.S*«:.';«.
MMm vlifua
▼ gotovini.
Dle PostsebOt*' bar beiahlt.
Slovenski dom
PREIS - CERA L 2,—
Leto IX. — štev. 49
TEDNIK ZA POLITIČNA IN KULTURNA VPRAŠANJA
Sobota, 9. decembra 1944
Krenimo na pravo pot!
Anton Perčič, predsednik Kmetijske zbornice v Ljubljani je y zadnji številki »Kmetijskih novic« napisal naslednji tehtni sestavek:
Zahvalna nedelja je mejnik v kmečkem življenju. Ta dan se zahvalimo Bogu za prejete darove, ki nam jih je čez leto naklonil.
Prav je, da se vprašamo ob tej priliki, kako nam je bila mati narava naklonjena. Letina je bila zadovoljiva. Kazen ajde so bili še vsi pridelki kolikor toliko dobri. Celotna letina je dosegla nekako povprečje. Posebej moramo poudariti, da ni bilo nikakih večjih vremenskih nezgod, kot so toča, poplava ali suša. Tudi sadni pridelek je bil kar lep, zlasti v nekaterih krajih.
Ker živimo v vojni, je bolj ko kdaj koli potrebno, da se ves pridelek čim bolj gospodarsko izkoristi. Nihče nima pravice, da bi s svojimi pridelki gospodaril tjavdan in jih po svoje izrabljal, preden je prehrana vseh zagotovljena.
Kot važen prinos k prehrani je v vojnem času tudi sadje, ki ga je letos, hvala Bogu, precej. Prevod ga je nakupil precejšnje množino. Moramo priznati, da so naši pridelovalci pri tej akciji pokazati znatno razumevanje. .Mnogi izmed njih so sadja precej posušili ali predelali v sadni niošt in kis.
Pribiti pa moramo, da so se nekateri pridelovalci (v nekaterih primerih tudi sadni špekulanti) z vsem ognjeni vrgli na žganjekuho. Če vprašate, zakaj kuhajo, vam poreko, da zaradi slabega blaga, ki ni za drugo porabno. Toda žganja iz tega slabega pridelka je za čuda mnogo.
Ako se malo pobliže zanimamo za to stvar, vidimo, da je resnica druga. Zaradi visoke cene (liter je 400—500 lir) se danes kuha žganje že iz najboljšega sadja — iz čisto preprostega razloga, ker to bolj nese.
Najhuje pa j« to, da ▼ nekaterih kra-J1" kuhajo žganje tudi iz pese, krompirja •n žita. Tako ravnanje moramo v današnjih časih imenovati že zločin nad narodom. Spričo tolike lačne ljudske množice se to nikakor ne da opravičiti. Zato napovejmo boj alkoholizmu! Toliko se je te storilo proti pijančevanju, da smo včasih imeli tovrstne akcije kar za nadležne.
Upali smo, da bo sedanje pomanjkanje ▼•na pijančevanju pri nas naredilo konec. Toda ponovno smo dobili tegi tvojega dednega sovražnika medse. Zaradi žganjekuhe iz tako raznovrstnih pridelkov je videti, da pri nas žganja še zlepa ne ho zmanjako. Zato je treba takoj prepovedati kuhanje žganja.
Ne povečujmo gorja še sami! Dovolj je že žrtev, trpljenja in solza in pogorišč! Zamislimo so v ta dejstva in odločno pričnimo boj proti pijančevanju. '
Možje, gospodarji! Oddajte odvečni sadni pridelek Prevodu. Bolje je, da daste svoj pridelek za pošten denar v poštene namene, ko da si nakuhate nekaj litrov žganja, od katerega v resnici ni-niate skoro nobene koristi. Ako žganje že imate, ne trgujte z njim! Shranite ga kot zdravilo za najhujšo silo.
Ne iščite zabave v pijanosti! Dogaja se, da nekateri pijejo žganje na veselje, na žalost, za boljši spomin, za pozabo in obvseh mogočih prilikah. Dogaja se, da spijejo najprej svoje, potem pa plačujejo zanj vsako ceno, da ga le dobijo. Spričo bajnih cen žganja vendar ni vredno, da bi delavcc v nekaj urah zapil zaslužek »sega tedna.
Gospodarji! Namesto da bi metali denar za ničvredno pijačo, ga rajši obrnite *a koristne stvari. Sedaj jo čas za napravo jarkov in drenaže na močvirnatih travnikih. Napeljujmo elektriko in vodo-vode! Skrbimo za obnovitev pogorelih Poslopij!
Gospodinje! Ve poskrbite za pravilno Porabo sadja. Pokažite tudi tu svojo izvedljivost in podjetnost. Delavcev pri biši ne razvajajte z žganjem. S tem same yzKajato pijance. Lahko verjamem, da je •mel neki delavec prav, ko jo dejal na Vprašanje, zakaj pije: »Saj moram, ko mi Pa povsod, kjer delam, pijačo ponujajo.
aJ je niti ne smem odkloniti. Jo takoj zamera.« Vem, da si ve gospodinje veliko prizadevate, da so delavci pri vaši *'J"i zadovoljni. Toda te vrste postrežba n' Priporočljiva.
Vo skoraj povsod odločate, kako naj j1« gospodari z živežem. Bog ne daj, da ! y_ sedanjih časih dovolile kuhati žganje iz krompirja ali žita. >Ni prav, jemati kruha otrokom in ga metati psom.c stoji v sv. pismu. Na ta način nikdar no bo pri nas božjega blagoslova.
Kmečki sinovi! Vi imato sedaj več denarja ko včasih. Ako ne veste kam * njim, ga zato še ne mečite proč za ničvredno žganje. Vojske bo konec. Takrat Bi_ bo trelm ustvariti lastno ognjišče. Što-dito v ta namen. Porabite svoj denar tako, da bo ohranil trajno vrednost. Oče ali mati bi morda rada izboljšala svojo posestvo, pa no moreta, ker nimata denarja. Priskočite na pomoč! Prišel bo čas, ko bo to vam samim koristilo. Hkratu se ognete raznovrstnim neumnostim, ki bi jih morda v pijanosti zagrešili.
Zato ves dunar na pravo mesto! Prišla bo zopet stiska za denar. Takrat bo kosanje prepozno.
8 pravilnim gospodarjenjem bomo tudi najbolje koristili skupni borbi proti komunizmu. Vsaka nedisciplina in nered ▼ naših ^rstan^nu samo koristi. Doka-iiino, da smo brez komunističnega reda
IZ VSEBINEl
Stran Ls
Krenimo na pravo poti
Btran ti
Po slovenski domovini.
Stran 4:
Velike In težke Izsrobe, dezerterji, pet« kolona, sabotaža. (Dokumenti, ki govor«
o	razkroju med komunisti.)
Stran 6:
Hop, umor, poilg ... (Dokazi o komunli etičnih razbojniStvih po Gorenjskem.) j
Stran 8.1
Boljše vi Skl nmor otrok na Jesenica*’,
(Komunistično grozodejstvo nad slovenskimi otroki.)
Številke za London
Domobranska posadka v Tolminu, ki v letu dni, kar obstoja, ni nikoli Stela več kakor 150 ljudi, je po uradnih poročilih IX. tolovajskega korpusa imala * letu 1944 naslednje izgube-Pobitih domobrancev: 1895, pobeglih	»	1725,
Ujetih	»	298,
pobitih častnikov:	20,
ujetih	»	5,
pobeglih »	3,
Skupne izgube te, 150 mož močne do-mobranske posadke	znašajo	torej	28
castniKov ter 3.918 d0m0branc*v.
Ni čuda, da je londonski radio tako navdušen nad junaštvi »narodno osvobodilne vojske«, ki uniči toliko izdajalcev... nalašč zanj.
Boj »zlati sredini«
Naš neizprosni boj	velja	danes	v
glavnem komunistom, v drugi vrsti pa tudi vsem. ki hočejo v največji narodovi preizkušnji stati ob strani, ki nočejo na svojo rame prevzeti najmanjše odgovornosti, ki sodijo, da jim vojaška suknja ne pristoji in ki si »ne upajoč i narodovo krvjo »mazati« rok. Seveda bodo ti ljudje ob pravem trenutku prvi planili in skušali največ sadov zmage pograbiti zase ko<t prvoboritelji in največji narodnjaki.
Ne samo naš, tudi boj komunistov jo naperjen proti tem ljudem, ki jih komunisti imenujejo »zlate sredince«. V svo-
iih glasilih stalno nastopajo proti njim. ’ako (je tudi dr. Aleš Baebler v »Ljudski pravici napisal tele besede:
»Slovenska reakcija bo rabila nove, navidez neomadeževane ljudi, rabita bo ljudi, ki se jim ne bo dalo očitati, ali ki se jim vsaj ne bo dalo javno dokazati, da so sodelovali s sokrvniki lastnega naroda.
Med najvažnejša dejstva je prištevati, da se kompromisarji in polovičarji nikomur v Slovencih ne morejo predstavljati za narodne borce, za predstavnike in voditelje slovenskega naroda. Narod, ki se je ves pognal v neizproseen boj, občuti samo prezir do tistih, ki so stali ob strani.«
Vsi domobranci smo si edini v temle: »Boj tistim, ki danes, ko je narod v sili, stoje ob strani in hladnokrvno gledajo, da ee drugi bore zanje! Boj njim, ki se zaradi lastne koristi nočejo opredeliti, ko vidijo, da sta danes pri nas možni samo dve fronti: fronta poštenega slovenskega naroda in fronta komunističnih zločincev!«	(»Za	blagor	očetnjave«)
Najprej sami s seboj..«
Čudimo se, kako je mogoče, da jo med slovenskim narodom možno toliko hudobije. Saj smo bili Slovenci vedno dober in veren narod. Saj smo imeli tako lepo cvetoča verska in kulturna društva, saj smo prirejali tako veličastne kongrese, da so po vsem svetu vzbujali pozornost.
