin išče s 1. marcem ali aprilom tričla-nska družina. Ponudbe na ogla ni oddelek »Jutra« pod šifro »Tiha stranka«. 2311 Stanovanje dve- ali trisobno, s pritikli-nami išče solidna stranka s 1 majem. Ponudbe do 5. februarja pod šifro »Solidno in mirno« na oglasni oddelek »Jutra«. 2273 Stanovanje 1 sobe, -kuhinje in s-hrambe oddam s 1. februarjem v Novem Vodmatu (pri tramvaju) za 400 Din mesečno. Elektrika in vodovod. — Prednost imajo stranke brez otrok, ki so ves dan odsotne. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pol šifro »Stanovanje Vodmat«. 3069 Stanovanje pritlično, 4 sob, kuhinje in pritikiin oddam s 1. febr. v centm me ta. Ponudbe z navedbo cene takoj na ogl oddelek »Jutra« pod šifro -Brez parketov in elektri ke«. 3074 Stanovanje sob, kabineta in vseh pritikiin, ostalo po dogovoru. oddam za maj pod Rožnikom. Vprašati samo med 12. in 15. uto. Naslov pove oglasni oddelek Jutra«. 3062 Stanovanje sob, kopalnice in vseh pritikiin, v .sredini mesta oddam s 1. februa-rjiem bo'jši in mirni stranki. — Pismene ponudbe do 31. jan. 1930 pod šifre »Boljša stranka« na oglasni odde-Ck »Jutra« 3057 Stanovanje sobe in kuhinje iščem za takoj Ponudbe na oglasni odde'ek »Jut-ra« pod šifro »Takoj stanovanje«. 3115 Opremljeno sobo poselim vhodom v sredini mesta iščem v Mariboru. Pismene ponudbe na podr. »Jutra«. Maribor poi Elegantna 6«. 2388 Čedno opremljeno sobico v centru išče za 3. februar boljša gospodična. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Čedna«. 2371 2 prazni sobi solnčni. s posebnim vhodom in elektriko, (ve.ika 5X4) s souporabo kopalnice ter pralnice oddam dami 1. febr. za t>50 Din. Stem berger Jela. Ljubljana — Duiiaj-ka cesta 9. 235S Sostanovalko prejmem s hrano za 650 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 3095 Sobo separirano, z vhodom stopniišča, najraje v dvorskem okiaju. čisto in snaž no i š č e si- februarjem novinar. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Je-lla«. 2204 Sobo z elektriko, iščem za takoj. — Ponudbe na oglasn ol-lelek »Jut-ra« pod šif »Tehnik«. 3070 Opremljeno sobo s posebnem vhodom oddam na Poljanskem na-ipu 34 3066 Opremljeno sobo oddam v Einšpilerjevi 15. 3064 Sobo novoopremljeno takoj od dam 2 osebama. Naslov oglasnem oddelku »Jutra« 3043 Sobo na Taboru takoj oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3049 Opremljeno sobo oddam eni ali dvema ose bama. Na-lov pove ogla=ni oddelek »Jutra«. 3005 Opremljeno sobo s posebnim vhodom in elek trično razsvetljavo oddam solidnemu go-podu. Na Iot v oglasnem oddelku Jutfa 3037 Opremljeno sobo posebnim vhodom oddam 2 gospodoma, po 100 Din Na-iov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3053 Zobozdravniku so takoi na razpo'ago zelo primerni prostori Vprašan ia na og^-sn' oddelek »Jut'a« pod »Atelje«. 2314 Prazno sobo z elekt-r. števcem, pritlično in solnčno, 5 X 3.70 m, oddam s 1. febr Vprašati Vrhovčevi ulici 9, v bližini kavarn-e Krapš. Mesečna najemnina 300 Din. 3072 Prazno sobo s separatnim vhodom iščem za čimprejšnjo vselitev. — Ponudbe -na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zračna soba«. 3075 Dva gospoda preko dneva odsotna, sprejme s 1. febr. boljša obi-telj na popolno oskrbo. — Re.-ljeva cesta 9, pritličje. 3046 Prazno sobo takoj oddam v sredini mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 3081 Poceni stanovanje dobi gospodična. Šinkovec. Linhartova 4. 3089 Sostanovalca sorejmem na Starem trgu št. 3/II, decno. 3086 2 prazni sobi centru oddam za pisarno M 6olidni stranki. Nas'ov ogl. odd »Jutra«. 