KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
kraljevske banske uprave dravske banovine
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16’—, četrtletno din 48’—, polletno din 96’—, celoletno din 192’—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
14.
kos.
V LJUBLJANI dne 17. februarja 194«.
Letnik
XI.
64. Uredba o rezervah hrane.
65. Popravek v uredbi o spremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih.
VSEBINA:
60. Odločba glede sejinskih in tržnih pravic občine Sv. Peter pod Sv. gorami.
67. Spremembe v staležu državnih uslužbencev v območju dravske banovine.
Uredbe osrednje vlade.
64.
Na podstavi § 113. finančnega zakona za 1. 1939./40. in v zvezi z odločbo državnobrambnega sveta z dne 11. junija 1938. predpisuje ministrski svet na predlog ministrov za kmetijstvo in za vojsko in mornarico sporazumno z ministri za trgovino in industrijo, za finance in za socialno politiko in ljudsko zdravje tole
uredbo
o rezervah hrane.*
Člen 1.
Da se zagotovi prehrana v državi za vse primere in uravna cena žita in drugo hrane na trgu, se napravijo državne rezerve žita in drugih predmetov človeške in iivalske hrane.
Člen 2.
Rezerve hrane se napravijo po načrtih, ki jih določi gospodarsko-finančni odbor ministrov. S temi načrti se določijo:
1. vrste in množine proizvodov, ki spadajo v rezervo hrane;
2. način, kako se hrana nabavi ali zagotovi, in roki,, do katerih se mora rezerva hrane napraviti;
3. način, kako jo je imeti spravljeno, in ravnanje ^ njo;
4. proračun stroškov za nabavo in za vzdrževanje rezerve;
5. finančna sredstva za izvršitev načrta o rezervi hrane.	1	'
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne avgusta 1939., št. 177/LIX/455.
Načrte o napravi državnih rezerv hrane kakor tudi spremembe in dopolnitve teh načrtov določi gospodarsko-finančni odbor ministrov, odobruje jih pa ministrski svet, in to za potrebe vojaške sile po predlogu ministra za vojsko in mornarico, za potrebe prebivalstva pa po predlogu ministra za kmetijstvo sporazumno z ministri za trgovino in industrijo, za socialno politiko in ljudsko zdravje in za vojsko in mornarico.
Člen 3.
Rezerve žila in druge hrane za državo se napravljajo na podstavi in v mejah načrtov, določenih po členu 2. te uredbe, po predhodno izdanih načelnih odločbah ministrskega sveta z nakupom ali hranjenjem hrane za državo po pogodbi ali dogovoru.
a) Nakup.
Minister za vojsko in mornarico nabavlja za vojaško silo, minister za kmetijstvo pa za prebivalstvo bodisi z neposrednim odkupom od proizvajalcev in njihovih zadrug ali pa na trgovski način.
Minister za trgovino in industrijo mora na zahtevo po potrebi podpirati poslovanje teh dveh ministrov, ki nabavljata.
Ob nakupu jo treba s pogodbo ali dogovorom določiti pogoje, katerim mora hrana ustrezati, način, kraj in čas dobave kupljene hrane, cene, plačilne roke, jamstvo in vse ostalo, kar je potrebno. Jamstvo se daje lahko tudi v ustrezni vrednosti hrane.
Po potrebi se sme pri solidnih večjih proizvajalcih, zadrugah, mlinih in drugih interesentih pri nakupu zahtevati zaveza, da dobavijo hrano pozneje, do določenih rokov, in da jo hranijo do izročitve, ko se jim hrana tudi dokončno plača.
b) Sklepanje pogodb ali dogovorov radi hranjenja hrane za državo proti odškodnini.
V posebnih primerih sklene minister za vojsko in mornarico pogodbe ali dogovore z veljavnostjo na največ leto dni (od žetve do žetve) za potrebe vojaške sile, ini-
nister za kmetijstvo pa za potrebe prebivalstva s solidnimi večjimi proizvajalci, zadrugami, mlini in drugimi interesenti tako, da te privatne pogodbene stranke hrano ob svojih stroških nabavijo, vskladiščijo, hranijo in imajo ves čas v dobrem stanju državi na razpolago radi morebitnega odkupa in da dajo jamstvo za spolnitev vseh prevzetih obveznosti. Jamstvo se more dali tudi v ustrezni vrednosti hrane. Sopogodnikom se prizna za to odškodnina.
Ce država ne odkupi te hrane v roku, je zavezana sopogodnikom priznati in izplačati dogovorjeno odškodnino za vskladiščenje, hranjenje in ravnanje z blagom, obresti od glavnice in stroške za zavarovanje, kolikor je vse to upoštevno.
Po načelnih odločbah in pooblastitvah ministrskega sveta odobruje pogodbe o nabavi rezerv hrane za državo za potrebe vojaške sile minister za vojsko in mornarico, za potrebe prebivalstva pa minister za kmetijstvo.
Izvrševanje sklenjenih in odobrenih pogodb ali dogovorov po tem členu spada pod nadzorstvo tistega ministra, ki jih je odobril. Minister odloči tudi o razveljavitvi pogodbe ali dogovora in obvesti o tem ministrski svet.
Natančnejše določbe za izvrševanje vsega, kar je navedeno v tem členu, kakor tudi za izvrševanje ostalih določb te uredbe se predpišejo s pravilniki po členih 14. in 15. te uredbe.
Člen 4.
Za vse, kar se predpisuje s to uredbo, ne veljajo določbe zakona o državnem računovodstvu, marveč veljajo določbe pravilnikov, ki se predpišejo po členih 14. in 15. te uredbe.
Člen 5.
Za vojaško silo nabavljena rezerva hrane se hrani v krajih, ki jih določi minister za vojsko in mornarico. Spravljena mora biti predvsem v državnih, če teh ni pa v najetih hraniliščih.
Hranilišča se morajo pred nabavo zagotoviti in morajo biti takšna, da se da v njih hrana dobro hraniti.
Minister za vojsko in mornarico skrbi tudi za izplačilo najemnine in ostalih stroškov v zvezi s to hrano po določbah te uredbe. Vsi ti stroški se poravnavajo iz sklada za državne rezerve hrane po Členu 10. te uredbe.