Od kod danes toliko hudobije? Evangelij nam da jasen odgovor: »Ko so ljudje spali, je prišel sovražnik in pri-sejal ljuljke.«
Ali nas ni prav zavest, da smo veren, katoliški narod, uspavala, da nismo videli, kako sta 66 hudobija in zmota načrtno širili med našim narodom? Mi smo se zgubljali v malenkostnih prepirih in vsakdanjih političnih debatah, komunisti pa so ta čas vztrajno delali in gradili.
Videli smo, kako se je dan za dnem širila med našim narodom vsakovrstna komunistična literatura in časopisje, a ml nismo ničesar storili, da bi se to preprečilo. Nasprotno, brali smo to literaturo, ki je načrtno rušila temelje enotnosti, in pustili smo se od nje toliko vplivati, da smo še mi zabavljali na levo in desno ter s tem sami delno zakrivili, da se ja narod znašel v revoluciji.
Marksist za svoje razdiralno delo ni izbiral sredstev. Posluževal se je bedo naroda, gledaliških predstav, kina. narodnih manifestacij in podobnega, kjer je zmeraj našel priliko, da je pridejal nekaj, kar je navidezno ugajalo množicam in gnalo vodo na njegov mlin.
Mi smo ob vsem tem molčali, ker nam marsikdaj ni šlo za dobro naroda, ampak več za lastno korist.
če hočemo torej, da ho potem, ko so bo končala ta vojna, naš narod res drugačen in v bodočnosti nesprejemljiv za kakršne koli razdiralno ideje, moramo najprej sami sebi izprašati vest in pomesti pred svojim pragom in šele nato neaobicao stopiti v službo naroda.
t»Za blagor očetnjava«!
ZAMOREC JE OPRAVIL, ZATO NAJ GRE!
Ozadja romunske izdaje hi usoda njenih voditeljev
V	dnevih romunske izdaje je dvoje ime stalo v ospredju: Bratianu in Ma-niu. Marsikdo, ki je notranjepolitično igrčakunje v Romuniji dlje zusledoval. se je moral čuditi, da s sodelovanjem dotedanjega nadomestujočega ministrskega predsednika Mihaija Anton^scu-ja ni prišlo do tako imenovanega tri-umvirata, vladavine treh. Omenjenima se je rajši pridružil Patrascanu, mož, ki so ga na zahodu doslej le malo poznali, a je bil zato zaupnejši znanec v Moskvi.
Te dni se je v svetovnem tisku spet prikdtalo eno teh imen. Bil je to Ma-niu. Potem ko si je mnogo prizadeval.
gradilon, ustvarjajoč stan, ki največ koristi naši Blovenski skupnosti. Vodimo boj proti nasprotniku obenem « borbo proti našim lastnim napakam. Ena glavnih napak pa je prav pijančevanje.
Kmečko dekleta! Od vas jo odvisno, kakšni bodo naši fantje. Dale ste že mnogo žrtev na oltar domovine. Vplivajte na naše fante, da ne bodo pijančevali. Ne preskrbujte Jim pijače. Borba proti alkoholizmu nam mora biti sveta. Skličimo
da je utrdil kremeljsko gospostvo v Romuniji, se zdaj po slovitem geslu
o	zamorcu, ki je opravil svojo dolžnost ter naj zgine s pozorišča, začel umikati v politično ozadje. Pod sovjetskim pritiskom je te dni privolil v razpust »Nacionalne gartje« ter prostovoljskih skutin narodnih zaranistov. Maniu sodi med številne preslepljene sleparje in izdane izdajalce te vojne. Kot Sedmograjčan je poznal samo eno narodnost, in ta se je imenovala severna Sedmograška. Morda je mislil, da si bo prisvojil Sedmograško s tem, da bi se naslonil na Sovjetsko Rusijo; toda moskovski zli duhovi, ki jih je
▼se svoje sile proti temo alu. S tem bomo mnogo nesreč preprečili.
Pričnimo ubirati novo pot »ne v požrešnosti in v pijanosti, ne v nečistosti in nesramnosti«, marveč v odpovedi in pokorščini, da bomo zaslužili boljše dni in da bomo dosegli mir, po katerem ie tako dolgo hrepenimo. Le tako nam bo božji blagoslov zagotovljen.
To bo tudi najučinkovitejša prošnja k Bogu aa darove v prihodnjem letu.
klical na pomoč, so se kmalu izkazali močnejše.
Kdor pozna sovjetske nakane, ga razvoj v Romuniji ne more presenetiti. Vendar pa se nehote spet sprašuje: kako je. prišlo do izdaje, ki je poldrug milijon Romunov spravila v Sibirijo, ostale pa pahnile v bedo in nesrečo? Za romunsko izdajo je več vzrokov. V tehtni meri je odločalo tudi dejstvo, da maršal Antonescu ni imel za seboj strnjene politične organizacije, ki bi v notranjosti veljala za hrbtenico varnosti, na katero bi se lahko opiral in zanašal. Maršal Antonescu je bil bolj vojak kakor diplomat. Le malo je bIu-ti), kakšna politična igra se razvija za njegovim hrbtom. Ni vedel, da je romunska politika slonela na slepariji, kj jo je spretno vodil Angležem naklonjeni predsednik Mihai Antonescu. .Za svojo dvolično vlogo bi torej zaslužil boljše Judeževe srebrnike kakor potovanje v sovjetsko izgnanstvo.
Drugi vzrok najdemo v nejasnem vedenju pravega državnega poglavarja. Mladi kralj Mihael je vse do tedaj Dalje na drugi strani.
Es gibt auf d er slovenischen Erde Tansende solcher unschuldlg aussehender, mit Gras flberwaeKsenen Stellen, von wel-chen kein Mensch ah ut... — Na tisoče je po slovenski zemlji takih, navidez nedolžnih, s travo preraslih krajev, o
katerih živa duša ne sluti...
... dass Jedes von Ihnen ein Katyn, ein Jelendol ist, eine furchtbare Anklage gegen dle OF and ihr moderisches Trei-ben gegen das g|owenische Volk. Ein Schuss durch den Kopi, war das »befreionde« Schicksal welches durth die QF dem jungen slovenischen Studenten Strupi Janez beschleden wurde — wie so vielen Tausenden anejerer slovenischen Pa-trioten... — ...da je vsak izmed njih Katyn,,Jelendol, strahotna obtožba zoper Osvobodilno fronto in njeno morilsko početje nad slovenskim narodom. Strel skoii glavo — to je bila »osvobodilna« usoda, ki jo je OF namenila mlademu slovenskemu študentu Strupiju Janezu — kakor toliko tisočem drugih slovenskih rodoljubov.
TEDEN V SVETU
Italijanska vladna kriza se zaostruje.
Bonomi, kateremu je državni upravitelj Umberto zaupal sestavo nove vlade, je v zadregi, ker so stranke postavile svojega kandidata. Levičarski listi zahtevajo, da se Bono-mi umakne, kakor je pred njim storil BacToglio. Vmes je pobegel še britanski zunanji minister in nastopil proti Sforzi, ki bi rad postal zunanji minister, in poudaril, da je Italija angleško oporišče, zato imajo Angleži pravico reči svojo bese-do_ k razvoju krize.
Belgijski predsednik Pierlot, ki ga skušajo izpodnesti komunisti, se se drži z zavezniškimi bajoneti kakor grški predsednik Papandreu. V nedeljo so člani grške komunistične organizacije RAM uprizorili poulične nemire, nakar je policija streljala nanje s strojnicami. Bilo je več mrtvih in nad dve sto ranjenih. Panandreu je potem spregovoril po radiu in dejal, rfa bo vlada z vsemi sredstvi varovala, če bo le mogla, mir in red, ker tako zahtevajo zavezniki.
Otroke so začeli v množicah odvažati
iz Srbije in Bosne. Samo iz Beograda so boljševiki in Titovoi odpeljali nad 10.000 otrok v Bolgarijo »na oddih«. Bolgarija je le vmesna po-staja na poti v Sibirijo. Prav tako odvažajo tolovaji otroke iz bosanskih krajev, češ da se bodo drugje okrepčali. Z letali jih vlačijo v Italijo, od tam pa v Sovjetijo. Komunisti hočejo zboljševizirati otroke, da bi jih nekaj let pozneje zopet
. vrnili v domovino kot rdeče pionirje-
Posvet za ureditev letalskega prometa
po vojni ni doslej rodil sadu. V Chicagu so se zbrali zastopniki vseh zavezniških držav ter Španije in Portugalske, a brez Sovjetije. Ker je slednja odoovedala udeležbo, je posvet izgubil nekaj pomena, kajti očitno je, da se Sovjetija noče z ničemer obvezovati , na dolge roke. Udeleženci konference so postavili za temelj razgovorov določila Atlantske snomenice, ki godi zlasti manjšim, dočim so veliki, ki so jo zasnovali in razglasili, nanjo pozabili. Angleški zastopnik lord Svvinton je povedal, da so se med udeleženci pokazala prehuda nespo-razumljenja glede ureditve mednarodne letalske službe.
Romunska vlada generala S**nntesra, katero že nekaj tednov podira bolj-ševiški komisar Višinski, je odstopila. Novo vlado sestavlja načelnik romunskega glavnega stana. Koliko članov poprejšnje vlade bo ostalo na površju, se ne ve. Najbrže v njej ne bo kmečkega voditelja dr. M-aniuja. proti kateremu se boljše-viški sr<J obrača najbolj. Maniu je .zaradi [	moral (>fed ...tednom
fazpu-stm mladinske organizacije svoje stranke.
Belgijsko, ivlado,-k,i ja prišla v krizo zaradi odstopa dveh voditeljev rdečega odporniškega gibanja, je Pierlot izpopolnil z. zastopnikoma socialistične stranke, ki sla za to zahtevala priboljške za delavstvo. Notranjepolitični položaj se je s tem malce popravil, ker Pierlotova vlada računa na oboroženo silo zaveznikov, ki hočejo imeti za vsako ceno red in mir.