2372 2 lepi sobi razgledom pred opero, elektr. razsvetljavo z lastn m števcem, parketira-ni in separirani oddam s 1. februarjem ali pozneje 1 ali 2 gospodoma za stanovanje a'-i pi-arno. — Srečko Vršič, Ljubljana. Gledališka ulica štev. 4. 3114 Opremljeno sobo v bližini bolnice in Leoni-šča po n:®ki ceni oddam. Naslnv v oglasnem oddel'u »Jutra«. 3091 Sostanovalca sprejmem s h.ano v Flori-janski ulici 19,11. 3096 Sobo v bližini Tabora oddam 1 ali 2 gospodoma. Naslov v oglasnem oddetku »Jutra«. 3108 Mesečno sobo s posebn:m vhodom, opremljeno za 2 osebi oddam s 1. feb-uarjem na Resljevi cesti 30. 3112 Lepo sobo a'i kabinet z elektriko in vhodom iz s t o p n j i g č a iščem za 1. februar. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« p»d šifro »Niiitio«. 2151 Prazno sobo s hrano, v bližini bolnice išče medicinka. Ponudbe z navedbo cene na ogla. -ni oddelek »Jutra« pod šifro »Medicinka«. 3113 Sostanovalca 'orejmem takoj v lepo sobo Nas'o v v oglasnem oddelku »Jutra«. 3124 »Ibis« Dvignite pismo. 3055 Želim se spoznati z gospodom — najraje Hrvatom Zagrebčanom. Ne-an-o-nimne dopise pod šifTO »Duševna depresija« na ogl. oddelek »Jutra«. 3024 7. 11. 1925. Koprena se raz riva. Delni adut. črni. Čakam nestrpno Vse tiho. Likvidacija"? Iskreni pozdrav. 3101 Gospod star 34 let, s 15.000 Din prihrankov, v drž. službi, želi poročiti gospodično lejie zunanjosti, staro od 26 do 32 let, z nekaj gotovine Dopise 6 sliko na podruž. »Jutra« v Mariboru pod značko »Mirno življenje-. 301: Psico staronemško ovčarko (Alt-deutscher Schaterhund), z dolgo dlako, čisto, torej popolnoma bele volne, iščem za ploditev s psom čistokrvne, iste pacme Ce bi kdo posedoval tako p i-co, ga vljudno prosim, da mi javi svoj naslov pod »Zarod« na ogl. odd. »Jutra«. 3009 Mladega jazbečarja kupi Leo Jelovše», Dol. Logatec. 2224 Mesarskega psa 14 mesecev starega. 47 kg težkega, lepe dlake, dobrega čuvaja in zvestega spremljevalca prodam radi tega. ker imam dva. Cena po dogovoru. Ja.' ob Flarin — Mengeš št. 10. 3038 Dva lovska psa (Daksbraka) kupim. — Ponudbe na ogla=-n-: »Jutra« pod »Da.ksbrak«. 3123 Dobro ohranjen stroj (Stanzmasch:ne) za sekanje podplatov, vpetnikov itd. kupiva Ponudbe je poslati na naslov Brata Naglic. Ziri. 2150 Šivalni stroj na elektriko, za šivanje vreč kupi Mlakar, Slomškova ulica 11. 3078 Učitelj star 28 let, mirnega značaja. želi znanja z gospodično stato do 26 let. prijetne zunanjost, in neonia-deževane preteklosti — v svrho ženitve. Le resne ponudbe s slike pod značko »Nesebična ljubezen 986« na oglasni oddelek »Jutra« Denar postranska stvar. 2322 Brivski mojster amostojen, § 300.000 Din premoženja, želi poročiti frizerko, staro 25—30 let, ki ima nekaj premoženja in ve--«ljie do dela. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Tajnost«. 3084 vi dJLLLJšLLL' Motor na surovo olje (6—8 HP), dobro ohranjen kupi Ivan Dovžan, Ljubljana VII 3090 Šivalni stroj dobro ohranjen naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3110 Preklic Preklicuj.em vse. kar sem izrekla napram M;ri Jaklič, prodajali! i v Celju. — N. Tavčer, Celje. 3117 Kurja očesa Najboljše sredstvo proti kurjim očesom »CLAVEN« je mast Dobite t lekarnah, droge-rijah ali naravno>i iz tvor-nice in glavnega sk ališča M. HrnSak lekarnar — Sisak Haniike škornje izdeluje po meri ZALOKAB Gosposvetska 8 Ročna torbica z večjo vsoto denarja se je izgubila v soboto v 6. vlaku od postaje Laze— Ljubljana. Pošt-ea najditelj naj vrne vsaj denar na oglasni oddelek »Jutra« ker ni last prizadete. 3022 Preklic Podpisani izjavljam, da nisem v nobenem oziru plačnik za svojo ženo Jožefo. Josip Marinko. Mlače 29 — pošta Loče pri Poljčanah. 