Člen 6.
Rezerve hrane za potrebe prebivalstva, zlasti za pasivne kraje, ki jih nabavlja minister za kmetijstvo po določbah člena 3. te uredbe, se spravljajo v najete privatne prostore, če ni na razpolago občinskih, banovinskih ali državnih prostorov.
Rezerve hrane razmešča v pasivnih in drugih krajih minister za kmetijstvo sporazumno z ministri za socialno politiko in ljudsko zdravje, za notranje posle, za vojsko in mornarico in za trgovino in industrijo, po potrebi pa tudi z drugimi prizadetimi resori.
Za razdelitev hrane prebivalstvu skrbi tisti minister, kateremu je hrana dana na razpolago.
Za obračun glede te hrane skrbi minister, za kale-rega se je hrana nabavila, oziroma kateremu je bila dana na razpolago.
Člen 7.
Minister, ki je pooblaščen za nabavo hrane, razpolaga z njo in je odgovoren za pravilni postopek z njo. Če se izroči ta hrana drugemu ministrstvu, preide odgovornost na to ministrstvo.
Člen 8.
Ministrstvo za vojsko in mornarico vknjižuje množine prejete rezerve hrane v posebne svoje knjige in odredi, česar je treba, da se ta rezervna hrana hrani, oskrbuje, troši in obnavlja po določbah te uredbe. Prav tako ravna tudi ministrstvo za kmetijstvo glede hrane, ki se nabavi iz državnih sredstev za prebivalstvo, pri čemer je uporabljati način administrativnega poslovanja, ki je predpisan pri vojski in mornarici.
Člen 9.
Rezerve hrane, nabavljene bodisi za potrebe vojaške sile bodisi za prebivalstvo, se načeloma vsako leto obnovijo tako, da zamenja staro hrano nova. Od tega pravila se izvzemajo samo tiste vrste in tisti predmeti rezervne hrane, za katere ni nevarnosti, da bi se v tem roku pokvarili.
Rezervna hrana se obnavlja tako, da se stare zaloge po tekočih tržnih cenah razprodajo ali pa prepustijo ministrstvu za vojsko in mornarico za redne potrebe vojaške sile, ustrezne množine nove žetve pa radi dopolnitve rezerve nakupijo na trgu.
Rezerve hrane, ki se nabavijo za potrebe vojaške sile, se obnavljajo po predlogu ministra za vojsko iu mornarico na način, kakor to določi odbor ministrov za vojsko in mornarico, za kmetijstvo, za trgovino in industrijo in za finance. Pri tem je treba upoštevati predvsem koristi državne obrambe, nato pa tudi druge okolnosti, ki vplivajo ha obnavljanje.
Isti odbor ministrov odloča tudi o načinu obnavljanja hrane, ki se nabavi iz državnih sredstev za potrebe prebivalstva po predlogu ministra za kmetijstvo-Morebitni prebitki ob obnovitvi te hrane gredo v prid sklada po členu 10. te uredbe; zgube pa obremenjajo isti sklad.
Člen 10.
Minister za finance se pooblašča, da ustanovi poseben »sklad za državno rezervno hrano«, ki služi kot obratna glavnica za napravljanje državnih rezerv hrane, za gradnjo silosov in sodobnih skladišč, kjer bodi ta hrana spravljena, in za poravnavo vseh stroškov, ki so v zvezi z napravljanjem, vzdrževanjem in obnavljanjem rezerv hrane, in vsega ostalega po določbah te uredbe.
Ta sklad mora biti naložen plodonosno pri Državni hipotekarni banki.
Denarna sredstva za ta sklad priskrbi minister za finance.
V ta sklad se stekajo kazni iz zadevnih členov te uredbe.
Vse drugo, kar je potrebno glede denarnih sredstev za ta sklad, se predpiše z odloki ministrskega sveta.
Člen 11.
Vsi stroški za napravo državne rezervne hrane po lej uredbi, postavitev državnih silosov ali skladišč, kjer ' naj se te rezerve hrane spravljajo in hranijo, za nabavo vreč in druge zaobale, za prevoz, spravljanje v hranilišča, najem prostorov za hrambo, delovno moč za opravila pri vskladiščanju, za oskrbovanje, hranjenje, iznaša-nje, odvoz, mletev in vse ostalo, kar je v zvezi z ravnanjem s to hrano, kakor n. pr.: upadek, usušek, razne drugo zgube; razlika med nakupno in prodajno ceno pri obnavljanju te hrane, obresti od obratne glavnice in vse drugo, kar je še potrebno, se poravnavajo iz sklada po členu 10. te uredbe.
Obračune vseh teh stroškov in pripoznavo zgube odobruje pristojni minister.
Za preskus in nadzorstvo teh obračunov odredi minister za finance komisijo, v katero spadata po dva strokovnjaka iz ministrstva za finance, za vojsko in mornarico in za kmetijstvo kakor tudi iz glavne kontrole.
Člen 12.
Mestnim poglavarstvom mesta Beograda in mest na sedežih banskih uprav, dalje mestnim poglavarstvom in občinskim upravam tistih krajev, kjer so industrijska podjetja, kjer je zaposlenih skupaj več ko 1000 oseb na dan, se nalaga dolžnost, da nabavijo in imajo v zalogi človeške hrane za najmanj enomesečno potrebo celokupnega svojega prebivalstva, da to hrano hranijo in jo vsako leto ob najprimernejšem času obnovijo. Vsa poglavarstva in občine iz tega člena nabavljajo hrano po načrtih iz člena 2. te uredbe. Te načrte odobruje pristojni ban oziroma upravnik mesta Beograda. To hrano morajo imeti občine shranjeno v silosih ali skladiščih, ki se postavijo po določbah člena 13. te uredbe; dokler se te zgradbe ne postavijo, pa se hranijo rezerve hrane v prikladnih najetih prostorih, ki imajo pogoje, da se hrana dobro shrani, in to, če nimajo na razpolago takih občinskih prostorov.
Ta hrana služi za prehrano predvsem ob mobilizaciji in v vojnem času, ko bi bilo težavno ali nemogoče hrano nabaviti; izjemoma se sme ta hrana uporabljati tudi ob drugih prilikah: v nerodovitnih letih, ob ustavitvi prometa ipd. V tem drugem primeru odobri porabo le brane ban. Porabljena rezerva hrane se mora dopolniti v roku, ki ga določi pristojni ban oziroma upravnik .mesta Beograda.
Ta rezerva hrane obsega najvažnejše predmete hrane in začimb, kakršni so: pšenica ali moka, suha mesnina, mesne ali ribje konserve, razno suho sočivje (fižol, riž, zdrob, razne kaše, leča in testenine), sol, mast, olje, sladkor, kava in čaj. Pri preračunu potreb, za katere je treba imeti na razpolago rezervno hrano, je treba računati na prebivalca na dan 1 kg pšenice ali 750 g pšenične moke, 180 g fižola ali 120 g riža ali zdroba ali različne baše ali testenin, 50 g masti ali olja, 50 g sladkorja, 25 g S°U, 20,g prave surove kave ali kavnih nadomestkov iz domačega žita ali 3 g čaja. Količine zmrzlega ali posušenega mesa ali suhe mesnine ali mesnih ali ribjih konserv bakor tudi presnega sočivja ali povrtnine v konservira-nem stanju, ki se hranijo kot rezerva, določijo mestne ali °bčinske uprave same po krajevnih razmerah.
Ce bi te občine ne imele denarnih sredstev za nabavo in hrambo rezerve hrane iz prednjega odstavka, Morajo zagotoviti to rezervo s pogodbo po členu 3. te nfedbe, kakor je zanje pač najprikladneje.
Pristojne banske uprave oziroma uprava mesta Beograda morajo podrejene občine nadzorovati, ali spolnju-tejo svoje dolžnosti, kakor je tukaj predpisano.
Industrijske kraje, katerih občine se morajo založiti s brano, določi državnobrambni svet po predlogu minica za vojsko in mornarico (državnobrambni inšpektorat) sporazumno z ministri za trgovino in industrijo, za kmetstvo, za notranje posle in za socialno politiko in ljud-sko zdravje.
Minister za finance mora, ko odobruje občinske proračune, upoštevati obveznosti občin po tem členu uredbe.
Clen 13.
Vsem mestnim poglavarstvom večjih mest in občin-8kim upravam industrijskih krajev iz člena 12. se nalaga
dolžnost, da postavijo ob svojih stroških z dolgoročnimi posojili potrebne silose ali moderna skladišča, kjer bedi rezervna brana za potrebe njih prebivalstva po drugem odstavku člena 12. te uredbe spravljena, in to po zahtevah, načrtih in proračunih, ki jih izdela ministrstvo za kmetijstvo v sodelovanju z ministrstvom za gradbe.
Pristojne banske uprave in uprava mesta Beograda morajo nadzorovati občinske uprave glede izvrševanja njihovih dolžnosti po tem členu uredbe kakor tudi glede vzdrževanja postavljenih zgradb v dobrem stanju.
Člen 14.
Minister za kmetijstvo odredi po potrebi in v sporazumu s prizadetimi ministri ostale potrebne ukrepe, izda pravilnike, predpise, navodila in uaredbe za izpopolnjevanje rezerv hrane, vštevši posamezna hišna gospodarstva.
Člen 15.
Minister za finance predpiše sporazumno z ministroma za vojsko in mornarico in za kmetijstvo pravilnik za izvrševanje te uredbe o rezervah hrane; z njim uredi vsa vprašanja administrativnega, materialnega, denarnega in nadzorstvenega značaja radi pravilnega poslovanja in Zavarovanja državnih koristi.
Člen 16.
Celokupne denarne posle s sredstvi sklada po členu 10. uredbe nadzoruje odbor osmih oseb po zahtevah in navodilih ministra za finance. V ta odbor odredijo po dva člana ministri za finance, za vojsko in mornarico in za kmetijstvo in predsednik glavne kontrole.
Člen 17.
Vsi tisti zasebniki, ki so se s pogodbo zavezali, da bodo imeli po določbah te uredbe shranjeno hrano za potrebe države ali mestnih in drugih občin, so dolžni to hrano pravilno hraniti in odvračati vsako škodo in vsak kvar tako glede hrane same kakor tudi glede zgradb in prostorov, kjer je hrana spravljena.
Če bi pogoduiki ne spolnjevali svoje obveznosti, se uporabijo nanje kazni, ki se morajo določiti v pogodbah, poleg kazni, določene v § 112. kazenskega zakonika.
O zavarovanju hrane, ki se nabavi za državo, skrbijo pristojni ministri, ki razpolagajo s to hrano, oziroma katerim se hrana izroči v hrambo. V ta namen morajo zahtevati, da ukrene minister za notranje posle česar je treba.
Razen tega se občinskim in upravnim oblastvom kraja, kjer je ali se hrani taka hrana, nalaga dolžnost, da skrbijo tudi sama po policijskih in orožniških organih za varnost hrane same kakor tudi zgradb, v katerih je hrana spravljen:*.
Člen 18.
Vsak državljan kraljevine Jugoslavije je dolžen dobro varovati hrano kvara in uničevanja, najsi je njegova last ali mu je le izročena v hrambo ali oskrbo, ker je človeška in živalska hraim velikega pomena za ljudstvo in državo.
Državna upravna oblastva smejo nadzorovati stanje in ravnanje s človeško in živalsko hrano v državi, in to pri proizvajalcih, zadrugah, porabnikih, mlinih, trgovcih, posrednikih vseh vrst in izvoznikih, in postopati po zakonu zoper osebe, ki hrano uničujejo ali zlorabljajo ali ne ukrenejo vsega, česar je treba, da se hrana ne pokvari ali ne uničuje.
Člen 19.
Vsako namerno uničenje človeške ali živalske hrane in drugih kinetijsko-živinorejskih proizvodov se kaznuje:, po določbah §§ 187. do 181). kazenskega zakonika, če se je storila uničba z namernim požigom, po § 190. kazenskega zakonika pa če se je storila s požigom iz malomarnosti. Če se pa izvrši uničba na drug način, se kaznuje krivec po določbah § 305. kazenskega zakonika.
Naposled se kaznujejo osebe, ki store tako dejanje v pripravljenem, mobilnem ali vojnem stanju, da bi podpirale sovražnika, po določbi odstavka 1. § 108. kazenskega zakonika.
Kazni izrekajo nad odgovornimi osebami pristojna redna sodišča.
Policijski, orožniški in vojaški organi so dolžni preprečevati uničevanje zgoraj navedenih proizvodov in morajo taka dejanja naznaniti. Ta dolžnost velja tudi za vsakega državljana, ker je odgovoren po § 135. kazenskega zakona, če kaznivega dejanja ne naznani.
Člen 20.
Ta uredba slopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu dne G. julija 1939.
Ker je gospodarsko-finančni odbor ministrov v seji i dne 6. julija 1939. to uredbo sprejel, jo ministrski svet odobruje.
Predsedništvo ministrskega sveta v Beogradu dne 27. julija 1939.; M. S. št. 841.
Predsednik ministrskega sveta in minister za notranje posle Dragiša Cvetkovič s. r.
(Sledijo podpisi ostalih ministrov.)
•m »trn
65.
Popravek.
V uredbi o spremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih, objavljeni v Službenem listu št. 14/3 l dne 10. januarja 1940., je v četrtem odstavku § 25. (prva lestvica minimalnega davka, str. 14., zgoraj) pri vseh postavkah, t. j. od 2 °/ou do 10 %o, nadomestiti besedi »vložene glavnice- z besedo -osnove .
Uredništvo.
m » —--------
Banove uredbe.
66. VIII. št. 620/2.
Odločba.
Tukajšnja odločba z dne 15. novembra 1985., Vlil. Št 2498/80, ki je bila objavljena v Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine pod št. 683/95 iz 1935. in s katero se je ugotovilo, da je občina Sv. Peter pod Sv. gorami skupno z lastnikom graščine Bizeljsko pravnoveljavno pridobila sejmsko in tržno pravico za
kramarski in živinski (govedo, ovce in koze) sejem dne
4.	avgusta in 7. septembra, se na podstavi § 187. zakona o obrtih v zvezi s § 133. zakona o občem upravnem postopku spreminja v tem smislu, da ima izključno pravico do teh dveh sejmov samo občina Sv. Peter pod Sv. gorami.
Kraljevska banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 9. februarja 1940.
Za bana pomočnik:
Dr. Majcen s. r.
07.
Spremembe v staležu državnih uslužbencev v območju dravske banovine.
Z odlpčbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 8. januarja 1910., I št. 12342/1—1939, je bil J era n če Avgust, podnadzornik polic, agentov
1.	razreda IX. polož. skupine pri upravi policije v Ljubljani, postavljen za podnadzornika policijskih agentov 1. razreda Vlil. skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 6. januarja 1940., 1. št. 12104/3 ex 1939., je bil Koritnik Albin, podnadzornik policijskih agentov
1.	razreda IX. skupine pri policijskem komisariatu na Jesenicah, postavljen za podnadzornika policijskih agentov L razreda Vlil. skupine na dosedanjem službe,-nem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 8. januarja 1940., 1. št. 188/1, je bil Šubic Anton, podnadzornik polic, straže II. razreda X. sku-pinepri upravi policije v Ljubljani, postavljen za podnadzornika polic, straže 1. razreda IX. skupine na dosedanjem službenem mestu.
>5«
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 30. januarja 1940., I. št. 1260/2, je bil na osnovi § 104/3 zakona o uradnikih upokojen Burja M a k s> policijski agent II. razreda-zvaničnik II. položajne skupine pri upravi policije v Ljubljani.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 17. januarja 1940., I. št. 12365/1—1939, je bil Dornik Ignacij, policijski stražnik II. razreda-zvaničnik II. skupine pri policijskem komisariatu na Jesenicah, postavljen za policijskega stražnika I. raz-reda-zvaničnika I. skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 20. januarja 1940., I. št. 222/1, je bil G rožnik Alojzij, policijski stražnik-pripravnik pri upravi policije v Ljubljani, postavljen za policijskega stražnika 111. razreda v III. položajni skupini zvaničnikov.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 20. januarja 1940., I. št. 220/1, je bil GrdeU Anton, policijski stražnik-pripravnik pri upravi p0* licije v Ljubljani, postavljen za policijskega stražnika III. razreda v III. položajni skupini zvaničnikov.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Mikalek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 14. kosu XI. letnika z dne 17. februarja 1940.
Razglasi kraljevske banske uprave
V-No. ‘277/1—1940.	464	3-1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za gradnjo želozobetonskega mostu čez Pesnico v Zamešanih v km 87*820 državne ceste št. 17
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo v skrajšanem roku 15 dni na dan 8. marca 1940. ob 11. uri dop.
v sobi št. 19 tehničnega oddelka, odseka '/.a drž. ceste in mostove, Gajeva ulica 5, v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu naprav-nib stroškov med uradnimi urami v sobi št. 13 tehn. oddelka kralj, banske uprave, Gledališka ul. 8.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na enotne cene odobrenega proračuna, ki znaša din 376.500 —.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravsko banovine.
V Ljubljani dne 13. februarja 1940.
V-No. 253/17—1940.	399—3—3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za rekonstrukcijo drž. ceste št. 50 od km 113*760 do km 114*490 skozi Slovensko Bistrico
III. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 24. februarja 1940. ob 11. uri
v sobi št. 19 odseka za drž. ceste in mostove v Ljubljani, Gajeva ul. 5. Pojasnila in ponudbeni pomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami v sobi št. 13 tehn. oddelka v Ljubljani, Gledališka ul. 8.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na enotne cene odobrenega proračuna, ki znaša din 1,133.92770.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka ter terenske tehnične sekcije v Celju.
Kralj banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 3. februarja 1940.
V-No. 223/4—1940.	409-3-3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za napravo cestišča iz astalt-makadania na drž. cesti št. 62 od km 0 000 do km 4‘360, odsek Kranj—Britof
javno pismeno ponudbeno licitacijo ,(a dan 6. marca 1940. ob 11. uri dop.
v prostorih ods. za drž. ceste in mostove v Ljubljani, Gajeva ul. 5, priti., soba št. 19. Pojasnila in ponudbeni pomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami v sobi št. 13 tehn. odd. v Ljubljani, Gledališka ul. 8.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta (tudi z besedami) na enotne cene odobrenega proračuna, ki znaša dinarjev 1,330.880—.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka ter terenske tehnične sekcije v Kranju.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 7. februarja 1940.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Su 1823 13/39-30.	496
Objava.
Določil sem, da prestane gospodu drju. Šorliju Ivu služba javnega notarja v Mariboru s pretekom 18. febr. 1940., za nastop službe javnega notarja v Kranju pa sem mu določil dan 19. febr. 1940
Predscdništvo apelacijskega sodišča v Ljubljani dne 14. februarja 1940.
Predsednik:
Dr. Golia s. r.
I 723/39-2.	487
Oklic.
Panjanu Janezu, pos. iz Čudnega sela št. 3, p. Črnomelj, je vročiti v izvršilni stvari zahtevajoče stranke Muca Antona, pos. iz Čudnega sela št. 5, po dr. Mal-neriču Ignaciju, odvetniku v Črnomlju, zoper zavezano stranko Panjana Janeza, pos. iz Čudnega sela št. 3, in Panjan Marijo, njegovo ženo, ravno tam, radi din 1185*94 s prip. sklep z dne 10. novembra 1939., opr. št. I 723/39—1, s katerim se dovoljuje izvršba s prisilno osnovo zastavne pravice pri nepremičninah zavezane stranke vi. št. 114 k. o. Loka.
Ker bivališče prvozavezanca Panjana Janeza sedaj ni znano, se postavlja za skrbnika na čin Panjan Marija, pos. žena iz Čudnega sela št. 3, ki ga bo zastopal na njegovo nevarnost in stroške, dokler se ne oglasi sam ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Črnomlju, odd. II.,
dne 10. februarja 1940.
III P 132/40.	480
Oklic.
Tožeča stranka: Rebernik Jožef, zidar, Pobrežje, Stranska ulica 5, je vložila proti toženi stranki Rebernik Antoniji, pos., Sp. Dobrava 121, sedaj neznano kje
v Nemčiji, radi 6549*86 din s prip. k opr. št. III P 132/40 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 16. marca 1940. ob 8.45 uri pred tem sodiščem v sobi št. 14.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja g. Boštjančič Franc, odv. pripr., Maribor, sodišče, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. Iti., dne 6. februarja 1940.
I R 9/40—3.	485
Objava.
Na prošnjo Gregorčič Marije iz Sred. Lakenca št. 1 po pooblaščencu Gregorčiču Josipu se uvaja postopek za amortizacijo vrednostnih papirjev, ki jih je prosilka baje izgubila ter se njih imetnik poživijo, da uveljavi v teku 6 mesecev svoje pravice, sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev: hranilna knjižica Hranilnice in posojilnice na Trebelnem št. 1905 z vlogo din 8212*12. Okrajno sodišče v Mokronogu, odd. L, dne 8. februarja 1940.
Rz 5/40—1.	466
Oklic.
Na prošnjo Mlakarja Alojza in Jožefe, posestnikov v Spodnjem Grušovju št. 8, zastopanih po Jerebu Radu, javnem notarju v Slov. Konjicah, se uvaja postopek za amortizacijo vseh pri zemljišču vi. št. 26 k. o. Sp. Grušovje vknjiženih terjatev:
1. na podlagi zadolžnice z dne 28. marca 1879. za Štajersko hranilnico v Gradcu v znesku 500 gl s prip.;
2. na podlagi zadolžnice z dne 31. oktobra 1882. za Černeca Franca, posestnika v Spodnjem Grušovju, v znesku po 215 gl s prip.;
3. na podlagi poravnave z dne 16. februar ja 1884., št. 1407, za Jožefo Jesser-nig, posestnico v Ugovcu, v znesku 19*90 gl s prip.;
4. na podlagi sodbe z dne 6. oktobra 1S86.. št. 10.129, za Kollerja Franca, posestnika v Spodnjem Grušovju, v znesku po 15*18 gl s prip.;
5. na podlagi poravnave z dne 20. oktobra 1888., št. 6509, za Marijo Fošt, posestnico v Spodnjem Grušovju, v znesku po 100 gl s prip.;
6. na podlagi izročilne pogodbe od 23. januarja 1896. in tukajšnjega priso-jila z dne 20. julija 1900.,' A-177/00-5, /.a nedl. k ranča Mlakarja v Spodnjem Grušovju, v znesku po 111 K 60 h s prip.
Vsi, ki imajo zahtevke glede teh terjatev, so vabijo, naj jih prijavijo v enem letu, najkasneje do 20. februarja 1941. Okrajno sodišče v Slov. Konjicah, odd. I.f dne 10. februarja 1940.
ds 6/39-5.
Oklic.
499
S sklepom okrožnega sodišča v Celjn od 14. novembra 1939., I R 118/39, je bil Konovšek Frane, rojen 3. V. 1910. v Lokovici, sin Franca in Terezije Konovšek. r. k., samski, poljski delavec v Skornem-Novi klošter, pristojen v Šmartno o/P, zaradi - umobolnosti popolnoma preklican.
Za skrbnika mu je bil postavljen Ra-doslovnik Franc, posestnik v Skornem-Novem kloštru.
Okrajno sodišče v Šoštanju, odd. I.,
dne 18. decembra 1939.
I 526/39.	420
Dražbeni oklic.
Dne 21. marca 1940. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Vel. Dolina vi. št. 481 do polovice.
Cenilna vrednost: din 6.763'75.
Najmanjši ponudek: din 4.059'16.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati
flede nepremičnin v škodo zdražitelja, i je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kostanjevici, odd. II., dne 10. januarja 1940.
1 1796/39-6.
*
380
Dražbeni oklic.
Dne 20. marca 1940. o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga šenturška gora vi. št. 112.
Cenilna vrednost: din 15.11090.
Vrednost priteklin: din 1.645’—.
Najmanjši ponudek: din 11.170’—.
Varščina: din 1.675’50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kranju, odd. II.,
dne 2. februarja 1940.
*
1 960/37-40.
451
Dražbeni oklic.
Dne 20, aprila 1940. ob devetih bo po podpisanem sodišču na mestu samem v Presiki in ob 14. uri v občinski pisarni v Štrigovi dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Pre-sika vi. št. 10 in 11, zemljiška knjiga k. o. Pristava vi. št. 115 in 170, zemljiška knjiga k. o. Stročja vas vi. št. 95, zemljiška knjiga k. o. Rinčetova graba vL št. 15 in zemljiška knjiga k. o. I. Brezni kolar vi. št. 451,
Cenilna vrednost: din 267.50170.
Vrednost pritekline: din 10.360'—.
Najmanjši ponudek: din 178.334'90.
Varščina: din 26.751’—, ki jo je položiti pri sodišču pred pričetkom dražbe.
Pravice, ki Di ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljutomern dne 19. januarja 1940.
IX I 2172/39.	305
Dražbeni oklic.
Dne 20. marca 1940. o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Prepolje vi. št. 99 in 389.
Ceniina vrednost: din 62.272’10.
Najmanjši ponudek: din 41.51773.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Okrajno sodišče v Mariborn
dne 18. januarja 1940.
IX I 4197/39.
*
318
Dražbeni oklic.
Dne 20. marca 1940. o poli desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Ruše vi. št. 365, 366.
Cenilna vrednost: din 17.931’50.
Najmanjši ponudek: din 11.954’32.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe je priglasiti sodišču najpozneje pri draž benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariborn dne 18. januarja 1940.
*
IX 1 1945/39-14.
306
Dražbeni oklic.
Dne 20. marca 1940. o poli enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Rače vi. št. 129 in 569 in Ješenca vi. št. 249.
Cenilna vrednost: din 121.747’90.
Najmanjši ponudek: din 81.165'25.
Varščina: din 12 175.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, ie priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Okrajno sodišče v Mariboru
dne 22. januarja 1940.
IX I 688/39-20.	349
Dražbeni oklic.
Dne 20. marca 1940. o poli dvanajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Zg. Selnica vi. št. 71.
Cenilna vrednost: din 44.811’60.
Vrednost priteklin: din 2.460’—.
Najmanjši ponudek: din 29.874’40.
Varščina: din 4.481T6.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru
dne 24. januarja 1940.
I 532/39-5.	348
Dražbeni oklic.
Dne 21. marca 1940. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Brezje Vi. št. 19, 58 in Kališovec vi. št. 78.
Cenilna vrednost: din 23.850’—.
Najmanjši ponudek: din 15.900’—.
Varščina: din 2.385’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Sevnici
dne 23. januarja 1940.
*
I 667/39-16.	395
Dražbeni oklic.
Dne 20. marca 1940. o p o 1 i desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin vi. št. 145 k. o. Ložnica.
Cenilna vrednost: din 29.320'30.
Vrednost priteklin: din 1.595’—.
Najmanjši ponudek: din 19.546’66.
Varščina: din 2.932’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe ie priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišč« v Šoštanju, odd. I.,
dne 3. februarja 1940.
*
I 558/39-10.	263
Dražbeni oklic.
Dne 23. marca 1940. ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2
Štev. 14.
Stran 88.
dražba nepremičnin zemljiška knjiga *• o. Tržič:
1- vi. št. 261: hiša št. 31 v Tržiču na plavnem trgu z gospodarskim poslopjem in vrtom v površini 72 m- (p. št. 207/1 ■n 297/2); cenilna vrednost: d in 248.407'50, ?ajmanjši ponudek: din 124.203'75, varana: din 24.841'—;
2. vi. št. 304: dva travnika nad tržiško Ravnico v površini 8099 m2 (p. št. 377/1 'D 375); cenilna vrednost: din 39.292'—, Najmanjši ponudek: din 26.19475, varana: din 3.980'—;
3. vi. št. 353: travnik, deloma pašnik v izmeri 12.344 m2 (p. št. 453); cenilna vrednost: din 6.172'—, najmanjši ponudek: din 4.11475, varščina: din 618'—.
Vrednost priteklin: din 200'—, ki je Upoštevana v cenilni vrednosti vi. št. 261 *• o. Tržič.
. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, [e priglasiti sodišču najpozneje pri draž-"ftnem naroku pred začetkom dražbe. s>cer bi se ne mogle več uveljavljati Slede nepremičnin v škodo zdražitelja,
je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski tega
sodišča.
Okrajno sodišče v Tržiču dne 20. januarja 1940.
Vpisi v zadružni register.
Vpisale so se spremembe trt dodatki pri nastopnih zadrugah:
190.
Sedež: šiška.
Dan vpisa: 15. januarja 1940.
Besedilo: Ljudska hranilnica in posojilnica v Šiški, registrovana zadruga z leomejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 25. avgusta 1939. so bila sprejeta nova pravila v sfnislu zakona o gospodarskih zadrugah 1 dne 11. septembra 1937.
Besedilo odslej: Ljudska hranilnica in gojilnica v šiški, zadruga z neomeje-11'm jamstvom.
Upravni odbor sestoji iz 6 zadružnikov in se voli za dobo treh let.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov. Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se 9°d njeno firmo svojeročno podpišeta Po dva člana upravnega odbora ali po eri član upravnega odbora in en v to Pooblaščeni nameščenec zadruge.
Zadruga ima namen, zboljševati gospodarske razmere svojih zadružnikov s em, da jim priskrbuje kredit po kar 1,8 i bolj povoljnih pogojih.
, Za dosego tega namena opravlja zaloga sledeče posle:
!• daje svojim zadružnikom posojila;
2.	budi in širi smisel za varčnost in pojema od vsakogar hranilne vloge na ložne knjižice in na tekoči račun;
2.	si pridobiva nadaljnja potrebna de-arna sredstva z izposojili;
■ 4. nabavlja na račun svojih zadružni-j°v potrebna sredstva za kmetijsko prošnjo in sprejema od svojih zadruž-■kov njihove proizvode v komisijsko
Prodajo;
v ”• posreduje za svoje zadružnike v zahvalnih po«lih.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen
čas.
Poslovni delež znaša 10 din in se mora vplačati ob pristopu ali v obrokih.
Zadružniki jamčijo za obveznosti zadruge neomejeno.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Vabila na skupščine mora poleg tega objavljati v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
^ Izbrišejo se člani načelstva: Šalehar Franc, Rajnar Josip in Borštnar Franc.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 13. januarja 1940.
Zadr. II 76/13.
*
191.
Sedež: Trebnje.
Dan vpisa: 29. decembra 1939.
Besedilo: Kmetijsko društvo r. z. z o. z. v Trebnjem.
I. Vpišejo se nova pravila, sestavljena v skladu z zakonom o gospodarskih zadrugah z dne 11. 9. 1937., ki se v izvlečku glase:
Sedež: Trebnje.
Besedilo zadruge: Nabavna in prodajna zadruga v Trebnjem, zadruga z omejenim jamstvom.
Predmet poslovanja: Zadruga ima namen:
1. nabavljati svojim zadružnikom gospodarske in gospodinjske potrebščine in obrtne izdelke vsake vrste ali jim nabavo posredovati:
2. vnovčevati pridelke in izdelke svojih zadružnikov v nepredelanem ali predelanem stanju;
3. nabavljati s! za dosego tega namena potrebne stavbe in inventar.
Trajanje zadruge: nedoločen čas.
Poslovni delež znaša 5 din in se plača ali takoj pri vstopu ali v obrokih, ki jih določi upravni odbor, vendar najkasneje v 1 letu. Vsak zadružnik vpiše lahko tudi nadštevilne poslovne deleže, katere pa tudi lahko odpove.
Jamstvo je omejeno. Vsak zadružnik jamči z vpisanimi deleži in še z 20krat-nim zneskom vpisanih deležev.
Zadrugo zastopa upravni odbor.'
Podpis firme: Besedilo zadruge podpisujeta skunno po dva člana upravnega odbora ali pa en član upravnega odbora in en pooblaščeni nameščenec zadruge.
Upravni odbor sestoji iz 9 zadružnikov, od katerih je eden že vpisan.
Oznanila se objavljajo na oglasni deski v zadružni poslovalnici, vabila na skupščino pa poleg tega še v listu »Narodni gospodar«, v Ljubljani.
IT. Izbrišejo se vsa dosedanja pravila in člani načelstva Radelj Alojz, Pust Jože, Oblak Anton, Brulc Matija, Opara Franc, Rogelj Matija, Nadrah Franc, Zaman Vincenc, Hren Anton, Tomažič Ivan in Dolnikar Ivan.
III. Vpišejo se novoizvoljeni Člani upravnega odbora Ceh Jože, pos., Lukovica 4, Gliha Alojz, pos., Dečja vas 17. Hrastar Anton, pos. iz Jezera 15. Maren Janez. pos. iz Jezera št. 2. Smolič Karol, pos.. Vrhtrebnje 15, Starič Anton, pos , Belšinja vas 4, Vencelj Franc, pos., Bre-
ze št. 8, in Potokar Anton, pos.. Račje selo št. 5.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II.,
dne 29. decembra 1939.
Zadr I 71/13.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Št. 344/40.	468
Predmet: G. u. Kočevje — Dražba
jelovine etaja 1940., razpis.
Dražba lesa.
Začasna državnauprava razlaščenih gozdov v Ljubljani, Cesta 29. oktobra 24/1, razpisuje na dan 27. marca 1940. pismeno dražbo okoli 16.300 m’ mehkega (iglastega) tehn. porabnega lesa na panju iz območja gozdne uprave Kočevje.
Razglas, pogoji, tiskovine in pojasnila se dobijo pri gornji upravi v Ljubljani in pri gozdni upravi v Kočevju.
Začasna drž. uprava razlaščenih velepos. gozdov dravske banovine v Ljubljani dne 12. februarja 1940.
Št. 146.	488
Razpis.
Občina Orehovica, srez novomeški, razpisuje pogodbeno mesto občinskega tajnika.
Pogoji: Praksa v občinskem poslovanju, izpit ali spregled.
Pravilno koikovanc prošnjo z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih je vložiti v roku 30' dni po objavi tega razpisa pri tukajšnji občini. Kavcija din 5000'—. Plača po dogovoru. Uprava občine Orehovica dne 12. februarja 1940.
»j;
Sl. 940/40.	478
Razpis.
Občina Polje, srez ljubljanski, razpisuje pragmatično mesto občinskega zvaničnika. Šolska izobrazba: najmanj dovršena 2 razreda srednje ali njej enake strokovne šole.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti v petnajstih dneh po objavi tega razpisa v Službenem listu : pri tej občini. Občina Polje dne 13. februarja 1940.
*
479
Objava.
Izgubila se je prometna knjižica za kolo (evid. št. tablice: 96.566 in 23.378) in jo proglašamo za neveljavno. Ljubljanski okrožni urad za zavarovanje delavcev, ekspozitura Maribor.
Razne objave
Št. 98.	47()
Razpis.
Krajevna Protituberkulozna liga v Litiji razpisuje mesto zdravnika pri proti-
tuberkuloznem dispanzerju v Litiji. Re-flektant mora biti specializiran za to službo.
Prošnja naj se pošlje Protituberku-lozni ligi v Litiji do 27. februarja 1940 Krajevna Protituborkulozna liga v Litiji dne 13. februarja 1940.
Predsednik:
Ivo T. G ja ja s. r.
*
471
Razpis.
Krajevna Protituberkulozna liga,v Litiji razpisuje službo zaščitne sestre pri protituberkuloznem dispanzerju v Litiji. Prosilka mora imeti predpisano kvalifikacijo za zaščitne sestre. Prošnjo je poslati Protituberkulozni ligi v Litiji do 1. marca 1940.