Letnlsko ministrstvo Velike Britanije je odpovedalo dosedanja naročila lovcev in sporočilo, da bo treba spremeniti vse načrte, ker so Nemci z novimi lovci naredili velik skok naprej.	'
Trlnolis je edini del italijanskih kolonij, glede katerega Angleži še niso jasno povedali, kaj nameravajo Z njim. Angleški poslanci zahtevajo, da se ta dežela vzame Italiji za »večne čase«, ne pa le kot mandatno ozemlje, ker se mora preprečiti, dd bi že kdo v bodoče mogel zapirati prost prehod od Gibraltarja do Sueza.
Odločno protiboljševiško pastir-ko pismo so izdali nemški škofje. Najprej so ga brali duhovniki v zahodnih nemških škofijah, pozneje v srednjih, nato pa v vzhodnih. Katoliški škofje opozarjajo vernike, da grozi dajnovini in krščanski Evropi , poplava rdečega zla z vzhoda in jih zato kličejo, naj bdijo nad vero in zahodno omiko in stoje na straži proti brezbožnemu, vse rušečemu komunističnemu nauku.
Zračno topništvo, kakor so tuji dopisniki v lx>ndonu krstili nemške »V« izstrelke, je Veliki Britaniji prizadejalo neizmerno škodo. Švedski dopisniki vedo povedati, da je v »amem Londonu porušenih ali (nočno poškodovanih najmanj 1.1 milijona hiš, podobna pa je tudi škoda v jugozahodni Angliji. V zadnjih osemdesetih dneh je padlo n« Anglijo okrog 8000 izstrelkov, od teh na londonsko področje 2500.
Neposredno bojišč no zaledje v Franciji zadaja Ei*enliowerju in njegovim generalom čedlalje več skrbi. Francoske oblasti nimajo moči ne sredstev, da bi uredile življenje v njem, zavezniški gospodarstveniki pa so to vprašanje docela zanemairili. General Ei»enhower je sam odšel na nadzorstveno potovanje in ugotovil, da bo treba pritegmiti k sodelovanju tudi zavezniške oblasti. Časnikar-jem je dejal, da manjka zaveznikom organizacija, kakor je nemška OT. /lasti primanjkuje Mrojev, blaga, orodja ter delovnih moči. Eisenho-wer je spoznal, da brez »avezniŠke pomoči ne l*o mogoče urediti zaledja, kar pa je jeogibno potrebno, ako naj se vojski v prvi bojni črti zagotovi redno proskrbo.
Zaloge surovin in raznega blaga «o y Franciji začele naglo kopneti. Zdaj je francoski gospodarski minister izjavil, da zmanjkuje celo časopis-
Naš tedenski vojni pregled:
Vojna - s polževo hitrostjo
Čas igra v tej vojni, tako pomembno vlogo kakor še v nobeni ne. Prejšnjo svetovno vojno je posekala že dobro leto, čeravno je bila prejšnja vojna pozicijska« in so mehanizirana bojna sredstva posegla v boj šele tik pred koncem.
Ko je vojni požar zajel skoraj vso evrazijsko celino in bližnja otočja ter potegnil v bojni vrtinec vse velike sile sveta, so čas kot važen činilec poudarjali Angloamerikanci. Mimo časa sta v agitacijski delavnosti nastopila tudi prostor in zima.
če smo takrat opažali važno vlogo časa, smo pravi njegov pomen doumeli prav sedaj, v sedmih mesecih po zavezniškem vdoru v Evropo. Vsi napovedovalci s Churchillom na čelu, ki so oznanjali konec vojne za letošnjo je3en, so to okoliščino prezrli. Minil ije oktober, prišla je napoved konca za spomlad, a še preden je v vojne dogodke posegla zima, so termin za končno zmago že pomaknili v prihodnje poletje.
Srdite bitke na vseh evropskih bojiščih, v katerih je zvok brnečih letal, tankov, mehaniziranih divizij in motoriziranega topništva tolikšen, kakor še nikdar v zgodovini, so vnovič potrdile vso resnico, da ostane človek še vedno močnejši kot snov. V vseh velebitkah kraljuje duh, pogum in spretnost vojaka.
Zahodno bojišče je prizorišče spopada velikanskih količin vsakovrstnega orožja, vendar smo kljub temu tu priče nekake pozicijske vojne, ki z bliskovito nima nič sorodstva. Čas stopa spet v ospredje, ker požira ogromne količine orožja in preskrbe im pije kri Angloamerikan-cfiin, ki eo mislili štediti svojo kri, z doslej nesluteno uporabo težkega orožja in z njim izsiliti naglo odločitev. In trdovratne nemške obrambe zahodnih francoskih pristanišč ne moremo razumeti drugače, kakor tako, da hočejo Nemci pridobivati na času in onemogočati nasprotniku naglo dovažanje svežih sil in orožja.
V južni Holandiji
je bilo bojno nastopanje pretekli teden živahno, vendar se bojna črta ni premaknila nikamor. Britansko-kanadske sile so se sicer trudile za prehod čez reko Maas in za prodor mimo Venloja proti vzhodu, toda prvo nakano so jim prekrižali branilci s tem, da so razstrelili južne rečne jezove in preplavili precejšen del angleškokanadskih postojank pri Arnhel-mu; pri VenlSju pa so Angleži le po srditih bojih po korakih osvajali ozko ozemlje.
Amerikanci so
drugi bitki pri Aachenu
vztrajali 19 dni In niso štedili ne z ljudmi ne" z orožjem, da bi prodrli do središča zshodne nemške utrjene črte. •'
Žarišči njihovih naporov sta bila odseka severovzhodno od Geilenkirchena in pri Hiirtgenskem gozdu. Južno od Geilenkirchena so pridrli do JUllicha, a so obtičali v obrambnem ognju. Največji napredek so dosegli vzhodno od Wllrselena, kjer so se zajedli 15 km globoko. Ta
prodor, izsiljen po nečloveških naporih,
jih je veljal poleg drugega tudi nad 500 tankov.
1.	decembra so Amerikanci dosegli nov krajevni uspeh z vdorom v Linnich. Po petnajstih dneh bojev je nemško vrhovno poveljstvo objavilo naslednji pregled amerikanskih izgub v drugi bitki pri Aachenu: ujetnikov najmanj 5200, mrtvih in ranjenih večkrat toliko, uničenih ali zaplenjenih 1514 oklepnikov in sestreljenih 82 letal. Zato je razumljivo, da je bilo treba te velike vrzeli zamašiti in je po devetnajstih dneh silovitost napadov tudi pojenjala.
Bolj južno od tod so se amerikanske divizije prebile do bližine reke Saaro in se trudijo, da bi z zahoda in juga
vdrle v Posaarje
Napadli so od Sier;ka ob Moseli ter iz Busendorla proti Saarlauternu .
Tretja ameriška armada je pritiskala na odseku od 8t. Avolda pa do Saaruni-ona, da bi obvladala utrjene postojanke nekdanje Maginotove Črte in prodrla v Lotaringijo. Po bojih z menjajočo se srečo so naskakovalci pridrli do Saarlauter-na in ga zavzeli. Toda takoj je prišel nemški odgovor in dan nato je bilo že sporočeno, da je trdnjava zopet menjala lastnika in da so se Amerikanci umaknili na zahod.
Skoraj istočasno se je spodnji ameriški krak zagnal proti Saarunionu in vdrl vanj. Tudi tukaj je bil uspeh kratkotrajen, ker so branilci mesto spet zavzeli.
Kakor prt Aachenu tako se tudi v Lotaringiji položaj ni nikjer spremenil. Ozemeljske ovire so tam zelo številne in služijo branilcu za odlična oporišča, raz katera onemogoča nasprotniku, da bi prišla do odločilnega izraza njegova številčna in materialna premoč. Lotaringij-sko bojišče leži še zmerom izven obsega nemške zahodne obrambne črte in je zato treba računati še z dolgotrajnimi in krvavimi spopadi, preden bomo smeli govoriti o odločilnih bojih na zahodu.
Po zavzetju Strassbourga se je amerl-kanska vojska razdelila na južni in severni krak in hotita razširiti svoje pred-mostje, da bi dobila zvezo s francosko armado, ki se v okolici Miihlhausena ni mogla razviti nikamor, s severnim sunkom proti Hagenau pa hoče obiti nemške postojanke na severnih Vogezih in se združiti z oddelki, ki se bijejo v Bitsrh-wal<lu. Ta severni krak je obtičal, dočim si je južni krak opomogel šele tedaj, ko so oddelki tretje ameriške armade silovito pritisnili na obrambni lok, potekajoč južno od Strassbourga na zahod čez Vogeze in od tam zopet proti vzhodu na Ren severno od Mttlilhausena. Tedaj so divizije iz Strassbourga uspele vdreti v Snlcstat, kfer feo se razvneli divji poulični 'Jrtijl. Branile« je preprečil prodor čez Vogeze pri Markirchu in hribu Bonhom-me teT s tem odstranil neposredno neposredno- nevarnost za Kolmar, ki je središče nemškega predmostja na levem bregu Rena. *
Brez vidnega učinka bo ostali ameri-kanski napadi, na pogorje lahodno od Milhlhaasena ip s tem je izostala tudi
Rojaki in rojakinie!
Nobenemu narodu v Evropi ni prizanesla vofna a svojimi strahotami in čim dalje traja ta boj, tem težja so bremena, ki jih morajo nositi vsi, pa naj so posredno ali neposredno soudeleženi pri tem spora.
Tudi naia pokrajina je zaradi splošnega položaja prizadeta in prav vsak Slovenec mora nekaj žrtvovati. Veliko število tistih, ki so jih rdeče tolpe pregnale z domov in so obubožali brez lastne krivde, veliko število vdov in sirot, katerih svojce so ubiii boljševiki, vse to nas sili, da se z vso silo upremo težki nsodL Tako pač zahteva od nas današnji časi Da bi ustregel tej zahtevi, se obračam danes na vse rojake s prošnjo, da s skupno pomočjo omilijo stisko.
V decembra 1944 priredi generalni pomožni odbor po mojem nalogu zbirko pod gesloms
»VSI H0CEM0 POMAGATI!«
S tem kličem vsem rojakom v naši mali pokrajini, naj se udeležijo te zbirke in oddajo božično darilo. Obenem pa tudi želim, da bi se vsak Slovenec zavedel odgovornosti do skupnosti in s primernim darilom izpolnil tudi svojo dolžnost do nje.	^
Pričakujem prostovoljne darove, kakor jih pač kdo more dati. čim večja bodo darila, tem večji bo nspeh in tem večja bo tudi pbmoč, ki jo bomo mogli nuditi. Velik uspeh bo okrepil ne le zaupanja v nas same, ampak bo povsod tudi dvignil ugled našega naroda.
Zatoi
»POMAGAJTE VSI!«
Sodelujte pri božičnem obdarovanju 19441
Prezident;
General LEON RUPNIK, 1. r.
nega papirja in da bo po 15. decembru sploh nemogoče dajati papir tudi za najvažnejše, liste-
V sovjetskem komfcarskem svetu, čd-gar predsednik je Stalin, se poslednje čase vrste sprememba za spremembo. Nedavno se je s svojega mesta v vrhovnem vojnem svetli, kjer je sedel dvajset let, poslovil maršal Vorošdlov, sedaj jo vzel slovo tudi sovjetski ljudski komisar za industrijo olja Se<fin. Na njegovo mesto je prišel Nikolaj Beibakov. Riba pri glavi smrdi.
Begunski Poljaki se krčevito drže svojega, do Sovjetov odklonilnega »tališča in se ne marajo ponižati pred boljševiki. Mikolajczyk, ki je bil istega kova kakor vsi Poljaki, a je hotel vendarle najti zasilen izhod ter bil naklonjen popuščanju, je zletel in z njim njegovi ožji prijatelji. Sledil mu je Kvapinski. ki pa ni mogel prenesti ostre augloboljse-
viške burje, in je prepustil mesto socialističnemu voditelju Arciszev-skomu, ki je sestavil novo vlado. Ta je izrazito protiboljševiška. Njegov program se nič ne loči od programov vseh dosedanjih poljskih begunskih vlad. Razumljivo je, da jc nova vlada'naletela na neprijazen sprejem pri' tistem britanskem tisku. ki igra priganjaško vlogo za boljševike. ,
štiri komunistične zverine, ki so na debelo mesurile med š|>aiiskp državljansko vojno, je iztaknila policija. Ti krvoloki, katpre je vodil neki Silvestre, so pomorili nekaj nad tisoč ljudi.
Maršal čangkajšek, ki je Angloameri-kancem in Sovjetom mešal štrene s trmoglavim protikomunističnim bojem, je moral odjenjati in odpustiti svojega finančnega ministra dr. Kunca. Proti Kungu so najhuje divjali kitajski komunisti.
večja delavnost francoske armade, ki se preriva okrog Miihlhausena in se je hotela tik nad Baselom nasloniti na Ren. Ob Hiiniuškeni prekopu se je prodiranje zagozdilo in obtičalo.
Nemško orožje >V lc in »V 2« pada nepretrgano na področje Londona in An-versa, sem pa tja tudi na Liege.
S pristanišč ob zahodni francoski obali ni bilo posebnih novic. Nikjer ne kaže, da bi zavezniki pripravljali naskok nanje.
Na ozkem prostoru
med Taenzo in Ravenno
je po krajšem oddihu angleška S. armada zopet prešla v napad. Zadnji dan novembra je silovita topniška priprava naznanila začetek nove bitke za posest Ra-venne.
Boji so se razplamtel najprej vzhodno od Faenze in se že naslednji dan raztegnili do Iniole. Branilci so napad vzdržali in so v protisunkih zavzeli celo nekaj važnih višin. Tretji dan sta se spopadla nasprotnika tudi severno od Fnr-lij'a, kjer so Britanci dosegli edini napredek nekaj kilometrov po velikanskih izgubah. Tedaj so ostali britanski oddelki ob jadranskem odseku le tipali. — Kontno se ge tudi tod razplamtela bitka. Postalo je jasno, da je general Clark usmeril težo boja na severovzhod proti Romagni.
Uradno poročilo z dne 4. decembra je sporočilo, da se bijejo tam ogorčeni obrambni boji, v katerih se posebno čuti nenavadna delavnost britanskega topništva. Po korakih so se branilci odmikali in povsod preprečili prodore nasprotnika. Po šestih dneh bojev se je bojna črta premaknila na črto Faenza—Ravenna. — Sele sedmi dan je britanska osma armada s prvimi napadalnimi ostmi prišla v neposredno bližino Ravenne.
* * •
Vsa sovjetska sila ee je vrgla na nov poskus, raztrgati bojišče na Madžarskem in končno vendarle zasesti prestolnico. S tem se je vnela
četrta bitka za Budimpešto
Tretja bitka se je bila precej daleč proč od mesta samega v okolici Miškol-ca, kjer so boljševiki hoteli prodreti po dolinah rek Sajo in Hernad in mimogrede na poti proti zahodu poteptati Slovaško.
Ves pretekli teden smo spremljali boje pod pogorjem Matra ter na prostoru med Egrom in Miškolcem. Sovjeti so pridobili le nekaj malega zemljišča med rekama in nekaj drobcev na vzhodnem slovaškem ozemlju. V ostalem pa so branilci razbili vse poskuse za proboj in zaprli boljševikom pot proti zahodu.
 --------------—.......   *	vurti l
Zato je umevno, da so boljševiki že četrtič premestiliL težišče bojev, in sicer tokrat na skrajno južno krilo, na pred-mostje pri Apatinu. Tolbuhin se je vrgel proti Pcčuhu, ga zasedel, zaradi česar so se nemške čete umaknile na pečuško pogorje in se z južnim bokom naslonile na Dravo.
Fronta se je tukaj nekaj dni razvijala v pričakovanju, katero smer bodo boljševiki ubrali: ali proti zahodu ali proti severu. Od Pečuha so takoj sunili proti severu. En krak je udaril na reko Kapoš in zasedel Kapošvar, drugi pa je krenil proti severu in prispel do Duna-fiildvara. Zahodni krak je iz Kaposvara udaril proti Szigetvaru, toda tam je bil prestrežen in se za zdaj ni posrečilo obiti Pečuško pogorje in izločiti te branilce iz bojne črte.
Sovjetska glavnina pa je prodirala naprej proti severu in si na črti Blatno jezero—Dunafiildvar priborila odprtino. Napovedani nemški protiukrepi so se že začeli kazati. Prestrežen je bil tudi ta sunek, čigar neposredni cilj je bil Stolni Beli grad.
Opazovalcu, ki je stalno spremljal potek bojev na Madžarskem, ni ušlo izpred oči, da so boljševiki potrebovali dolge tedne, preden so mogli zbrati večje sile in z njimi poskusiti nov udarec proti Budimpešti. če drugo ne, dokazuje ta okoliščina, da se mora sovjetska vojska boriti z velikanskimi preskrbovalnimi težavami in da je proti pričakovanju naletela na Madžarskem na hujši odpor, zaradi katerega je nastopila potreba po novih divizijah in novih tankovskih brigadah. Ako ta čas počivajo vojaki na vsem vzhodnem bojišču in še ni slišati, da bi Sovjeti kod drugod pripravljali nove naskoke, bi smeli trditi, da boljše-viška vojaška sila ni več v tistem stanju, v katerem bi si mogla privoščiti razsežne vojne nastope.
Skrajni južni bok sovjetske vojske se je pri Vukovarju prebil preko Donave in začel pritiskati na Srem. Razvneli so se silni boji.
Sorazmerno malo je bilo bojev
na Balkanu
kjer se nemške čete še zmerom premikajo po načrtu in so se iz doline zahodne Morave obrnile proti zahodu. Bolgarske čete v ■ boljševiški službi so šle za njimi, toda vsak njihov naskok je bil krvavo zavrnjen. Nemške čete na črti: severna obala Skaderskega jezera—Ča-fak so se stopnjema z zgornjim koncem premikale proti Drini. S tem v zvezi sta bila imenovana kraja Danilovgrad v črni gori in Užico.
Tolovajske tolpe so se večkrat brezuspešno zaletavalo v Nemfe. Posebno hudo so pritiskali na Mostar. Tolovaji so napade ponavljali, vendar jim je vsak poskus spodletel. Prav tako so ei prizadevali, da bi zavzeli Knin, pa 60 bile i*‘ gube tako hude, da so posebno bojd n? Dinarskih planinah močno uplahni}’’ Med tem je bi.lo po raznih balkanskin predelih razbitih večje Število tolp.
Zamorec je opravil, zato naj gre!
Nadaljevanje ■ L strani.
čakal v zaledju. Očitno so je zanimal samo za avtomobile in motorje, v resnici pa je bil le orodje v rokah svoje okolice. Pri resnično nekraljevski izdaji, ki jo je vodil na lastno pest, je nedvomno tudi soodločala želja mladega človeka, da bi kdaj Bam nastopil na odru političnega dogajanja, tako da bi bilo njegovo ime v ustih vsega sveta. V resnici pa se je njegovo ime pojavilo v javnosti samo v dneh, ko je podpisal znani proglas, in ko so ga imenovali kot gostitelja zaupnih pojedin v poletni palači na Sinaji ter v deželni prestolnici. Na teh pojedinah se je sestajal z novimi gospodarji Romunije, ki so prišli iz Moskve. Poslej pa
J’e njegovo ime docela utonilo. Kralj tihael je opravil in zato je po zamorskem geslu moral iti.
Dva druga vzroka vidimo v nepremostljivem prepadu v armadi, to je med častnikom in navadnim vojakom, in v socialni neenakosti. Zmeraj so strogo pazili na razliko med moštvom in častniškim zborom, ki se je javljala v vseh dogodkih vojaškega življenja, od razdeljevanja hrane do plač, Plača navadnega vojaka je bila tako borna, da jo ne bi upali javno navajati. V romunfeki vojski tudi niso poznali invalidnine. Če je človek šel po Lipsca-niju, bogati trgovski ulici v Bukarešti, kjer so se vrstile judovske tekstilne trgovine, je na vsakem oglu srečal vojne pohabljence, ki so imeli na prsih pripeta vsa mogoča odlikovanja. Srečal si pohabljence, ki so zgubili nogo, roko ali oči. Pred seboj so imeli krošnje, polne vrvic zn čevlje, zaponk, gumbov, glavnikov in drugih drobnarij, ki so jih v obupni žalosti nudili v nakup. Tako so so morali sami preživljati, ko vlada ranjenim sinovom svojega naroda ui posvečala nobeno skrbi. Po začetnih vojaških uspehih se je romunski častniški zbor v težkih mesecih splošnega umikanja prelevil v nezanesljivo skupino, medtem ko se je navadni vojak še zmeraj hrabro boril.
Prav tako ostra nasprotja smo videli v socialnem položaju ljudstvu, /m denar si lahko vse dobil, Čeprav je Romunija že dolgo štela med najbolj druge evropske dežele. "Trgovine so bile nabite s potrebščinami, in luksuznimi izdelki vseh vrst: od gumijastega traku preko kaviarja do krznenega plašča, od zlutega ualivnega peresa na do popolno opreme za stanovanje desetih sob. Čeprav so bile cene pravljične, ni bila nobena tako visoka, da je ne bi kdo plačal. Plačilna zmožnost pa je bila pridržana samo zelo omejeni skupini izvoljencev. Na drugi strani
ie stala množica kmečkega ljudstva, iavatlni kmet v belih flanelastih hlačah, Čez katere mu je visela nagubana bela srajcn, opetn _ z usnjenim pasom in v pisanem usnjatem jopiču ter v črni čepici iz ovčje kože, je imel zme-
raj le nekaj bornih lejev v žepu. Vedno je bil nezahteven in skromen ter se je zadovoljeval s svojim ovčjim sirom, z mamaligo (romunsko narodno koruzno jedjo), krepkim požirkom tu-ike, slivovke, ter v vročih poletnih dneh z osvežujočo melono. Hujše p® je bilo nasprotje v mestih, kjer se je zbiralo imovite.jše ljudstvo, medtem ko so slabo plačani uradniki in revno delavstvo dnevno gledali bogatijo v trgovinah in izložbah, ne da bi si mogli kaj kupiti.
Tenka plast od ljudstva odtujenih bogatašev, ki do zadnjega ni občutila vojnih tegob, je bila prva, ki je z ušesi voljno strigla za mamno pesmijo sovražnikov, tako da je v določenem trenutku 23. avgusta 1944 brž zamenjala zastavo. Človek ne Sme pozabiti podtalnega rovarjenja številnih Judov, ki so zaradi mlačnega vedenja vlade imeli dobre »prilike za delo«. Samo v Bukarešti je bilo v zadnjih dnevih več kakor sto tisoč zastopnikov tega »izvoljenega ljudstva«.
Izda ja je romunsko ljudstvo do kraja presenetila, še bolj pa je ljudstvo osu;>lo nad posledicami te izdaje, ki jih prve dni nihče ni mogel preračunati. Ni dvoma, da je Bomun vedno živel v velikem strahu pred boljševizmom. Ta strah je bil tolikšen, da so se Romuni sovjetske zasedbo bolj ba-
li,	kakor angleških in ameriških letalskih napadov. Zato so Angležem naklonjeni krogi, ki so obdajali ministrskega predsednika, s starimi strankar-ji v ozadju vred prizadevali, da bi Bo-munija prišla z Angleži in Amerikanci do nekega sporazuma, preden h* odprli vrata Sovjetom. In zato je knez Stirbey v pozni pomladi letos odlete* v Kairo, da bi tam povzel razgovor®* ki so se do tedaj vlekli tedne in sece brez uspeha.
Če torej ponovno na kratko V\e' gledamo vzroke, ki so vodili do izd'1' je 23. avgusta 1944, tedaj vidimo, n® so se rodili iz pomanjkanja močne držovne oblasti v notranjosti, iz razdora v armadi, iz socialnih nasprotstev, iz sebičnih želja po veljavi, ki jo j® pokazal mladi, politično še nezreli kralj, iz podtalnega judovskega rovarjenja ter iz liberalistično-demokratič-
nega zadržan ja vladnih ljudi, ki so se ljudstvu že odtujili. Vsi tisti, ki *° pripomogli k tej izdaji in so torej odgovorni za posledice, ki so privolili v nasilno preselitev poldrugega milijon11 Romunov v Sibirijo, ter danes gledajo, kako dnevno likvidirajo stotine m tisoče narodno zavednih Romunov, K* so privolili v uničevanje sleherne na7 rodne zavesti — vsi ti so zdaj izda1*1 izdajalci. Mihal Antonescu jc v ®°' vjetskem izgnanstvu, od kralja Mihaela je ostalo komaj kaj več kukor g01” ime, Bratianu pa je le še nepoinenib*’n nakit liberalcev, medtem ko boljševiški Palruscanu igra prvo vlogo.
(Po »Adm-Ztfi-«/.
V****#*-***'
n* i'iiiiiiin i
Domobranci in Miklavž.
Z mrtve straže na Golem
k večnemu počitku v domačo zemljo
Kakor onemoglo razklenjena dlan se nam zdi danes našo zemlja, vsa razpokana in posuta s krvavimi žulji — vsemi znanimi in neznanimi grobovi, v katerih trohne drobci nedolžno prelite krvi in eore kakor semena blagoslovljene bodočnosti našega naroda. Naši najboljši sinovi, prvi borci iz protikomunističnega gibanja, stoje na mrtvi straži in kličejo na neizprosen boj za ohranitev našega narodnega življenja in njegovih svetinj.
Šele leto dni po sramotni badogliev-ski veleizdaji je bilo možno, da so prijatelji dveh mladih junakov-akademikov ?ipana Toneta in Strupija Janeza zve-
deli za njun grob, da so prišli v varstvu domobranske posadke z Iga na Golo, izkopali mrtva borca ter ju prepeljali k večnemu počitku v blagoslovljeno zemljo.
Kapelica na Golem, kjer sta Pipan in Etrupi molila. Zadaj kozolec, pri katerem so ju ustrelili.
Pipan Tone se je rodil 26. januarja 1922. v Škofji Loki. Kot jurist na ljubljanskem vseučilišču je stopil v razgibano akademsko življenje in se precej v začetku pridružil Ehrlichovim protikomunističnim borcem. Po 8. septembru se je s svojo edinico umaknil iz Žužemberka. Na poti med Turjakom in Ljubljano so ga zajeli komunisti, ga odpeljali na Golo in obsodili na smrt.
Strupi Janez se je rodil leta 1921 v Čirčičah pri Kranju. Iz lepe vasice ob Savi je mati s svojimi žulji poslala Janeza v šole, kajti bil ji je ves up, sreča in veselje. V težavnih razmerah je živel
v	Ljubljani. Ko se je začela sedanja Golgota slovenskega naroda, tudi on ni stal ob strani. V najtežji uri je priskočil narodu na pomoč. Tolovaji so ga s prijateljem Pipanom ujeli in odvedli na Golo. Oba so prežali in zaprli v klet, kjer so ju ljubljanski pocestniki zasramovali. Skupno sta bila zaslišana. Iz Janezovih ust ni prišla beseda odgovora, z nasmehom na ustih je sprejel obeodbo.
Previdnost je hotela, da je ostal živ človek, ki je bil priča njune obsodbe in smrti. Takratni prisilni mobiliziranec, sedaj domobranec, jima je kopal grob in ju tudi pokopal. Tako pripoveduje-
»Bilo je sredi septembra na Golem, ko je še sonce prijetno grelo. Človek bi s« bil veselil lepe jeseni, če .,.
Neko jutro so me pobrali tolovaji. Ne da bi mi bili povedali, kam gremo, «mo tavali po cestšh in stezdh. Šele na Golem smo se ustavili. Proti večeru so privedli skupino mladih fantov, med nji-mi dva izmučena akademika.
»Glejte izdajalcal« je zakričal tolovaj, Se obrnil proti njima m ju vprašal:
»Kajne, da sta izdajalca, belogardista?«
Fanta sta molčala. V njunih očeh ni Pilo prošnje za usmiljenje, ne potrtosti, čeprav sta slutila, da so jima štete minute.
»Vesta, kaj sta sl s tem zaslužila?« ju j« vprašal oni.
»S čim? Ce naju hočete soditi, povejte in pokažite mi dejanje, s katerim sva se pregrešila zoper narod!« se je oglasil Tone.
Mi okrog smo ostrmeli, da ste si upala tako govoriti, ona, nebogljena v primeri z oboroženimi razbojniki. Tolovaji so skoraj pobesneli. Vse vprek so ju psovali in pljuvali, toda fanta sta ostala mirna kakor prej in sta vse to ravnanje potrpežljivo prenašala.
»Trije z mano!« je ukazal tolovaj. »Zasliševanje je končano!«
Peljal nas je — bil sem med temi tremi — proti kozolcu, ki je bil kakih deset korakov stran. Malo više na hribu je stala preproste kapelica.
»Tu izkopljite jamo! Drugo pa ob oni njivi taml« je zadonelo povelje.
Nemo smo se spogledali, stali brez orodja, pogledovali nazaj proti gruči, kjer sta stala fanta, za katera smo kopali grob v zeleno rušo. Bila »la zravnana, e očmi uprtimi proti nebu, lasje so tima padali na čelo.
Videl sem ju, kako sta stopala proti kapelici, kjer je kraljevala ona 6veta priča, ki je nihče ne bo mogel nikoli prisiliti, da bi pričala drugače, kakor je videla. Zrla je tudi na nas, ki smo grebli zemljo, videla je naša srca, ki so prosila usmiljenja.
Fanta 6ta pokleknila h kapelici in molila. Nepremično sta zrla v Marijino podobo na oltarčku, kakor da jima smrt še ni usojena. Nenadoma smo zaslišali1
»Še tri minute imate časa!«
Začela sta glasno moliti rožni venec, goreče in vneto, mi smo jim med delom šepetaje odgovarjali. — Mrak je lezel na zemljo, večerna zarja, ki je kazala pot za soncem, je bledela. Zemlja je trudna legala k počitku.
Z mrakom je legla v naša srca bojazen. Pogledoval sem proti fantoma, ki sta še vedno molila, in se spraševal, kje vendar jemljeta toliko junaštva, da zadnje trenutke prenašata tako mirno. Če sem pomislil, da bi bile meni odločene tri minute življenja in potem pot na ono stran, bi 6e bil od onemoglosti in trpljenja vrgel na zemljo in jo grizel in grabil. Ona pa sta bila mirna, molila sta in prosila ...
Naša molitev za njiju je še vedno odmevala v mrak. Postavi na hribu sta se temnili. V bližini se je oglašala harmonika in petje podivjanih žensk. Tam vrisk in veselje, tu ponižnost, molitev in junaštvo.
Nenadoma so za kapelico počili streli..,
»Jezus!« se nam je izvilo iz prsi. Dih nam je zastal m sklonili smo glave v strahotnem molku, zastala je molitev. Nekaj trenutkov grozne tišine, ki se nam je zajedala v srce, se je prelilo čez nas. Nekje za kapelico pa se je utrnilo življenje mladima fantoma, zastali sta srci in telesi sta se zgrudili okrvavljeni na zemljo.
Padla sta fanta, ki nista imela na svetu nobene druge želje kakor živeti in delati dobro za svoje in za svoj narod.
Hreščeči glasovi harmonike. Pijane tolovajke so obstopile mrtvi trupli.
»To sta tista; Strupi Janez in Pipan Tone, akademika iz Ljubljane!« se je zarežala tolovajka in raztegnila harmoniko. Zanjo je bilo pač vseeno, če sta ugasnili dve življenji več...
Še isto noč sem ju zagrebel v izkopani jami.
Ob kozolcu pod rušo sta spala in čakala na nas, da ju pridemo obiskat. Brez zvonenja in brez luči je bil njun pokop, kakor tolikih tisočev drugih. Če sta bila že na tem svetu obsojena od krivičnih sodnikov, sta bila gotovo na onem svetu od pravičnega Sodnika oproščena vsake krivde.«
Tako je pravil očividec, ki je pokazal groba in zato smo ju hitro izkopali. Nju-
f Tone Pipan. Njegova prestreljena glava obtožuje bratomorilca.
ni zemski ostanki so bili prepeljani v Ljubljano na Žale dne 20. novembra, drugi dan pa sta odšla k večnemu počitku vsak v svoj rodni kraj: Pipan Tone v Škofjo Loko, Strupi Janez pa v Kranj. Dva junaka z mrtve straže sta legla v 6ladki pokoj blagoslovljene zemlje.
Draga prijatelja! — Svoje življenje, najdražje, kar sta imela, sta žrtvovala za lepšo bodočnost našega naroda. Brez slovesa od ljubljene Gorenjske, brez mehke materine roke m brez njene tople besede sta umirala zapuščena na Golem, sredi zločincev. Le izsušena m trudna zemlja je tiho in dobrotno vpijala vajino nedolžno prelito kri. Dala sta mladi življenji spominjajoč se preroških besed svojega vodnika:
»Fantje! Zmagali bomo, pa čeprav izginemo! Zavedajte se, da komunizem na slovenski zemlji ne bo nikdar vladal! Zato se ne bojte teh največjih žrtev, ki jih terja od nas narodova bodočnosti« Najvišjo zapoved vere v Boga in ljubezni do naroda sta izpolnila. Za Vajino žrtev se Vama zahvaljujemo in pri Vajinem svetlem vzgledu prisegamo, da s svetim bojem zoper zločinski komunizem na slovenskih tleh ne bomo odnehali do zadnjega! —
Mirni, srečni pokoj v dragi domači zemlji Vama želijo
Vajini prijatelji.
Notranjska, njeno gorje in njen up
24.	novembra so Notranjci v Ljubljani praznovali obletnico junaške smrti branilcev Grahovega. Na spominski slovesnosti je glavni urednik »Slovenskega domač M. Javornik spregovoril naslednje besede:
»Danes, na žalostno obletnico še ža-lostnejšega dogodka, se je prvič, kar pomnimo, zgodilo, da smo se zbrali v eni misli in eni volji zastopniki vse prave Notranjske, brez razlike stanu in nekdanjega političnega prepričanja.
Sešli smo se. da se v tihi, pa ponosni žalosti spomnimo tistih ur izpred leta dni, ko je v Grahovem padlo ali zgorelo tri in trideset notranjskih borcev, ki niso hoteli hudega ne tujcu ne bratu, temveč
so hoteli sebi in svojim otrokom ohraniti vsaj poslednji ostanek razmajanega in razdejanega doma. Padli in zgoreli so ne od tuje roke; klal in žive na ogenj metal jih je lastni brat. ki se je vdinjal satanu in njegovim hlapcem tako daleč, da mu je sleherni človek, naj pride od vzhoda ali zahoda, ljubši in bližji kakor lastni človek; bližji kakor tisti lastni rojak. ki bi rad ostal samo Slovenec; ki bi rad na svoji zemlji kot Slovenec živel in kot Slovenec umrl.
Grahovski junaki so morali pasti, ker so biji Slovenci. In ker so padli zaradi tega, so nam, živim, postali vzgled, opomin in kažipot, kaj moramo delati in hoteti, da bo naša ožja domovina vendarle kdaj doživela tisto, za kar so umrli oni in stotine drugih; da bo Notranjska in
vsa slovenska zemlja nekoč doživela mir, svobodo, srečo in svetlo bodočnost.
Poleg teh triintridesetih iz Grahovega se danes spominjamo še stotin in stotin drugih notranjskih rojakov, ki so postali žrtev bratovske slepote in savojske krivice — ker so bili Slovenci.
Spominjamo se 313 žrtev, ki so jih iz sedmih notranjskih občin v treh letih pobili komunisti, in sicer:
49 iz občine Begunje,
73 iz občine Bloke,
48 iz občine Cerknica.
25 iz občino Loški potok,
3 iz občine Rakek,
104 iz občine Stari trg.
11 iz občine Sv. Vid.
Razen teh se moramo spominjati na ta žalostni dan še 399 Notranjčev, ki jih je po zaslugi komunistov pobil badolje-vec, in sicer:
32 iz občine Begunje,
69 iz občine Bloke,
8 iz občine Cerknica*
16 iz občine Loški potok,
221 iz občine Stari trg,
53 iz občine Sveti Vid.
Ce temu številu dodamo še stotine tistih — nedolžnih in krivih — ki so pomrli v internaciji, ter nove stotine onih, ki so bodisi prisiljeni, bodisi zapeljani, bodisi iz lastne volje padli v gozdu, potem se moramo danes spominjati blizu 2000 Notranjčev, katerih življenje je zahtevala domača revolucija in državljanska vojna.
Nobena vojska in šiba božja v naši dolgi, bridki zgodovini ni od Notranjske zahtevala toliko krvi, kakor jo je ta, katero so hoteli, začeli in vodili lastni bratje.
A ta krvavi davek še ni vse, kar smo Notranjci morali trpeti. Danes se moramo spominjati še požgane Cerknice, razdejanega Loža, uničenega K o ž -
ljeka in Ravnika, razrušenega Bahnega polja, stotin in stotin uničenih domov, beguncev, pregnancev, stradajočih in v rdečem jarmu trpečih; skratka, spominjati se moramo vsega tistega, kar vsebuje beseda: notranjsko gorje.
To gorje je strašno, je pošastno, je obupno. Toda navzlic njemu smo še vedno ostali — živi.
In zdaj, ko je večina izmed nas. kar nas je tu, izgubila vse, kar je imela in kar je ljubila, šele vemo, koliko je vredno že samo življenje. Dokler imamo življenje. imamo tudi bodočnost, ki si jo bomo morda še laže zidali prav zaradi tega, ker nas zdaj na preteklost skoraj nič več ne priklepa.
•
In še nekaj nam je ostalo poleg življenja: zemlja, naša revna, pa zvesta notranjska zemlja; edina, ki nas v stiski in krvavi preizkušnji ni izdala. Še vedno se imamo kam vrniti, še vedno imamo kje postaviti nov dom.
In na to zemljo, katero smo morda v srečni preteklosti preveč preziraJL premalo spoštovali in cenili, se na njej preveč preganjali in sovražili, na to zemljo se bomo zdaj, ko smo spoznalL kdo je kriv našega trpljenja in gorja, spet vrnili kot bratje. Kot bratje, v slogi in skupnem delu, brez tujih podpihovalcev, bomo znali šele prav ljubiti to zemljo, ki je danes za nas še svetejša, ker je s toliko krvjo prepojena in z ognjem naših domov blagoslovljena.
S pomočjo pravičnega Boga, pri katerem je zapisano vse naše trpljenje, so bomo spet vrnili domov; on, ki danes našim borcem daje pogum, da za to zemljo umirajo, bo nam dajal moči, da bomo zanjo živeli, ker bomo tako živeli in delali zase. za ves slovenski narod in za njegovo lepšo bodočnost.
»Postreljeni 3. decembra 1943 v Laščah...«
Grebec Frane,	Gradišar	Jož*.
r. 22 maja 1917 na	r. 23. I. 1910, vas
Rašici št. 29, obči-	Hlebče št. 3, občina
na Velike Lašče	Vel.	Lašče
Vel. Lašče 3. XII. 1944.
Bilo je 2. decembra 1943 v Velikih Laščah.
Zvečer so rdeči okrog desetih že začeli z napadanjem. Ker sem že popoldne slišala, da je v bližini precej tolovajev, sem šla prenočevat v Lašče.
Ko so zvečer zaregljele strojnice, sem bila vesela, da nisem ostala doma. Toda zjutraj je bilo drugače.
Ker se je zbralo veliko tolovajev in je v Laščah bilo samo okrog 150 fantov-domobrancev, so se morali ob 5. zjutraj umakniti. Zal ni bilo moči dati po vseh bunkerjih povelj za izpad. Zato je precej branilcev ostalo tam.
Ko proti jutru napad ni prenehal, so se še ti iz oddaljenih bunkerjev začeli pomikati proti sredini trga. Povsod pa so ze naleteli na tolovaje. Kako so tolovaji prišli na trg, se ne ve. Bili so baje že okrog 11 v trgu in so streljali domobrancem v hrbet. Kdor je ostal v Laščah in je le nekaj časa imel orožje, je bil ustreljen.
Grozno je bilo iti na trg na prvi petek v decembru po Laščah. Za hišami,
Gradišar Lojze,	Gruden	Jože,
r. 7. VIII. 1926, vas r. 14. V. 1921 v Po-Hlebče št. 3. občina nikvah obč. Videm-Vel. Lašče	Dobro	polje
na trgu, pred šolo, na cerkvenem pragu, povsod fantje a prestreljenimi glavami. Nekatere so prej vodili po trgu, jim ob-ljubovali prostost, potem jih pa za hišami ali na kakem vrtu postrelili. —« Zjutraj so pogorela vsa večja poslopja: šola, sokolski dom, Vatikan, sodnija in drugo. Streljanje in pokanje se je slišalo do poldne. Popoldne pa se je vsa komunistična drhal razšla, ker so mislili, da bodo prišli nemški vojaki.
še prej pa so morali civilisti pokopati vse mrtve (40—50), pa ne na pokopališče, ampak zraven na njivo (»ker te svinje niso vredne«, kakor je pozneje rekel Škrl s Turjaka). Tudi on je že dobil plačilol
Ko je gorela šola, so bili v njej še domobranci in nekaj Nemcev. Dva pa sta bila še notri, ko je bilo že vse v ognju. Odkrivala sta opeko, a kjer se je kaj premaknilo, je tja takoj udarilo polno komunističnih krogel. Potem je eden zmetal bombe na trg, drugi je pa medtem skočil iz šole in se rešil. Ko sta ta dva vojaka iskala izhoda iz goreče šole, so se pri Pirkoviču zbirali pokvarjeni ljudje in uživali nad nesrečo drugih.
Veliko Laščanov pa se je izkazalo zelo dobre. Čeprav so vedeli, da jim preti smrt, so skrivali domobrance, kjer so mogli.
Danes pa so v Laščah Rpet domobranci, ki zidajo, ne podirajo in so nam poroki za boljšo bodočnost.
Grebenc Franc se je boril v Dolsino-
vi	vili na gmajni. Ko jim je proti jutru zmanjkalo streliva, ee je odmaknil proti cerkvi, kjer je bil ranjen v ramo, potem pa so ga prenesli k Petriču p. d. Matja-ku. kjer so bili že Jože Gruden, Gradišar Jože in njegov brat Lojze. Vsi štirje so tam ležali do sedmih. Tedaj pa je prišel tja neki Primorec in vse štiri postrelil.
Bili so pri domobrancih mesec dni. Grebenc je bil blagajnik Marijine družbe v Laščah in 10 let cerkovnik na Rašici. Pokopani so bili vsi štirje v skupen grob zraven pokopališča. Franceta je spoznal brat Stanko, ki je tudi moral zakopavati.
Veliko okoliških tolovajskih simpatizerjev je takrat spregledalo. Saj je skoraj iz vsake vasi padlo nekaj fantov, a v boju zelo malo. Vse so postrelili ranjene ali pa ko so jih našli kje skrite. Bili so večina iz vetikolaške okolice, nekaj tudi iz Dobrega polja in Strug, ki so pribežali v Lašče.
Zdaj so že vse prenesli na pokopališče v blagoslovljeno zemljo.
Grebenc France. Gradišar Jože, Gradišar Lojze, Gruden Jože. Prav je, da se vas spomnimo za obletnico smrti. Bili ste vsi štirje ranjeni v boju za boljJo bodočnost svojega naroda. Tretji december 1043 je bil usoden m vas. Skupaj ste se borili, Bkupaj ste umrli. Po zgledu svojega poveljnika ste dali življenja za Boga, narod in domovina
»Velike in težke izgube, dezerterji, peta kolona, sabotaža
Vse to dela vodstvu Osvobodilne fronte vedno hujše skrbi in povečuje razkroj
Vodstvo OF je v zadnjem času objavilo v svojih glasilih obširne članke rdečih prvakov o nezdravih pojavih v lastnih vrstah. Komunistična partija je tako
7.	navideznim javnim obravnavanjem ho tela prikriti resnični polom in gnilobo razkrajajoče ee Osvobodilne fronte in njenih krdel.
A v rdečih vrstah je še vse huje. kakor kažejo izjave komunističnih prvakov v »vzgojnih« člankih, pa tudi huje, kakor je razvidno iz poročil o domobran skih uspehih proti komunističnim tolpam To dokazujejo notranie spremembe v OF, odstranitve številnih prvakov in poveljnikov, imenovanja novih izrazito komunističnih funkcionarjev v političnem in vojaškem vodstvu OF 'n NOV, zaupne za povedi Ln navodila posameznim štabom ter razni poostreni ukrepi. V tolpah NOV in POJ ni le mnogo »birokracije, bicikli-stike, kritike, nediscipline, uporov, pomanjkanja iniciative pri partijcih in povezanosti NOV z ljudstvom, malodušja in obupa nad trenutnimi neuspehi«, kakor rdeči prvaki sami priznavajo, ampak tudi še več strahu pred koncem.
»Velike in težke izgube na moštvu in materialu«
Prvi dokument, naredba »štaba Vil. korpusa NOV in POJ« je glede tega zelo jasna. Takole pravi:
SMRT FAŠIZMU - SVOBODO NARODU! Stab
XV. divizije NOV in POJ Na položaju, 30. 8. 1944 št. 6812
Naredba štaba VII. korpusa NOV in POJ z dne 26. 8. 1944.
Pri operacijah, ki jih je vodila XVIII. divizija od 13. 8. 1944 do 22. 8. 1944, so utrpele enote XVIII. divizije, Vlil. in IX. brigade velike in težke izgube na moštvu in materialu. Ti porazi in izgube izvirajo iz slabega, nevojaškega vodstva štabov vseh brigad. Stab VII. korpusa je preiskal ta slučaj in vzroke tega poraza ter kaznuje:
1.	komandanta VIII. brigade, majorja tov. Gerdoviča Leopolda — Jurja z degradacijo in predajo vojaškemu sodišču. Posle mora takoj predati svojemu nasledniku. Zaradi kaznivih dejanj se ta-
Vdovo Lamutico je nekaj gnalo po krivenčasti stezi med trtji in omejki. Pri križu na razpotju vaške ceste se |e ustavila in prisluhnila Ornicam, ki so ležale pod njo v majski zelenini sadovnjakov.
»Jur-ko! Jur-l^ol« je zaklicala v vas.
Ve,ter, ki se jt je zaletaval v hrbet in odšumeval skozi kristalni zrak, ji je trgal glas.
Zaman je čakala, da bi se kdo odzval.
Zaklicala je vnovič, še bolj pretrgano in zateglo.
Na hribu onkraj dola je pasel mladi Hudeia — komaj je bil dostal šolo — in sel ozrl v fantka, ki si je zapenjal hlečice, medtem ko se je junček ob njem zadovoljno oblizoval.
»Mama te zove, čuj!«
Kakor bi kdo jokal, je bilo v vetru čuti Lamutico iznad Ornic
Jurko se je vidoma trudil, da bi prer slišal klice.
»Kaj res ne moreš en sam popoldan vzdržati doma pri mami?« ga je pol grajal pol se mu posmehoval Hudeia.
»Ko sem pa čisto sami« je vzdihnil Jurko.
•Našejškan boš nocoj in še brez večerje pojdeš spat,« mu je prerokoval.
Jurko pa je vedel, da ne bo niti našeškan niti brez večejrje. Le mama bo spet jokala nad njim in sklepala roke.
Ob tem spominu se je zavedel, kako silno jo ima rad. Zasmilila se mu je. V hudi srčni stiski je pogledal Hudelo.
»Drva moram še razkalatil«
To je bilo njegovo slovo do drugega dneva. In spustil se je čez njive, steze in kolovoze, hitel mimo vrtov in skednjev, reletel železniško progo in se pognal v režine, posute s trtji, košenicami in kostanjevimi gozdiči. V lic« mu je pihal veter, a on je lomil njegove široke m mogočne valove ko ostrokrila ptica.
Med gabrovjem in samotnimi dragami, med krčevito upogibajočimi se jčseni in črešnjami drobnicami se je bližal samotnemu domu — in bilo mu je zmerom tesneje v prsih. Zakaj še pre,razločno je čul, kako vrši veter čez njegov dom, čez La-mutovko, kakor bi mu bila ona v posebno napoto.
Poiskal je sekiro, odhitel na tnalo in začel kalati panjičke, ki jih je tam ležalo oln kup Zamahoval je čvrsto, trmasto, akor iz obupa Hotel je preglušiti veličastno, strahotno šumenje oreha, ki je vasel v pečinah pred hišo, že dejsetletja kljuboval strelam in toči, viharjem in snegu, a vsako jesen Lamutovim polnil vreče in vevericam skrite, zimske zaloge.
Sredi vetra je začul, kako je okovan čevelj zaškrtal na kamnu.
Na ovinku steze, ki je samotno Lamu-tovko veizala z Ormcami, je ležala škrla čez pot Vsaka noga je morala stopiti nanjo.