3048 Svarilo! Podpisani svarim vsakogar kdor bo raznašal neresnične vesti o prodaji mojega posestva ter me še nadalje obrekoval v katerikoli obliki, da bom proti takim osebam nastopal sodnijskim potom. — SemTajc Janko, gostilničar, Sv. Križ pri Ljubljani. 3098 Kovost! NovMtl Železna služlnska Brozovič« patent postelja zlofc liiva, s tapeciranim ma« dracom. zelo praktična ta vsako hišo. hotele, prenočišča, nočne stui. be In za potujoče osa. bo stane Din. 450.— RaspošHjam po pošt* nem povzetiu. 'zstcca hozini Lesena patent posteff«. dožliiva. s tapeciranim madracom, rele prak« t>čna sune Din. 3&1— Ležalka za sunčaojc — (Lici gcstuhl} najnovije vrsti sta« jke Din. tso.—. L. 8H020VIC, Iiisa tt. Kovčeg-gramofon 22 ploščami poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 3058 Klavirje in pianine prodaja, izposo-juje in čisto uglašuje najceneje (tudi na obroke) to-a-rna klavirjev Warbinek, Ljubljana. Gregorčičeva 5. Rimska cesta 2. 2183 £8®70 Iione kupim in plačam najbolje. OSKAR ADAMIČ, Ljubljana, Šelenburgova ulica 7. »Sana«. Gozdarja z večletno prakso sprejme veleposestvo na Gtrenjskem. Nastop lahko takoj. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod *D. Š.* Gostilno na račun išče mlad zakonski par za takoj ali kasneje. — Ponudbo na ogla ni oddelek »Jutra« pod šifro »Prometna gostilna«. 3054 Gostilno na prometnem kraju v mestu a'i na deželi vzamem na;em ali na račun. ev. tudi kupim. — Ponu Ibe na o?'as. oddelek »Jutra« pod Vzamem«. 3092 Frizerski salon urodam ali oddam v na!em <.Ta«lov v oglasnem oddel' u Jutra«. 3005 VmUUU Krompir beli (schneflocken), reza-zgodaji amerikanec, fižol eh vrst, češenj (beli Iuk) kupujem po dnevnih cenah vsako količino. — Pismene ponudbe na naslov: B. Haj-din, ZagTeb, Vlaška ul. 44. 3031 Hmeiovk več vagonov naprodai. Naslov povt oglasni oddelek Jutra« 2330 99 TOBLER f * ŠVICARSKA TOVARNA ČOKOLADE in KAKA0A obvešča svoje kupce in odjemalce, da je na mednarodni razstavi v BARCELONI leta 1929. dobila največje odlikovanje »GKAND PRIX« za kvaliteto svojih izdelkov. Tovarna »TOBLER« je, da bi nudila največje zadovoljstvo svojim odjemalcem, organizirala prodajo svojih proizvodov v kraljevini Jugoslaviji na ta način, da je otvorila skladišča za svoje blago skoro v vseh banovinah in to: ZA BANOVINO DRAVSKO: A. ŠARABON, Ljubljana. ZA BANOVINO SAVSKO IN VRBASKO: EKSPORTNO IN IMPORTNO DRUŠTVO D. D., Zagreb, Draš-kovičeva 25. ZA BANOVINO DRINSKO: »Zora« A VRAM ISAK ALTARAC, Sarajevo, Logavina 1. ZA BEOGRAD in okolico pri tvrdkah: DINGARAC, STO JANO VIC i GOLOCEVAC, Poenkarejeva ulica broj 3, KOOPERATIVA A. D. — Dečanska ul. 5, MIJAT LUKIC, Hilendarska 1. ZA BANOVINO MORAVSKO: GREBEN ARO VIC i BUKOMIROVIC, Niš, Trg kralja Aleksandra 28. ZA BANOVINO VARDARSKO: DINGARAC, STOJANOVIČ i GOLOČEVAC, Skoplje. ZA BANOVINO DUNAVSKO: EJGON WEISS, Novi Sad, Futoški put 43, LJUBOMIR STEFANOVIC SIN, Aleksandrova ul. Detajlna prodaja v vseh kolonijalnih, delikatesnih, špecerijskih in slaščičarskih trgovinah. GENERALNO ZASTOPSTVO ZA KRALJEVINO JUGOSLAVIJO „OBOROT" Dr. V. Šipotovski, BEOGRAD Cara Uroša nlica 19, tel. 3I89 OPOZORILO KUPCEM: tovarna »TOBLER« je, da bi svojim odjemalcem nudila prijetno iznenadenje, sklenila, da poleg rednih nagrad, ki jih izdaja v velikem številu, skoro uvede svoje NOVE NAGRADE v gotovem zlatem denarju v vrednosti 27.500 ŠVICARSKIH FRANKOV, kar znaša 302.800 dinarjev. Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnika:. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani,