J252. številka. Ljubljana, soboto 1. novembra. XII. leto, 1879.
LOVENSKINAROD.
Imhaja vsak dan, izvzemši ponedelike in dneve po praznikih, ter volja po posti prejemati za avstro-o# .irske dežele za celo leto 1« gld., za pol lita 8 tri. sa četrt leta 4 riđ. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gUl., za četrt leta 3 gici. :i0 kr., sa en mesec 1 #ld   10 kr. ' Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. ta četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in «* dijake velja znižana cona in sicer: Za Ljubljano za četrt leta l2 gld. 50 kr., po pošti prejemati za četrt leta 3 jrld. — Za oznanila se plačuje od cotirmtopno petit vrsto 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če ae dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj so izvole frank irati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 gledališka stolba" Opravniitvo, na katero naj M olagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, o/.nauila, t. j. adtuiuistrativno reći, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolmiinovej hiši
^05* Zaradi denašnjcga praznika izide prihodnji list vtorck.
Mej bojnim vriščem.
Na dragem mestu denašnjega lista poročamo, da je zbornica poslancev v četrtek večer z večino osem in tridesetih glasov odloČila se za specijalno debato o načrtu večine »dresnega odbora.
Prijatelj in neprijatelj pričakuje, da se bode po adresnej debati m istiio in ustanovilo notranje politično položenje. Vsem strankam je menda uže neznosna negotovost, ki nas tlači nekaj mesecev. Najbolj je odločitve želeti baš nam in našim prijateljem, da ne bodemo morda Se dalje zibali se v goljufuih nadejali. Po konštitucijonalneni običaju mora mimsttrstvo zdaj skoro dopolniti se in pokazati svojo pravo lice.
Morebiti pa se zopet varamo in bodemo če nekaj časa morali igrati se nslepe miši loviti14. Kar su je godilo poslednji čas, nas je z nova popotnem zuioiilo. Namestu, da bi ae bila situvacija pOjusuila, ju kolikor moči se bolj zmedena nego kedaj. Grofa Taalleja postopanje ob adresnej debati v gospodskej zbornici je bilo tako iznenadno in tako neumevno, da je po pravici ves svet strmel začudenja. Grof Tiu. 1 Ve kot član gospodske zbornice gla euje za adreso, ki je v najvažnejših točkah in po svojem duhu sploh skozi in »kozi odločno protivna načelom tibte vlade, katerej je gtoi Taiille prvosednik, ou glasuje za adreso, katero je prej sam pobijali Pač so oficijozni listi to uganjko resili z navadno svojo bistroumnostjo m truili, da je nunisterski predsednik na ta način gospodske zbornice adresi izdrl
strupeni zob 1 To veruj, kdor zua in premore pojmove o tako viBokej politiki! BaŠ glrsila grofu Tatllejn prijaznih strank nijso nikakor prikrivala, da je vlada v gospodskej zbornici propala, pa očitala so jej tudi brez ovinkov, da je izgube le sama kriva. £)l jej je v resnei kaj do tega, da v Avstriji nadvlaiiajo spravljivi nazori, zakaj se odkrito ne oklene spravljivih elementov, zakaj jih ne podpira in zakaj ni) mislila na to, osigurati si večino tudi v gospodskej zbornici? Prav tako, kakor grof Ta..iij, ravnali bo po mišljenji mu slični predniki na krmilu notranje naše politike, in kaj so dosegli, koliko časa je bilo odmerjeno njihovemu poslovanju?
Z ozirom na to neodločnost in mlačnost mioisterstva, ne bi se bilo Čuditi, če bi posameznih avtonomistov lotila se po malem nezaupnost. Ne gre namreč prezirati, da je zdanja večina poslanske zbornica spojena iz različnih strunk, in da je odločilno primeroma neanatno Število glasov. Vlada mora tedaj jako previdna biti, da si ohrani večino v tako prekarnih odnošajih. In če vlada ne pokaže energije, če ne zadostuje najpotrebnejšim, najvažnejšim terjatvam svojih prijateljev, omi a bodo morali leti vsak vladni čin v obče pazno in ostro presojati. To je čisto naravska posledica. Gotovo bode pa avtonotnističnim po slancem ne malokdaj težavno, vladi ustrezati in privoliti, kar zahteva. Tacih slučajev Be ne bode manjkalo, o tem nij dvoma uže po tem, kar ministerstvo dozdaj dobrega obeča narodom. Vodja novčuemu popečiteljstvu je v državnem zboru dolgo govoril, lepo govoril, a konec VHein tem lepim besedam — „der langen rede kurzer sinuu — je, da vlada hoče zopet g.oblje seči v žepe vernih podložnikov.
To je pa uže stara reč, da neha „gemtlt-lichkeit", kadar gre za mošnjo. Dolžnost poslancem katere koli stranke je, da si resno prizadevajo olajšati bremena tako Biluo preobloženih državljanov. Flvalno je in Bkrajni čaa, da se v ravnotežje spravi državno gospodar stvo. A skušati je treba, da se ta nam ara doseže po znižanji troškov, ne pa po neprestanem vzvišanji — davkov. In trojki se uže dade zmanjkati Se, Srediti treba Bamo na pravem mestu. Vsakej vladi bi bilo pomisliti, da utegne kedaj konec biti narodove potrpežljivosti in da ne kaže nakladati več kakor — konj potegne. Še bolj pa morajo to pred očmi imeti narodovi poslanci, ki bo od naroda dobili nalog, da varujejo njegovo korist.
Vlada ki se hoče vzdržati — zvlasti v negotovih okolnostih mora torej pred vsem dati narodu kar naro lu gre, potem pa moraj ogibat se pretiranih terjatev za upravne potrebe. TaaVfe-jevo ministerstvo, katero si je post ivilo preblago zadačo, da u glad i „nasprotstva", da sprijazni in zjedini stranke, naj ne pu^ča iz vidika one resnice; Bicer bi se mu naposled utegnilo res posrečiti, da „zjedini" Btranke, pa jedine ne bodo za ministerstvo, ne^o jedine zoper ministerstvo.
Upamo, da so boda vlada ohrabrila vsaj — po končanej adresnej debati.
Hrvatska kvota in Magjari.
Iz Zagreba 28. okt. [Izv. dop.] Zakonski članek XXX. (§ 13) od leta 1808. aedržavajoč ogersko-hrvatsko nagodbo, tako zvano „l! luchovo pošteno unijo", katero je leta 1873. osvojila tudi narodna stranka, določuje, da se ima predbežno od dohodkov kraljevine Hrvatske in Slavonije za potrebe
Vernih duš dan.
„Tcžka človeku nij zemlje odeja, Vzamejo v sebe ga njeno moči".
P r o š i r o n.
Mrzel veter brije, mrači se uže, a vendar je nekako živahno povsodi. Mlado in staro, bogataš in siromak, — vsak stopa resno in molče, nikjer nij čun veselega pogovarjanja ali radostnega smeha — vse hiti proti pokopališču — tožnemu počivulišču pokojuikov.
Vernih dus dan ! Kako iCsna, kako tožna je ta bodcua, kaao čuuno gane vsako sicu, vsakega čutečega človeka. Pravim, vsakega, kajti kedo ne žaluje za zvestim prijateljem, imuni bratom? Kje nahajamo rodbino, katera bi ne žalovala deues za svojimi dragimi, katere jim je nemila smrt pokosila? Pač raznotere so nesreče, ki zadevajo človeka: tisočerim :n zopet tisočerim poročilo je od žalosti srce,
in zopet tisočeii živtli so v sreči in obilji, ter nij so imeli niti milovnlnegu pogleda za svoje nesrečne subrute, ker nijso poznali njihove neskončne bolečine. Ali denes čutijo vsi jednako bol, jeduaka togu in žalost jim krči srce in marsikateremu se potoci britka solza iz očij. Denes molči zloba in strast, denes vsaj je zginilo sovraštvo. Vsi naši občutki posvečeni so denes spominu onih, katere uže pokriva zemlje odeja.
Ako človek korati mej grobovi, ako vidi utštevilne plamenčke in lučice, katere lehko ugasne slaba sapica, ali se mu ne zdi, da vidi v duhu podobo svojega življeuja. Kakor se razprši pena na morju, tako izteko dnevi našega življenja, potem nas zapuste moči in vrnemo se v naročie matere zemlje. Pulvis es et in pulverem reverteris — prah si in v prah se bodeš spremenil i
A je-li potem res vsega konec? Peščica
zemlje me bode pokrila, a potem---?
O, kako rad veruje človek na vernih duš dan
na vstajenje in življenje onkraj groba! Duh človeški, ki zna ustvarjati čudo, srce ki tako girko bije za vse, kar je lepo in blago, celo bitje človeško — to vb« bi moralo umreti, umreti za večno, brez upanja na drugo boljše življenje, na svidenje? O smrt, o ločitev, kako bridka bi bila! Saj se vendar tudi naravd po dolgem zimskem počitku zopet probuja v po-uilajonej lepoti in mCči. A človek, gospodar stvarjenja, najpopolneje bitje v naravi, on naj bi večno počival, zanj bi ne bilo spomludi?
„Mlado hčere truplo Črna jama krije; Poleg1 jame inuti Bridke solzo lije" —
ali tolaži se, žalujoča mati, ako ti je vzela smrt najdražje, kar bi imela, tvoje edino dete; ne toči solzu, zapuščena vdovd, ki si izgubila zvestega Boproga; ne jokaj, neBrečna sirota, ki hodiš sama in zapuščena, brez pomoči milih roditeljev, trnjeva pot življenja; tolažite se VBi, ki žalujete za prijateljem ali bratom, za
notranje administracije teh dežel odbiti, stanovita, od časa do časa po mej s oboj nem spo-razumljenji ustanoviti se imajoča svota.
Do 1873. leta dobivala je kraljevina Hrvatska in Slavonija iz svojih dohodkov od bratov Magjarov na leto okroglih 2 200.000 gl. V svrho pokritja troškov avtonomne uprave, t. j. notranjih zadev, bogočastja in nauka, ter pravoeolja; po revidiranoj nagodbi od 1873. leta pcčenši dobiva 45% dobo lkov, kar je iznašalo 1874. leta 2 644.057 gl., 1875. leta 3,000.000 gl, 1876. in 1877. I. 3 050.000 gl., a 1878. leta 3,167 000 gl.
Sedaj, ko bi se imela ustanoviti pro-centuvalna kvota, pripadajoča Hrvatskoj in Slavoniji na daljnih 10 let, in ko se je hrvatska regnikolarna deputacija v svojem nunciji britko pritožila, da se krivica godi Hrvatom, odgovarja „Pester Lloyd" od 23 oktobra t. 1. ter jih podučuje, da se nemajo Hrvatje pritoževati čisto nič, ampak, da je Se teh 45 % katere dobivajo od dohodkov svoje dežele, — preveč!
Magjaroin namreč jako v oči bole, da se dohodki Hrvatske in Slavonije, znašajoči 45% od lota do leta progresivno množe, pa zato bo začeli lajati v svojej žurnalistiki, in v re-gnikolarnej deputaciji bodo 1*3 gledali, kako in kje bi svojim hrvatskim zaveznikom kaj odtrgati mogli.
Ko so zastopniki Hrvatske in Slavonije v ogerskem državnem zboru pri vsakej priliki, kadar se je odločevalo glede povišanja davkov, stali kakor Bkala uz oger.sko ministerdtvo, ter so ne samo enkrat sč svojimi glasovi odločili, se jim je očitalo doma, da delajo na veliko škodo svoje zemlje, ali oni bo računu!i tako-le: ako bodo dohodki ogerski večji, bodo tudi naši procenti več iznašali, in naša hrvatska vlada bo imela več Bredstev za domače potrebe. Da od vsakega goldinarja otide 55 krajcarjev v ogerski žep, od koder se nikdar več ne povrno, o tem si nijso glav trli naši narodni ekonomi in tudi na to menda nijso mislili, bode li mogel naš meščan ali kmet nOBiti tolika bremena, kolika so mu natvorili bratskej slogi magjarskej za voljo.
Imam pred Boboj štibrsko knjižico nekega meščana, ki poseduje sam za se hišico v Zi-grebu; 1870. leta je plaval štibre 17 gl. 68 kr. a leta 1878. je štibra od taiste hišice narasla do 52 gl. 81 kr.
Drugi objekt mi je poznan, od katerega
se je plačevalo pred 10 leti 130 gl., a letos se placa uže preko 400 gl.
Potem naj nebi rasla kvota hrvatska progresivno !
Ali Magjarom je stali do tega, da bi se mogli in smeli vtikati malo po malo v avto nomne stvari hrvatske; abnormalen se jm zdi odnošaj, ka je Ilrvatska v stanii iz svojih doho lkov nekaj inveatigirati dočim seMgjsri ne morejo obraniti d. tinta; za tegadelj bi najrajši dohodke iz Hrvatske in Slavonije še povekšali, a Hrvatom bi nekaj menje dali, nego so jim dajali došle*.
Kakor bo govori, pripravni bi bili Mag jari, ko bi Hrvati hoteli, rešavati v najvišjej instanciji vse pravde iz Hrvatske in Slavonije, potem bi si Hrvatska mogla prihraniti 51 881 gold , katere stoji na leto stol sedmorice v Zagrebu.
Pri pobiranji štibra so Be itak Hrvati opekli, ko so zahtevali ta posel za se ; Mag jari so jim to precej radi in brez vsega obotavljanja dozvolili. Sedaj razpišejo vsako leto ogrski organi štibro, a domače, avtonomne občine imajo čast pobirati za brate svoje on kraj Drave štibro, pa če uide kateri občinski kasir z denarji, nomajo Magjari nobene škode, ker je občina dolžna nadoknaditi menjak.
li vsega je videti, da se počimajo iz hr vatskega oportunstva prikazivati žalostni nasledki 1
Iz državnega zbora.
Z Dunaja 29. okt. [Iz v. d op.] Denes se je pričela a dres u a debata Govorili so od avtonomiške stranke trije po slanci, od centralističke stranke pa štirje. Iz-mej vseh govorov je bil najsijajnejši in naj tomeljitejši oni grofi C 1 a m - Ma rt i n i ca, a zaostajala tudi ni jata Dunajevski in A. Li-cbtenstein, kar dokazuje to, da  sta žela od vseh stranij silno priznavanje, in ko sta nehala, jima je mnogo poslancev osobno čestitalo.   Zmaga prvega dne adresne debate je naša, in sicer sijajna.   V naslednjem naj vam podajem poročilo vdevetej seji državnega zbora.
Predsednik naznanja početkom, da so voljeni v odsek o službenej pragmatiki poslanci Schneid, Herman, W inkler, Wei-gel, Pfeil, Zborovski, Nedopil, 'VVittman, Schvve-gel, Scbarschmied, P rombe r, Handel, Jtfabek, Gniewosz in C/e lik. V odsek za odpravljen j e novinskega koleka, v kateri bodo
sestro ali nevesto: saj očeta in mater, soproga in dete, prijatelja, brata in nevesto čaka drugo življenje, drugo srečneje življenje!
,,Blagor mu, ki so spočije, V črnej zemlji v Bogu spi! LcpSo solnce njemu sije, Lepša zarja rumeni."
Le malo časa mudi se Človek na tem svetu, potovalec je, ki pride in otide, kakor mu velevajo višje moči. Marsikateri, ki denes Še s cveticami venca grob svojih milih, počival bode morebiti uže prihodnjega vernih duš dne na njihovej strani, počival od skrbi in truda in morebiti bode potem tudi njemu ljubeznjiva roka izkazala zadnjo čaBt, ter na njegovo go milo položda venec lepih cvetlic; njegovo počivališče potem ne bode pusto, ne bode zapuščeno.
Trese se roka, ki piše te vrstice; kedo v6, da li bode še pisala, ko pride zopet obletnica, vernih duš dan? Morebiti bode tudi 6na uže trohnela pod hladno zemlje odejo, in mar-
sikateri, ki jo je še pred kratkim prijateljski stiskal, pojde mimo gomile ne spominjajoč se pokojnega prijatelja.   Ali ne, nehčem imeti takih mislij o onih, ki so mi mili in dragi saj prijateljstvo nij prazna pena, saj se spo minjam tudi jaz tožnim srcem onih, kateri so uže zapustili solza dolino. Blaženi spomin! T ovekovečiš minljivo veselje,  Bpomin nanj se obnavlja, ko jesenski vetrovi šume po ovršj obletavajočega se drevja, ter uvelo listje raz našajo daleč daleč od svojega debla; ko začne veneti cvetlica  ljubezni, ko  nas prijateljstvo več ne ogreva, tedaj pelješ ti prognanika pri jazno na cvetišče minolosti, a on si ubere na dragem grobu najmilejšo spominčico.
Tiha noč je naBtala, veter ai igra z ove nelim listjem ; marsikatera lučici je uže ugas nila, marsikatera svečica je uže zgorela, gori na nebu migljajo neštevilne zvezde, ter nam poročajo srčen pozdrav od milih pokoj nikov. Janez Naglic
pa fie trije voljeni, so voljeni poslanci: Klun, Čajkovski, Dehne, Fanderlik, Franceschi, L*X, Pirquet, Rohrraann. Vojnović, Cbomiae, Mi-eroszowdci. Wegsche?der.
Grof Hohenwarth je potem naznanil, da ie adresni odbor dovršil svoje delo, ter pri naročal adresni načrt večine zbornici. Tudi S t. ur m je objavil, da ie manjšina izdelala poseben adresni načrt. Potem pak se prične adresna debata.
Prvi je dobil besedo centralist'ffk poslanec Sues«; govor niegov ne da posneti v par potezah: Vlada da nema večine v tej »bornicf in da adresa večine nij program zdanie vlade; adresa večine da hoče rnzpor sejati mej vlado simo. V Rvoiem daljnjem sneechu se ie je-denčaR prilizoval čtehom, je len Kas Poljakom In potem pravnej stranki. Trdil je, da on v svo-iem govoru r izvija državno črno-žolto zastavo, da samo „ustavoverna" stranka je državna stranka, da se je sporazumljenie doseglo, ali samo mej „ustavoverno* stranko.
Kot drugi govornik  se je oglaBil Poljak Dunajevski.  V posnetku srlasi se njegov covor:   „Ako primpriamo denašnie stanje s 6nim v početku 1873. leta. to vidimo, da j« bila ona nasprotna (leva) stran tačas na vrhu svoie moči. T«čas niismo mi poskušali predlagati adrese manišine, neso postavili smo se na stališče manjšine, a svojega prevprjenja nijsmo opustili. Denes so se stvari presukale, a manjšina ie vendar sestavila svojo adreso. Ta današnja manjšina se je postavila na stališče odbijanja, in predložila tak načrt adrese, kije kolikor Bamo mogoče osoren. Po zadnjih volitvah se je ljudstvo uznemirjalo b tem, da državi preti opasnost, in umevno je,  da zdanja manjšina hoče izraz.iti rvojo  nevoljo, ker ho jej je moč iz njenih r6k izvilo.   Dobro je, da je včasih večina v manjšino potisnena. Mi kot manjšina smo Be naučili oskromnosti. Id adresa večine je tako zmerna, da bi vodja katere druge stranke ne bil mogel narediti tako oskromne. Decentralizacija, o katerej govori adresa večine, nii  nič druzega nego pot ripravliajoča   m i r e I   pravej    s v o -o d i. Ali je morebiti ideal svobodi veliko, močno, akonodajno   zastopništvo na  vrhu in vse-možni uradnik, ki bi razsojeval najvažnejše nterese prebivalstva ? A zavarovati ae moram v imenu svoje stranke zoner to, da bi kateri poslanec o svojej stranki trdil, ka je jedina državna  stranka,  kakor je to storil g. pred-govornik o ustavovernej stranki.  (Dobro! na desnej.)   On je tudi trdil, da adresa večine hoče razpor sejati  — to je on sam nameraval mej  strankami   desnice.   Angleška je popolnem izvedla decentralizacijo, tako Belgija in Nemčija,  ki ne obsega samo avtonomnih krajin nego neodvisne dežele, in vendar bi si jaz želel,  da bi Avstrija bila glede moči in svobode v  takem   položenji kakor Nemčija, Decentralizacija nij nasprotna ustavi.
Spodtika se adresa manjšine tudi nad stavkom v adresi večine glede deželnih zborov. Ali kdo hoče tajiti, da bo se mnogokrat v prejšnjej dobi sklicevali deželni zbori samo za to, da se je črki ustave zadostilo. Prejšnja vlada, katero je ustavoverna stranka v svojih medenih tednih imenovala vlado svoje tttranke, je tako delala z deželnimi zbori, kakor se nij strinjalo z blagostjo dežela. Ako tedaj zahtevamo za deželne zbore njih delokrog, zahtevamo s tem vestno izvršenje ustave  Ali ji* to v korist države, ker adresa
Dalje v prilogi.
Priloga „Slov.
manjšine opozarja na opasnosti, katerih nikjer nij. Je-li pa morebiti to nevarnost, ker ostali ravnopravni av.-triis'.i narodje iščejo spora-zumljenja z Nemci. V življenji mora si pomagati človek s kompromisi. Ne 6ni je zvest ustavi, kdor se drži njenih residij, ampak oni, kdor se trudi razviti jo in pripravno storiti državnim razmeram. Pomisliti je, da je baš Avstrija taka država, da njene uredbe se ne morejo narediti po navadnem ustavnem kopitu, kakor se more zgoditi v druzib jednotuli državah. V Avstriji je bilo pa vladno na čelo, majorizirati cele narode in dežele. G. predgovormk je zagovarjal prejšnjo vlado, ali on sam jo je preje pri vsakej priliki napadal. Ako tedaj z laj zopet drugače govori, je to tudi znamenita prememba. (Ve-BeLst na desnej.) Manjšina ne zahteva strankarske vlade, ne vlade nad strankami, ampak njeno neukrotljivo nasprotovanje je namerieno zoper vsako avtonomijo. (Gromovito odobravanje na desnej; mnogo poslancev mu Čestita.)
Ilusiu K ova. Is ki se je pritoževal, da so zdaj na mesto 15 Rusinov samo trije v državnem zboru, m pripisaval krivnjo temu „vidnim in nevidnim močemu. Dejal je, „da je patrijotizem na Poljskem ograjen z ozko poljsko mejo; kdor nij poljskega mišljenja, je sovražen in pogubljen". Vendar Čehe pozdravlja v državnem zboru kot posredovalce mej dvema „bratskima" narodoma, ali ob jednem se proglaša kot nepremičnega „ustavoverca" in je zoper adreso večine.
Tedaj pak poprime besedo grof C1 a m -Mar ti n i c: „Visoka zbornica! Dolžnost me veže, da se oglasim denes k besedi, dolžnost me veže tembolj, ker bodemo odgovarjali na one uzvišene besede z Najvišjega prestola, ki so vsem narodom in deželam oznanjevale mir. Dolžnost mi je tudi napram tej visokoj hiši, v katero so stopili moji somišljeniki pod odnošaj), kateri so bili v najvišjem prestolnem govoru omenjeni, in katerih bo tudi zategadelj omenja v odgovoru, ki leži pred vami. Naposled pak smatram to za svojo dolžnost tudi v oziru nase in svoje somišljenike, da bode naše hotenje in delovanje jasno.
Dva adresua načrta sta nam predložena; ako bi dvojil, katero adreso bi odobril, minilo bi to dvojenje vsled obsega adrese manjšine, kajti iz nje ne veje duh sporazumljenja in Bpravljivosti, ampak iz nje veje duh neupogljive nestrpnosti (Dobro! dobro! na desnej.) in strankarstva, kateri, ako pride do veljave, ne bode pripeljal do vsestranskega jednako radostnega priznanja ustave. (Dobro! na desnej.) IzidoČa iz tega duha, odrekava adresa manjšine predpogoj sporazumljenju in zanikava njega smoter. Prvi pogoj vsakemu sporazumljenju pak je vzajemno spoštovanje prava. Iz pravičnega boja mnenj sicer izide zlati sad Bporazuinljenja, a  samo  tedaj,   ako je boj jednak in Be ne dela sila preverjenju jedne stranke.   Stoječi na tem stališči smo v voi.l-nem oklici in v izjavi izrekli jasno svoje pre-verjenje, in potem, ko smo to storili, smo stopili v to hišo in storili obljubo. Gospoda moja! Kar smo obljubili, to bodemo tudi izpolnili, kar Be ob sebi razume (Dobro! na desnej.)   Obljubili smo, da bodemo se ravnali po državnih osnovnih zakonih,  — ali s to obljubo se nijsmo odrekli svojega lastnega  prepričanja, (Dobro!  na   desnej.) nijsmo zapustili svojih pomislekov, kateri so vam znani, kakor je natu znauo vaše poliuško mišljenje; mi čuvamo &voje, a spoštujemo vaše
Naroda" 7c H. 252., 1. m
preverjeoje, nebčemo se ga dctakniti. Svojega prepričanja no moremo pustiti zvunaj pred vratnu, a usiljevali ga tudi ne bodemo v vsako debato. Na tem (.tališči smo mislili, da se bodemo mogli združiti v skupnem delovanji, ako bi se nam prišlo z jednakim mišljenjem nasproti. Ali tega ijehče \otum manjšine, ker postavlja v prvo vrsto baš pohtiška mišljenja, katera nas ločijo, ter zahteva brezpogojno uklonjenje. Izjavili smo, da važnost postoje-Čega dobro poznamo, v njem pak nikakor ne moremo videti celote prava, ne moremo priznati, da so prava samo zategadelj neveljavna, ker se jih nij moglo nikdar izvrševati. Pre-mtnb, katerih želi soglasno celo prebivalstvo, ne more se ustavljati, posebno, ker se je dogma, da se ustava ne sme spremeniti, postavil od one strani, katera jo je sama pre-mmjala, (Kiici: Čujte! na desnej.) in določbe osnovnih zakonov čisto presukala B6 sredstvi in pod takimi odnošaji, katere je baš dna stranka v tej zbornici pred par leti zaznamovala kot nedopuščene. In ako se domislim, da se je na ouej (levej) strani prav spoznalo in poudarjalo, da je obseg osnovnih zakonov, h katerim pak pripada najvišji diplom in deželni redi, ustava, potem je jako smelo, teh osnovnih zakonov stanje v trenotku objavljati kot nespremenljivo in jednostno avstrijsko državno pravo. (Dobro, na desnej.) Ako se tedaj t.tko odbija sprava kako more duli sporazumljenja upiivati.
Ali kakor iz adrese manjšine, tako se čuje od govornikov one strani duh nespravedljivo-sti. Se ve, da je malo prozorna zvijača, da se je vsakej strauki ponudilo poiubno vabilo, da bi se jih razcepilo. Jednej stranki je kuzal g. govornik narodnostne strahove, drugej strah reakcije iu tretjej strahove konkordata. A tu li javno mnenje se je klicalo na pomoč in peljalo v boj one velike besede o jednoti carevine in črno-žoltej za-tivi; no pri tej stojimo tudi mi. (Dobro, na desnej.) V svojej adresi smo izrazili, kako visoko držimo poklic Avstrije, kako smatramo cesarja kot branitelja tega poklica.
G. govornik je tudi de,al, ka se bodemo bolj in bolj oddaljevali, jaz pak sem mislil, da se bodemo pr.bližili, kajti široko je polje, ki se našemu delovanju odpira in kjer se moremo združiti. To polje je gospodarstveno, o katerem se v adresi manjšine samo mimo-gredoč omenja. A v njej se pogreša resno spoznanje in resuo poudarjanje resnično kritičnega položen j a, v katerem je naše narodno gospodarstvo. Adresa večine pa se spominja tega žalostnega stanja sicer v kratkih a živih potezah. In potreba je, da smo si svesti te resne krize. Narodi so Be preseljevali od vzhjda proti zapadu, in tudi denes opazujemo to preseljevanje, a ne preseljevanja uaiodov od v .-hud j. proti zapadu, nego preseljevanje imen j a od zapada proti vshodu. To je kriza, ki se razprostira črez svet in z elementarno silo nastopa. Tega se ne nore jedaej stranki pripisavati, da je ona zakrivila, ali da je usta-voverna stranka nevedno na videz pustila ono krizo približavati se; da nij zoper njo ni-česa storila, marveč je še nadalje tako gospodarila, kakor da bi dav-kovska moč še bila v polnem cvetu, da je uporabljevala silo in revo delavca v korist celo Bleparskim špekulacijam, to, gospoda moja j d z neizbrisnimi pismeni zapisano v dolzuej knjigi minole dobe. (Odobrovanjc na desnej.) Ouo stranko zadeva odgovornost o tein, kar je storila iu
jverribra 1879.
kar je opustila, in ne sme se odgovornost /vračati na ustavne boje, katerih nij bilo, in zdaj zopet na ustavne boje, katerih se na dan kliče.
Omenjati mi je še to: Zagotovljenje ravnopravne gojitve duševnih interesov narodov se je pozdravilo kot veselo poročilo. Ako pa adresa manjšine poskuša to tako zasukati, da se more to zgoditi samo pod dozdanjim sistemom, to se vendar narodom preveč nalaga, ki so toliko trpeli in toliko tožili o zatiranji svojih duševnih, narodnostnih in kulturnihinteresov. Adresa večine trdi, da je treba rane zaceliti; jaz pak dostavljam: Mnogo ran je treba zaceliti in krivico popraviti, in to bode najboljši porok spravi."
Poslanec Scharschmied je dokazoval, da tudi adresa manjšine podaje roko v spravo, a samo v okviru ustave. Dejal je, da uBtavo-verna stranka nij bila zakrivila propada narodnega gospodarstva; zoper adreso avtono-mistiške večine ne more druzega navesti, nego to, da jo je sestavil grof Ilohenvvart, — za to se boji „ustavoverna" stranka adrese in bodočnosti.
Knez Alfred Liechtenstein je neusmiljeno razkrival grehe minole ustavoverne vlade in stranke; našteval jih je kar po vrsti in dejal, da zdaj je vendar prišla v Avstriji taka vlada, ki ne bode pravična samo jednej, ampak vsem strankam. Opisujoč stanje carevine je nadaljeval: „Država, kakršno ste nam vi (centralisti) izročili, je zadolžena, zadolžene so kronovine, okraji, občine in posamniki. (Dobro! na desnej.) Raztrgana je jedenkrat bratski zlruženi država, razjedinjene bo po-samne dežele, naščuvani so narodje, katerih lednega se je rabilo zoper druzega, da se je moglo podaljšati neopravdano gospodstvo. Jaz mislim, da stranka, katera je toliko let imela moč v rokah, a svojih pohtiških idealov nij mogla obistiniti in prouzročila baš opisano stanje, da taka stranka niti sebe ne more rešiti."
Poslanec Lustkandel od leve strani je govoril za knezom Ivchtensteinom, a nje • gov govor nema nobedne pozitivne misli; bo svojim nehvaležnim dokazovanjem, ka so namreč samo ustavoverci — ustavoverci, drug nobeden ne, j e vidno celo svoje somišljenike dolgočasil. Po njegovem kratkem govoru se je seja na predlog poslanca ScholtU prenehala, ter se bode adresna debata v jutršnjej seji nadaljevala.
Politični razgled.
Motranje dežele.
V Ljubljani 31. oktobra. lUvesna debatt* se nadaljuje. Govorili so včeraj knez Czartorvski dr. Rie-ger m naš slovenski poslanec dr. V o š n j a k od avtouoinistiske strani in tudi grof Taatle je adreso večiuB priporočal v sprejem. Obširno poročilo prinesemo v prihodnjič. Včeraj se je sklenilo sč 1(>8 glasovi zoper 130 glasov preiti v specijalno debato. Denes bo govorili glavni govorniki.
Jutri v soboto bode v Budimpešti prva seja »•eynišeolnrne deputacije za nagodbo mej Hrvati in Magjari.
Vitanje države.
Holga»sko narodno zbranje se bode v nedeljo dne 2. novembra otvorilo.
JF»u*ncosici legitimisti (privrženiki izgnane kraljeve obitelji) in bonapartisti v eno mor ruiejo zoper republiko. Zvlasti poslednji čas so demonstrirali zoper /dan j o državno obliko iu nekoliko je bila temu povod navzočnost spanjskegA pretendenta don K ar los a. Zato je francoska vlada le-tam naznanila, naj ne zlo-
rabi sosedske gostoljubnosti, sicer bi mu vlada poka/ala vrata.
ŠfHtiifski min<sterski svet je odobril nacrt postave, po katerej se ima odpraviti robstvo v španjskdi kolonijah. Skrajni čas je bil uže, da katoliška Španjska posnema izgled diu'.ili držav. Osvobojeni sužnji ostanejo pri dozdauiih svonh vlast m ki li, ki pa morajo plačevati jih za delo. Vsako leto se bole po srečkanji popolnem osvobodila osminka vseh teh nekdanph robov, tako da bodo v osmih letih vsi popolnem svobodni.
V iffUnohestrii je bil denes teden zopet velikansk tabor liberalcev angleških, katerega sta sklicala lord Hartington in dohn Bright, in zopet so ostro kritikovali zdanjo angleško vlado. Lord Hartington je dejal, da je vlada Disraelijeva kriva vseh vojska na Balkanu< v Afganistanu in v zuluvskej deželi, dolin Bright pak je pravično trdil: »Angleška potrebuje modivjšili mož pri vladi nego so zdanji, ki so nesrečo prinesli polovici sveta in so parlamentarno večino uporabljali, da jim je njih zločinstva zakrivala in odobravala. Če bodo ti ljudje ostali še na krmilu, potem ne ostaje ljudstvu druzega nego izseliti se v Canado ali v zjedinjene ameriške države". Položcnje konservativnega angleškega kabineta baš nij prijetno.
Sila nij nikjer dobra. Angleži so po dokončal iej vojni s Zuluvi v Alfrttoi pod svojo vlado spravili in jirisilili tudi ho-landske naseljenike v južnej Afriki, kateri so takoj tedaj objavili, da nehčejo priznati angleške vlade kot svoje. Zdaj se pak javlja, da se pripravlja velik vstanek mej temi naseljenci. V Midleburg je bil jeden tak kmet pred angleško sodnijo povabljen, a nij hotel priti. A ž njim je prišlo — ne k sodniji — v mesto 50 teh kmetov, objavili so, da zdanje vlade ne pripoznajo, in zahtevali streliva. Ker ga pa jim mjso hoteli dati, vzeli so ga se silo, in novce zanj pustili. V Midleburg pa hite vojaki angleški na pomoč.
Preoitatci f#«•*•<«/«« zahtevajo od Ejub kana, brata Jakubu kanu, nuj se proglasi ou za kralja lleratskega ia Maiinene.skega. Ejub je odgovoril, da bode v sedmih dneb naznanil svoj sklep.
Ker je zdaj po svetu v obče nekako bolj mirno, pa Kitajce i ./«p«#ic« neki miaa vojno začeti in sicer zaradi F u č u s k i h otokov. Angleži bodo zaradi tega pomnožili svoje brodovje v Velikem oceanu za dve vojni ladiji.
jDopisi.
Iz ttolije Hi. oktobra. |Izv. dopis.J Odpretje narodnega zbora bolgarskega je pred vrati; po deželi se vrše volitve narodnih pred-staviteljev (poslancev). Za preteklo nedeljo so bile prve volitve na redu, vendar se na mnogih mestih nijso mogle dokončati, ker po volitve-nem redu morata dve tretjini volilcev oddati svoje glasove, a došla jih je včasi komaj polovica. Na vsakih 10.000 prebivalcev obojega spola pride po konstitucijonahiega zakona $5. 80. jeden poslanec. Nadaljevale se bodo torej v prihodnjo nedeljo t. j. 19. t. m. Za sedaj se še skoro nič ne ve, na katerej strani bo večina, vendar mislim, da se ne zmotim, ako rečem, da bode na vladnej (konsei vativnej) strani. „Liberalci" bodo sicer dobili dosta sedežev, a težko da večino. Pa ne predstavljajte si tukajšnjih „liberaleev" v tistej obliki, kakor so v Avstriji ali na Nemškem itd. Ne. beseda „celokupničarji", katero dobivajo od svojega glasila „Celokupna Bolgarija", jih bolje karakterizira, kakor sem uže v zadnjem dopisu razjasnil. Mej njimi so duhovniki, posvetni in samostanski, torej „liberalci" nove vrste. Sicer ko vam bode ta dopis v rokah, bodo volitve končane, uže zdavnaj.
Naš bolgarsk knez povrača se sedaj iz sosednje Uuniuiiijc, kdor je obiskal tamošnjega kneza Karla I. Pot ga vodi skozi bolgarska
mesta Silistrija, Razgrad, Sumla, Ruse (Ruš-čuk), Svistov, Nikopol, Rahova, Vidin, od koder v soboto dospe nazaj v Sofijo. Povsod ga spremlja narod z nepopisljivim veseljem, časti ga kakor koli more, nosi ga na rokah, pripravlja razsvetljave mest, bale, velike obede; pokanje mornarjev in obsipavanje z buketi ga sprejema od mesta do mesta. Pa knez zna tudi z narodom izvanredno prijazno občevati; njegovoj prijaznosti se ne more ljudstvo dosta načuditi. On se uže zna za silo v narodnem jeziku porazgovarjati, in to ima ugoden utisek, drugo pa stori njegova prijaznost; to ukupno mu pridobiva v očeh naroda, ki je dozdaj bil navajen le odurnosti in okrutosti turških vla-stndržcev, največje spoštovanje združeno s si-novsko ljubeznijo.
Naj navedem jeden slučaj, ki se mi posebno dopada, ter najlepše sluzi za primer gori navedenih odnosajev. Izmej sedaj živečih bolgarskih pesnikov je najslavnejši Ivan Vazov, predsednik okrožnej sodniji v Brkovci. Ko je knez v tem mestu boravil, posvetil je svoje posebno blagovoljenje Vazovu kot pesniku; rekel mu je, da kakor njegovo ime, tako so mu tudi njegove poezije dobro znane, naj tudi za naprej bogati bolgarsko slovstvo s svojim poetičnim talentom. Ko se mu na to Vasov zahvali za tako milostno nasrčevanje, pridoda knez: zdaj je perjod vojsk in nemira v Bolgariji minol, in čas za umstveno delo in razvitje nastaja, odpira se poprišče muzam; pa zato je g. Vazov kot pesnik, dolžen svojej domovini, da v pesnih preda na potomstvo velike prevrate in dogodivščine, kojim smo vsi bili svedoki; a posebno treba — dostavi knez — da v bolgarskih pesmih zvuči ime našega velikega Carj a-Osvobo-di tel jal Poslednje besede je knez, ki je prej govoril francoski, izrekel bolgarski.
V Soliji se broj pridošlecev zmirom množi; mnogo je tudi takih, ki prihajajo mesto in kraj pogledat, potem pa dalje potuj6. Tako n. pr. je bil tukaj militarni attache angleškega konzulata na Dunaj i, Pri mr ose, baron Ring, francoski ministerski resident v Plovdivu, podjetnika železničnih zgrad  bar. S oh w ar z in J. M u sika iz Beča. Kar se železnic tiče, je proga Sotija-Svištov uže kakor izročena, da jo zida ruski  podjetnik Poljakov. Počelo se bode to delo spomladi. Morda se bo k letu tudi jiroti Nišu začela zidati, ako bode srbska vlada skoro na čistem zaradi svojih linij.  Od Soiije do Plovdiva odnosno do Tatar-Bazardžika je najkrajši potez, kateri nas, ako se dogradi spoji s Carigradom in z morjem. Vsak prido-šlec si samo želi tukaj železnic, vse drugo bi bilo dobro. Domači te potrebe ne občutijo tako živo, kakor mi, ki smo navajeni nanje. Posebno zaradi pošte vsak vidi, kaka dobrota so železnice. Zdaj potrebuje pismo iz Avstrije 7—10 dnij v Solijo, a z železnico bi lahko bilo v 2 dneh tu. Časnike dobivamo tako stare, da pridejo po našem datumu, ki je za 13 dnij kasneje za vašim, baš kakor novi. N. pr. list od 1. oktobra po vašem datumu, pride 1. oktobra po našem (ko imate vi 13. oktobra) v naše roke. Sicer se mora priznati, da se tukaj stvori vse kar moči za dobro poštarsko zvezo, in ne pošiljajo se več listi preko Carigrada in Sredozemskega morja črez Trst v Avstrijo, kakor za turških časov, nego hodijo preko Rumuiiijo, pa vendar se brez železnic ne da doseći zaželena brzina.
Vreme je tukaj prav ugodno in toplo. Pred nekaterimi dnevi jo sicer sneg bil po-
belil vrhove Balkana in Vitoše, a zdaj je izginil, in temparatura se je znatno potoplila. Vitoša je bil v svojej prvej sneženej kapici tako krasen, da smo tukajšnji rojaki šli po fotografa, naj nam ga naslika, da si hranimo podobe za spomin, in pa da jih pošljemo svojim prijateljem domov.
Na konci še nekaj. Ravno mi je došel slovenski list „Zvon", ki se v svojih „pogo-vorih" boji nekega duševnega proletarijata, in to mej Slovenci. Ako bi se tega bal n. pr. mej Nemci, pritrdil bi mu, ali jako se mi čudno zdi, kak moro tak strah imeti mej Slovenci. Za izobražene Slovence se odpira na jugo-iztoku široko polje mej slavjanskimi brati, tako široko polje, da ako smo res prebrisane glave, nij se niti nam, niti našim potomcem vsaj za par sto let bati nikakršnega duševnega proletarijata. Samo ne smemo biti kakor polh v svojej šupljini, in ako nas iz te kdo prežene, pa ne hajdi gori mej Nemce. To je kriv pot, tu sem na balkanski poluotok nam pot kože naša Sava in Drava. Res, da gori mej Slovenci je uže vse precej napolnjeno, in to žalibog s sinovi tuje krvi; nič bolje, celo slabše, je na Hrvatskem. Na I Irvatskem je uže zdaj toliko izvršivših juristov z izpiti in brez izpitov, da niti ne morejo po leto dnij dobiti prnktikantskega mesta, akoravno bi delali zastonj. Izven male Hrvatske ne morejo dobiti nikjer v Avstriji mesta. Tudi mlajšim izmej njih ne bode preostalo nič druga, kakor iti prepričat se, da je tudi „extra Hungariam vita". Sicer jim bode to tudi s te strani jako koristilo, ker se jim bodo drugod vcepili zdravejši politični nazori mestu njihovih šovinističnih sanj; osvedočili se bodo da ipak nij res, kakor Starčevičijanci pravijo: eigentlich (sic!) smo vsi Hrvatje! Izkustva, izskustva treba tem ljudem v večjej meri, a to se dobi samo po svetu, ne pak dosta na potu od Požege do Zagreba.
O političnem listu „Jugoslavjanski svet" še dozdaj nij ničesa čuti pobližje; a rodil se bode te dni „Pedagogičenski književni vestnik", izdavan od znanostnega društva „ Vezraždanije".
V obče je zanimivo motriti razvijanje mlade države. Dela ali „raboti" vse kar in kolikor more, kakor v mravlinjaku gre vse v najlepšem redu, in zadovoljnost s tem, kar vsak ima, sije iz lica bornemu delavcu kakor učenemu gospodu; a vse vodi nada, da jih čaka še lepa bodočnost. A. 11.
Domaće stvari.
— (Čitalnični pevski zbor) bode denes popdludne ob treh, kakor vsako leto na pokopališči pel pri piramidi, katera hrani imena umrlih člunov Sokolovih.
— (Naš feuilleton) od poslednje nedelje se je na konci bavil z dogodjajein, ki je pripetil se ljubljanskima novoporočenima na zenitovanjskem potovanji. O tem je nekoliko resnice, ipak nij bilo tako hudo, kakor so iiudje tukaj govorili. Gospod VV. nam je sam prišel pravit, kako se mu je godilo. Mladi par je bil uže dva dni v Grade 1, ko ga je tamošnja mestna gospodska uljudno pozvala ua magistrat in vprašala, ali se more legiti-movati; ker g. W. nij imel potrebnih dokazil, so mu povedali, da ga imajo za Tržačana, ki ,e mlado deklico zmotil, da je ž njim popi-uala, ne poslovivši se od sta riše v. Gospod VV. pa je ugovarjal, da svojo ldenuteto lehko izpriča po znancih, in je prosil, naj pozovejo juveurja gospoda T., rodom Ljubljančana. Ko je le-ta prišel ia potrdil, da je gospod VV. res.
\
gospod W., pa iz Ljubljane, ne iz Trsta, je bilo vse opravljeno. To je trajalo jedva četrt ure in bo je vršilo pri odprtih vratih, ne — pod ključem. Iznenadni intermezzo niti nij „oplašil" mladih zakonskih, nepo potovala Rta naprej na Dunaj — in nihče ja nij nadlegoval več.
— (Tremenbe pri deželnem hrambo v s t v u.) Ljubljanskega brambovskega bataljona 31. 25. poveljnik, major Franjo Ilerz-mann pl. Sannvverd je prestavljen k buko-vinskemu bataljonu štev. 75. Na njega mesto pride major Franjo Sever, dosle poveljnik novomeškemu brambovskemu bataljonu stv. 24. Trvega reda stotnik Franjo Takič je prestavljen od štirskega (celjskega) bataljona št. 20. k novomeškemu bataljonu, pri katerem je nadporočnik Kari Van de Castel avanzirat za stotnika druzega reda in poročniški namestnik Franjo Ostermann za poročnika.
— (Popotno podučevanje vino-rejnoin deloma tudi Badjerejno na Dolenjskem) prične gosp. Rih Dolenec vodja deželne vino- in eadjerejske šole slu-penske, 5. dno prihodnjega meseca v Rate ča h, kjer misli G. in 7. duo vinograde ogledovati, 8., 9. in 10 novembra pa podučevati Razen Rnteč bo tudi Litija, Novomesto, Me tlika, Semič, Črnomelj, Kostanjevica, Krško in Trebno za podučevanje izbrane štacije. Želeti je, da g. popotni učitelj najde povsodi prav veliko iskrenih učencev mladih in starih.
nNoviceB.
— (Vozni red) na Rudolfovej železnici je od današnjega dne počenši nekoliko spremenjen. Pri starem ostaneta poštna vlaka, katera sta dozdaj po dnevi vozila, namreč tist ki iz Ljubljane odhaja ob jednoj opoludne in tist, ki ob treh popoludne sem prihaja; dalje' sta nespremenjena zložena vlaka mej Ljubljano in Lescami. Tist poštni vlak pa, ki je dosle od tod na Gorenjsko in Koroško vozil zjutraj ob 8. uri 55 minut, odšle takoj ob 7. uri 5 minut odhaja; s Trbiža pa se vrača večerni vlak mestu o polu treh ponoči užo o polu desetih zvečer. Ljubljančanom bode naredba vrlo ugajala, le škoda, da je morebiti samo za zimo!
Telegram „Slovenskomu Narodu".
Dunaj 31. oktobra. AdreBa avtonomi-Btiške stiauke je bila denes sprejeta s 176 glasovi zoper 162 glasov.
Listnica ureilnKtv«. Gospod V. S. v Celovca.
Prijazna Vaša ponudba nam vrlo ugaja — prosimo!
Gospod Pr. T. v T««nici. Pošljite nam spis, ila ga pregledamo; potem je Se le moči povedati, ali bo za rabo ali ne. Kar se stvari tiče same ob sebi, a priori nij nobednega pomisleka.
Gospod dopisnik „od Soče" v (iorici. Pozabili ste se podpisati na dopisu od dru- 26. oktobra, če imena ne vemo dopisniku, dopisa nesprejmemo v list.
Štev. 13204.
(508—2)
Razglas.
Z dopisom dno 26. septembra 1879 št. 5064 je c. k. deželna vlada kranjska v sporuzumljenji s c. k. linam no direkcijo kranjsko mestne j srenji ljubljanskej dalnje pobiranje tlakovine z tanfom
4 krajcarje od vsake vprežene, in
2 krajcarja od vsake gonjene živine prihodnjih  5  let, to je od 1. januarja 1880 do konec decembra 1884 proti temu,  da po Btavno  določena oproščenja  tlakovine obsta nejo, dovolila.
Mestni magistrat razgla^uje to v splošno spolnje\uuje s priBtavkom, da se bode tlako-viua kot dozdaj od 1. jauuarja 1880 naprej na vseh glavnih in o varstvu taistih obstoječih stranskih mitnicah (šraugah) z ozirom na po Btavna oproščenja tlakovine p< birale.
Od magistrata glavnega mosta ljubljanskega,
dne 23. oktobra 1879.
Župau: Laschau.
Janez Tali,
kavarnar na starem trgu štev. 21,
naznanja vsemu p. n. občinstvu, da je kavarniške prostore pxeaa.aređJ.l in olejsča-l, in da so bodo odšle posebno trudil vsakej želji svojih čestitih gostov ustreči.
Za obilno obiskovanje njogove kavarne prosi z visokim štovanjem podpisani.
(«6-3)       Janez Tali.
t
m
i
i
Dunajska borza 31. oktobra.
(Izvirno tnleefrafično poročilo.)
Rnotnl dri. dol« v bankovcih .   . 68 gld. 15 kr.
Rnotni dri. dolg v srebru   ... 70   w 65 „
Zlata renta ...... 80   „ 50 m
1860 drž. posojilo           .   ... 127   „ 25 »
•\kcije narodne banke   .   ... 83*   a — m
Kreditne akcije....... 267    „50 m
London ..... 116   „ 30 .
Napol. ........ 9   a 28«/« ,
C kr cekini          .   .       .   .   . 5    „ f>6 „
Državne marke                          . 57    „ 50 „
Trgovinsk učenec.
Zdrav, živ deček, 14 do l.r» let star, lepega vedenja in poStenib staršev, ki si je prisvojil elementarno šolsko oliko in jc v besedi in pismu zmožen slovenskega in nemškega jezika, sprejme se kot učenec v ljubljanskej trgovinskoj (specerijstvu) hiđi, ki je na dobrem glasu. Učni Čas 4 leta, oblačijo ga starši, sicer ima vse prosto. Oziralo se hode samo na dečke s kmetov. — Ponudbe administraciji „Sloven-skega Naroda". (506 —3)
Le jedenkrat
podaje se tako ugodna prilika, da si za polovico prave cene omisli vsakdo izvrstno uro.
Velikanska razprodaj a.
Politične razmere, ki so nastale v celej Evropi, zadele bo tudi Švico; vslcd teh razmer so je na stotine delavcev izselilo, tako da je obstanek tovarn jako dvomljiv. Tudi najvckša fabrika za ure, katero smo mi zastopali, se je zaprla začasno, ter nam je zaupala prodajo svojih ur. Te tako zovnnu žt>pue ure so najboljše ure celega sveta, kojih okrovi bo izdelani iz najfinejšega wr*»l»r-iicKa n i kl 1 a, so izredno elegantno gravirani in giljoŠirani, ter so anierikunskega sistema. V«Ie«l neke vlHHlne koii*triikvi|e ue more nc t« k«, um uikilnr polti urili, |unl<- teliko n» tla, muc      MtJaiilli, n vendar ura ]>rl teui uic ue trpi.
Troti povzetju, ali vpošiljatvi tnale svote, katera jc pri vsakej bali ur zaznamovana, s katero je plačana le priilejuna zlata doublc urna verižica, buržnnasti ctui, glavni ključ za ure in delavska plača, dobi vsakdo najfinejše repasirano uro skoraj na polovico znMlouf. Vse uro so natanko repasirane, ter gnraDtiiJeiiio za vtiako uro pet, let.
V <l«*lctix {rotovc|>;a j ti ni (S t-v u in Htroj;o sulitlnosl i , i)revzo« in n m o h* t«»m «lol>nost j ti v no, Ćtck vnnlco nept*la±0 j o<5o uro imetij -vietsmcmo, in z. «liMiyro kiiiuciijamOi
Izpiseli ult.
lOOO komadov žepnih ur od ponarejenega zlata, umetno in čudovito izrezljane, najfinejše regulovane, pri vsakej uri zlata doublc uma verižica, medaljon, haržunasti etui in glavni kljnč; jeden komad le gl. 3.45.
100O komadov remontoir žepnih ur, katere «<• pri kozici navijajo brez ključa, z dvojnim okrovom in kristalnim okrovoni, izredno natančno regulovane; razen tega so tudi elektrogalvanično pozlačene, tako da jih nobeden zlatar ue umre od pravo zlatih razločiti' z verižico, medaljonom itd. preje jeden komad gl. 25, zdaj le gl. 10.20.
100O komadov krasnih ur na sidro (ankoruhr) od najtežjega srebrnega niklja, tekočih na 15 rubinih, z emailiranimi kazali, kazalom za trenutke in kristalnim plušenatim steklom, natančno repasirane: preje jeden komad gl. 21, zdaj samo gl. 7.25.
lOOO komadov mobilnih ur na valje (cylin-der-uhr) v teških giljoSiranih okrovib od srebrnega niklja, s kristalnim ploščnatim steklom, tekočih na S rubinih, lino repasirane, z verižico, medaljonom, in baižunaatim etuijeui, jeden komad preje gl. 15 zdaj le gl. 5.60
lOOO komadov Washingtonskih ur na sidro od lttotnega srebra, potrjene od c. k. denarnega urada, tekočo na 15 rubinih, elektrogalvanično pozlačene, da jih ne more nobeden strokovnjak ali zlatar od pravo zlatih razločiti; fino na trenotek regulovane in poskušenc. Teh ur stal je preje jeden komad gl. 27, zdaj pa le gl. 11.40.
1000 komadov "VVashingtonskih remontoir žepnih ur, od pravega 1 .'Hotnega srebra odobrenega od c. kr. denarnega urada, pod najstrožjim jauiBtvom na trenotek repasirane, s kolesjem od niklja in privilegiranim rcgulovanjcm, tako da se nij treba teh ur nikdar popravljati. Pri vsakej uri da se zastonj tudi jedna zlata doublc urna verižica, medaljon, haržunasti etui in ključ; vsaka taka ura stala je preje 35 gl. zdaj pa samo gl. 16.
1000 komadov ur za dame od pravega zlata z 10 rubini, preje gl. 40, zdaj gl. 20.
1000 komadov remontoir ur od pravega zlata za gospodo ali gospč, preje 100 gl. zdaj gl. 40.
650 komadov stenskih ur v najfinejšem emui-liranem okviru z zvonilom, repasirane, preje jeden komad gl. 6, zdaj le gl. 2.75.
650 komadov ur z ropotcem, fino regulovane, dajo se rabiti tudi na pisalnej mizi, preje gl. 12, zdaj le gl. 5.80.
650 komadov ur z majatnikom (pendelnhr) v fino izrezljanih gotitkih visokih omaricah, navijajo se vsak!h osem dnij, fino na trenotek regulovane, lepe, in impozantne. Ker jo taka ura po iniuolih BO letih le dvakrat več vredna, naj bi jo imela vsaka družina, posebno ker se s tako nro soba olepša. Te ure stale so preje gl. 35, zdaj se dobi jeden komad za smešno nizko ceno gl. 15. 75.
Pri naročilih za ure z majatnikom (pendeluhren) priloži naj se tudi
mala svota.