Krajevna Protituberkulozna liga v Litiji dne 13. februarja 1940. Predsednik:
Ivo T. Gjaja s. r.
*
498
Št. 144/B—1940.
Razpis.
Krajevna Protituberkulozna liga v Murski Soboti razpisuje službo zaščitne sestre pri krajevnem protituberkuloznem dispanzerju v Murski Soboti. Prosilka mora imeti predpisano kvalifikacijo za zaščitne sestre.
Pravilno opremljeno prošnjo je poslati na krajevno Protituberkulozno ligo v Murski Soboti do 20. februarja 1940 Prednost imajo telesno krepke, tudi za zunanjo službo sposobne prosilke.
Krajevna Protituberkulozna liga v Murski Soboti dne 11. februarja 1940. Predsednik lige:
Dr. Bratina s. r.
*
501
Oblastveno koneesionirana zastavljalnica W. Rcmm v Mariboru, Gregorčičeva 6.
Licitacija zastavnih predmetov
bo dne 13. marca 1940'. ob 9. uri.
Prodali se bodo:
Efekti št. 32.739 do 34.427.
Dragocenosti št. 9.668 do 11.622, ki se •do 9. marca ne podaljšajo ali dvignejo.
Dne 11. in 12. marca 1940. bo zavod za promet s strankami zaprt.
*
493
Poziv upnikom.
»Jugolanac tekstilna družba z o. z. v Črnučah je stopila v likvidacijo.
Upniki se pozivIjejo, da prijavijo svoje terjatve pri likvidatorju v teku 3 mesecev.	Likvidator.
❖
503
Poziv unnikom.
Tvrdka »Drogerija Gregorič, družba z o. z.« s sedežem v Ljubljani je prešla v likvidacijo.
Upniki družbe se pozivajo, da se v teku enega meseca zglase pri podpisanem likvidatorju.
Gregorič Bcnon, trgovec v Ljubljani, Marmontova ulica št. 16, kot likvidator.
*
Poziv upnikom.
501
Tvrdka »Jerka, kemična tovarna barv. družba z o. z.« s sedežem v Ihanu pri Domžalah je prešla v likvidacijo.
Upniki družbe se pozivajo, da se v teku enega meseca zglase pri podpisanem likvidatorju.
Budna Kazimir, kemik v Ljubljani, Miklošičeva cesta St. S. kot likvidator.
*
505
Poziv upnikom.
Tvrdka »Franc Crobath, družba z o. z * s sedežem v Kranju je prešla v likvidacijo.
Upniki družbe se pozivajo, da se v teku enega meseca zglase pri podpisanem likvidatorju.
Dr. Crobath Fred.
industrialec v Kranju, kot likvidator.
*
506
Poziv upnikom.
Tvrdka »Ljubljanska komercijalna družba z o. z « s sedežem v Ljubljani je prešla v likvidacijo.
Upniki družbe se pozivajo, da se v teku enega meseca zglase pri podpisanem likvidatorju.
Ing. Urbančič Valentin, trgovec v Ljubljani, Rožna dolina, Levčeva cesta št. 41, kot likvidator.
*
507
Poziv upnikom.
Tvrdka »J. Hafner, izdelovanje in prodaja cerkvenih potrebščin, družba z o. z.« s sedežem v Ljubljani je prešla v likvidacijo.
Upniki družbe se pozivajo, da se v teku enega meseca zglase pri podpisanem likvidatorju.
Hafner Josip ml., trgovec v Ljubljani, Prisojna ulica št. 5, kot likvidator.
*
Poziv unnikom.
508
Tvrdka »Potnik in drug, družba z o. z.« s sedežem v Ljubljani je prešla v likvidacijo.
Upniki družbe se pozivajo, da se v teku enega meseca zglase pri podpisanem likvidatorju.
Marinko Josip ml., trgovec, Ljubljana, Prisojna ul. št. 7, kot likvidator.
452-3-2
Poziv upnikom.
Tvrdka Germuth & Snobe, trgovina 2 mešanim blagom in deželnimi pridelku družba z o. z. v Podvelki, je prešla v kvidacijo. Upniki se pozivajo, da v teku 3 mesecev prijavijo svoje terjatve Prl likvidatorjih gg. Emi Germuth in Karlu Snobe, trg. v Podvelki, p. Brezno oh Dravi.	Likvidatorja.
*	474
Objava.
Izgubil sem evid. tablico št. 20345 kolo in jo proglašam za neveljavno.
Genzker Ludvik s. r., Maribor, Meljska cesta 23/11-
*
495
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico za kolo (evid. št. tablice 84.108) in jo proglašam za neveljavno.
Gregorič Aleksander s. r., Malence, p. Kostanjevica na Krki-
*	'	476
Objava.
Izgubila sem prometno knjižico za tovorni avto (evid. št. tablice 2/400) na ime Jereb Frida iz Maribora in jo proglašam za neveljavno.
Jereb Frida s. r., Maribor, Aleksandrova cesta 6.
*
492
Objava.
Izgubil sem izpričevalo učne delavnice za košarstvo v Ljubljani, kat. št. 6 z dne 9. oktobra 1925. in ga proglašam za neveljavno.
Preša Franc s. r-» Ljubljana.
*
475
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico za kolo (evid. št. tablice: 10.289) in jo proglašam za neveljavno.
Pucelj Marija s. r., Rudnik 108 pri Ljubljani-
*
497
Objava.
Ukraden mi je bil potni list, izdan v letu 1935. od sreskega načelstva v Kamniku na ime: Stergar Vladislav iz Kamnika. Proglašam ga za neveljavnega.
Stergar Vladislav s. r.
*	491
Objava.
Izgubila sem maturitetno izpričeval0 državne dvorazredne trgovske šole v Ljubljani iz leta 1931. na ime Štefanij4 Volčič in ga proglašam za neveljavno-Volčič Štefanija, omožena Špacapan s. r<
1 Z'laia kraljevska banska uprava dravskn banovine. Urednik; Pohar Robert v Ljubljani,
liska iu zalaga liskama Merkur « Ljubljani, njen predstavnik: O. Mihalek v Ljubljani.