Naslov: lTlirrii-Aiiti*'CBakaiiT
(321-11)
I? U i 1 i j> p Wk o »iin 9 Uhrenfabrik,
Wien, Rothenthurmstrasse Nro. 9.
vojn.
30. oktobra:
Pri «-oitu s Petscbe iz 3tarega trga. — Kura-predi t iz Krškega. — VVeniel iz Pruge. — Kuch u fcunaja, — Jucb i/. Litje.
Pri *Ih»i«Ij Pollak, Barach iz Dunaja. — Po-mer i* Vilmiko. — tlonvitz, Koscherak, VVasser-trilling iz Duuaja.
Zahvala.
V nedeljo dne 1*2. oktobra razpočili sta se v mojej Icvcj roki dve raketi in ujo jako teško poškodovali. Gospod Ferdinand Kralj, konjedfcrec v Domžalah, nji je popolnem brezplačno v šestih dneh i/.-leeil rano, m kar mu izrekam prisrčno zahvalo.
Jožef Kiedl,
(514) posestnik tovarne za slamnike.
Herm
Laibach.
Sie werden hiemit aufgefordert die Ihncn am 20. September vorigen JalkrM MMtf geliehenen H. 35.— binneu acht Tagen riickzuzulen, anderiitalls ieh Iliren vollen Namen utimen werde.
A. J. Fischer.
1518)
Izvrstno vino
iz slovecih vinorodnih brd na Goriškem,
belo in črno,
so prodaja v gradšcini v Do"brl pri Kor minu. Naročila sprejema oskrhništvo
Baguer- latlerinijevih grailšciii
(512—1) v CJorlei.
Zahvala.
Slavno vodstvo o. kr. vzajemno zavarovalniškega društva zoper škodo po ognji v Gradci blagovolilo je meni kot načelniku prostovoljne požarne straže v Domžalah izreči priznanje za moji- in požarne straže ncutrudljivo delovanje pri ognji dnć 5. avgusta t. 1. v Trzinu, in nje zastopuik v Kamniku g. FlM«-lt«-r izročil je meni 25 gokl. za nakup gasilnega orodja, za kar izrekam prisrčno zalivalo.
Janez Riedel,
domžalske požarno straže načelnik.
' NA/- Jli^ '^m( NA/  SA^ W \AS SA^ NAy  SA/   W  NA^  Sa/   W SA/*
vzajemno zavarovalno društvo na človeško ^ življenje, (ustanovljena 1. 1860). ^
*
Zavaruje na človeško življenje v vseh primerljajih po naj- ^TS nižjih lin il;«li.    Razen tega zavaruje    A.vh( i-ij»i"
pokojnino (penzijo) delavcem. %
Vsled te naprave tudi menj premožen delavec lehko za svojo Btarost skrbi. Malo soldov na teden uže zadr)stuje, — in zago-tovljena jc pokojnina, ki se uže z .iO. oziroma ftfo. letom uživati prične — do smrti. 1'rihranjen.h no celih 5 kr. na dan je uže dovclj, so na ta način za svojo starost preskrbeti.
Tovarnarji in drugi gospodarji, skrbite za blagor svojih delavcev in opozorite jih na to dobrodelno napravo.
Ponudbe sprejema in pojasnila daje podpisano iiutlzoruiHtvo9 kjer se tudi pregledi in turile l»rf/.|iliičuo dobivajo.
V Ljubljani, meseca oktobra 1879.
(511-1)
Nadzorništvo „Avstrije" v Ljubljani: Ignacij Valentmcic.
Pisarna: ;Sr. Wmi'tf*a rettša št. 7.'* (nova).
'N^^-N^^N^^-S^^-S^^S^^S^^S^^S^^ >^ '^Mi. ~^MC ~^MC \A^ NA^ >^ ^ . v
V ^V^^^R
M. Neumannova I
velika zaloga narejene obleke.
Za dečke: S
25- Za gospode
Suknene zimske suknjo . Sukneni menčikovi . . Menčikovi iz ledna , . Moderna obleka    .   . .
Črna obleka.....
Jesenske povrsnje snknje bovške suknjice iz ludna Suknene hlače .... Ponočne suknje .... Kcithoflcijev dežni plašč
	
gl. 1«	
n 20	
n 14	
, 22	
« 26	—
■ 12	
■ 7	a
» 7	
n 10	
n »	
Suknen menčikov . . Suknene obleke    . . Črne obleke .... Lovske suknjice od Iodn Zimske suknene hlače
(L
Za otroke
od 2 do 8 let:
Obleke iz klobučine brez
hlač......gl. 3
Lovske obleke s hlačami „ 4 Suknena obleka s hlačami .. 6 Povrsnje suknje ... „7
Za gospć ""Hi
najnovejši paleto ti z Dunaja:
fi do gl. 24 10  „   I 20
14
9 8
Suknje po obliki za gospode od palmerste.ua  .   . od gl.
Suknje po obliki za gospode, ratinastu ali sopkinasto „ .. Suknje po obliki za gospode, iz sukna stiunenega
iz vravnane prejo.......... _ m
Moderni dežni plašč od sukna....... _ _
Elegantne ponočne suknje od klobučine   .... „ „
priporoča
M. Neumann,
v Ljubljani, slonove ulice št II.
ffll|^B^"   I/.vanjska naročila se  s  povzetjem natanko St^^F       ono, kar 8e no dopade, brez oviro zameni.
34 22 18
izvrsujo, in (473—6)
Schiffer & Stedry v Ljubljani,
dovozna cesta, polegr icoločL-vora, južne železnice
prodajata
n«jl>olrrretoovljiMi«
salonsk premog4
za kurjavo v sobi in kuhinji,
ob jednem tudi
tovarnišk premog
za vsako potrebo po najnižjih cenah,
laročbc »c ■prejemajo :
v magazinu za premog na rJovoznej cesti poleg kolodvora juž. železnice, pr. J. E. Bučarjevih naslednikih pri frančiškanskem mostu in
pr> Kari s. Till-u pod Tranco St. 2. (503—7)
0
s
v
Za gospodinstva!
v v v v v
II
(S
l
H TJ
(D •n
0
H
H
N ni
H •H
hi) 0
I
<s>
H
V
0
v v v
v
v v
v v
s
S.H
v v
v S v v v v v
o
f ti
k
ČeBtitim p. n. naročnikom za dosle izkazano mi zaupanje uljudno zahvaljevaji! se, prosim, da mi blago-vole isto ohraniti i nadalje, ter priporočam
kot izborim kurivo za kurjavo v sobi in kuhinji
zagorsko -toplišk
salonsk premog
(svetli premog najboljšo vrste, rad ter brez duha goreč)
l>o H3ijni>vjili (MMiah
v plombiranih žakljih 50 kilo = I čolni cont a 45 nove.
Pri naroČilih na 250 kilo = 5 čolnih centov a 43 novćioev. ~^H[ Pri naročilih na 10, 20 in 40 čolnih centov primerno znižane cene.
9mW N'Jirorila  na cel vagon po rudniško fabriškej ceni.
v plombiranih žakljih a 20 novčicev. pri naročilih na 5 žakljcv a 18 novčicev.
Mnogobrojnim naročilom priporoča so 86 s])ošto vanj eni
IDe"bevec,
(f)10—3) rimska cesta, 19.
Opomba: ITaročbe in plačila se i sprejmo:
V trgovinah se špecerijskim blagom: Albert Plautz, na križovniškem trgu; J. B. Justin, poleg Mt. Jukcpskcga mostu; M. Ahčin, na starem trgn; Josip Tribue, št. petersko predmestje; v glavnoj zalogi tabaka, na mestnem trgu; v prodajalnioah tabaka: poleg frančiškanskega mostu; na Frano Josipoveni trgu (loterija) v Mahrovej hiši; na dunajske j cesti poleg deželne bolnice; v Sohellenburgovih ulicah. (Čitalnica).
Izdateij in uiodmk Makuo Armič.
najceneje pri A. Debevcu, rimska cesta 19. ■
LbStmna in tmk .Narodn« tiHkarue".