Da, to je bil materin koraki
Lamuti« a se je vračala sključena od dela in skrbi, z rokami sklenjenimi na križu.
Otrok doma — in pr«d njim že kupček belih kalanicl
»Kod si pa pritekel?« mu je rekla pol karajoče, pol začudeno.
koj preda vojaškemu sodišču VII. korpusa v nadaljnje ukrepe;
2	komisarja Vlil. brigade lov. Kolenca Venceslava — Venclja, z degradacijo, ker s svojo brigado ni sodeloval pri napadu na Škofljico dne 13 8. 1944. marveč se je pridružil brigadni komori in zaostal nekje pri Gradišču Posledica tega je bila da Vlil. brigada v najbolj kritičnem trenutku ni prišla na pomoč IX. brigadi, čeprav je to možnost imela;
8. namestnika komandanta VIII brigade tov. kapetana Ožbalta z ukorom kot sokrivega člana brigad n ega štaba;
4. pomočnika Komisarja VIII. brigade tov. Farčnika Aleksandra kakor pod t. 3,
5. komandanta IX brigade kapetana Beleta Alojzija — Tičko z degradacijo in predajo vojaškemu sodišču. Tovariš Tičko se mora razorožiti in do razprave pridržati v divizijskem štabu;
6. pomočnika komisarja IX. brigade z degradacijo in predajo vojaškemu sodišču zaradi nevojaškega ponašanja v teku akcije;
7. komisarja IX. brigade tov. Jenka — Vida z degradacijo zaradi nevojaškega vodstva brigade, kar je imelo za posledico večji poraz;
8. namestnika brigadnega komandanta, tov. Vukeliča Milana z ukorom kot sokrivca na neuspeh IX. brigade.
Stab VII. korpusa predlaga za imenovane tudi partijsko kazen.
S temi ostrima kaznimi smo kaznovali imenovane zaradi njihovega slabega poveljevanja in vodstva naših edimic. Naši štabi naj se v bodoče zavedajo odgovornosti za vsako lahkomiselno žrtev.
Politkomisar: podp. Janez Vipotnik.
Komandant in podpolkovnik: podp. Franc Kočevar.
Ta dokument nam zgovorno pojasnjuje, zakaj je komunistično vodstvo postavilo za političnega komisarja glavnega štaba v NOV samega sekretarja lOOr »tovariša« Kidriča. Naredba se sliši vse drugače ko pojasnilo v »Slovenskem poročevalcu« z dne 17. oktobra, ko pravi h Kidričevemu imenovanju, da »je ta pomembna odločitev bila storjena samo zaradi tega, ker je potrebno, da je z ozirom na današnji ta predstoječi položaj v Slove-
A njemu je, donelo v ušesih bučanje vetra. Bled je pogledal mater. V njegovih očeh je bil strah, ki ni prihajal od ljudi.
»Povej mi, Jurko, kedaj se boš jenjal potepati po vasi? Ka me boš res prej požrl? Dan na dan te moram zvajkati pa se jezitil«
Dečka je stiskalo v grlu.
Kaj mama zna, koko je njemu na samotnem domu, kadar vstane piš v poljanskih hribih in kakor znorel divja čez breg in dol, da trga sve.že listje z drevja, vrši v goščah, kakor bi se vse pošasti prebudile, puli slamo iz streh in jo raznaša, meče opeko iznad zatrepov, jemlje ustom glas in ušesom sluhl
A Lamutica je dobro poznala slabost svojega fantka. Le, razumeti je ni mogla.
Kadar so nastopili vetrni dnevi, je Jurka popadel nemir da ni več strpel na tihi Lamutovki. Moral je med ljudi. Drugod je laglje prenašal šumot in žvižg in jek vetra. Dopovedoval si je, da doma ni tako hudo. Doma pa je bilo še huje, zakaj Lamutovka je kar pritezala južne sape. Tam so se ji stavile v bran hruške, jablane in črešnje., tam so kipeli v višino in širino orehi. Boj je potekal v šumu in ječanju, da se je še lesena hiša zdaj pa zdaj vsa zdrznila, kot bi jo hotelo nekaj silnega iztrgati iz skal in ruše in jo treščiti v zaraslo drago.
Kaj, če je strah pred vetrom kaka bolezen?
Ob tej misli je Lamutica pozabila na vse bridkosti, ki jih ji je otrok prizadel z večnim zahajanjem na kratkočasne Or-nice.
»Samo glej, da se ne posekaš!« mu je rekla, ko ga je dolgo zamišljeno gledala. »Temni se. Vetrna noč bo, oblaki 60 čisto rdeči.«
Nad Svetim Križem je videl ognjene, brazde oblakov, ki so se rdečili vedno temneje.
Se bolj se je vznemiril. Bliža se noč, veter pa se neče poleči, zrak neče utihniti! Huda noč bo, težka noč.
V	Tuševem dolu je zazvonilo zdravamarijo.
Jurko je kalal In kup kalanic pred njim se je vedno višji svetlikal iz teme. Nato je šel večerjat, a jed mu ni teknila. Pr«neusmiljeno je zunaj razgrajal veter, preglasno so zvenela okenca. Uboga okenca...
Tema se je bolj in bolj gostila in sape so se hohotale čez vrt in hišo druga za drugo ko zblaznele ženske.
Na vežnetm pragu so se ustavile težke stopinje.
»Dober večer, Katkal Kje pa imaš tl svojega fačka tatskega, kaj? Tistega, ki mu ne storiš nobenega straha? Ne znaš, da mi je črejšnjo obral? Pa komaj se je začela rdečiti? Če se tebi smili, da bi ga po pišivki namazala, daj ga no meni, mu jaz iztepem bregčšice!«
Besede so bile polglasne, sikajoče, razdražene. Jurku, ki se je bil v postelji pravkar dobro pokril s plahtami, je ole-denela kri in dih mu je zastal.
»Jezus usmiljeni, p« znate, da je on to storil ?«
ni.ji (!) politični komisar glavnega štaba ena najavtoritativnejših osebnosti...«
Stab korpusa je predlagal za degra-dirance še partijsko kazen Kakšna bo ta kazen, vodstvo Partije bržkone ne bo poročalo.
Tak je položaj rdečih tolp pri nas. Isti štab, ki bo moral po begu iz Bele Krajine spet iskati vzrokov za nove po raze, je sedaj sam v zagati, kako se bo zaradi svojega stalnega beganja opraviči! pred »najavtoritativnejšimi« v glavnem štabu Sicer se bodo pa kmalu V6i »beži-štabi« kmalu znašli na isti liniji — beži-tinijL
Nič bolje ko na področju VII. korpusa ni v tako imenovani »IV. zoni« — na Štajerskem. O tamkajšnjem položaju rdeči pisuni molče.
Govore pa tem prepričljiveje štajerski pribežniki. ki se vdajajo po Dolenjskem in dan za dnem pojejo isto pesem: »Obupno je bilo pri hoetarjib! Obupno!«
Štajerski dnevnik
Da je razkroj zajel OF tudi na Štajerskem, nam priča dnevnik člana bataljonskega biroja tov. Šturma, ki je bil zaplenjen na zadnjih pohodih.
Sturm piše takole:
»28. 8. 1944. — Referat o politični situaciji ta o kadrih. Kontrola nad intendanti.
Tovariš Bolko: Postopek višjih funkcionarjev z nižjimi bataljonskimi. V bodoče je treba odnose vojaških fukcionar-jev z oblastmi civilnega prebivalstva in oivilne oblasti kontrolirati. Največ greše intendanti, patrulje ta obveščevalci. Obračati se je treba na okrožne komitete ta skupno sodelovati pri raznih aretacijah. Intendanti morajo nastopati kot oblast, ne pa kot roparji. Za obveščevalce zbirati sposobne, njihovo delo nujno kontrolirati. To je dolžnost partijcev. Vsak partije« mora budno paziti in obveščati o vseh vprašanjih, zlasti o odkrivanju pete kolone in Crtomirove črne roke.
Sestanek štabne celice — 4. 9. 1944.
Dnevni red: pregled dela: — vojaški sektor: disciplina padla; politična 6&ktor: funkcionarji nedelavnL
Politična situacija: Mnogo bo treba še storiti, da se bodo razmere v brigadi popravile. Več političnih ur, na katerih je treba obravnavati važnost discipline.
Tovariš Vidovič je precej godrnjač in se ga sprejme le za kandidata.
Skupnost v štabu bataljona. Posvariti je treba operativnega oficirja glede vedenja. Tovarišica Angelca je premalo v četi, vse preveč pa v štabu. Sklop: treba jo je temeljito prijeti tako po liniji kakor po SKOJ-u. Kontrolo nad operativnim bo prevzel komisar.
Nove naloge: nadomestiti kader. Vojsko je treba vsaj malo vojaško izvežbati.
»Dezerterji politično porazno vplivajo...«
Sestanek štabne celice — ii. septembra 1944.
Sestanek s štabnimi komisarji. Glavno delo politkomisarja je, podati vojaštvu cilje našega boja. SKOJ je imel 2 sestanka. Sklepi niso biii izvršeni.
Politična situacija: debata o teheranski konferenci — Štajerce skrbijo starši in družine — podpore zanje ni. Partija naj ukrene vse, da sc vedno številnejše dezertacije ne bodo več ponavljale. Obveščevalci poročajo s Štajerskega, da
Quo vadiš
Roman v slikah!
Dobite ga v uredništvu »Slovenskega doma«.
»Katka, da je bilo to prvičl Ali rečem tl, ko mi enkrat pride v roke, bo umazan prišel domov. Pa lahko noči«
Vzela sta ga tema in veter. V Jurku je ostala živo pre.bujena vest, v materi nova žalost. J
Vdova je stopila k postelji in dela roko na otrokov obraz. Njen glas je bil strt od razočaranja.
»Jurko, zakaj si to storil? Ne poznaš Usigarja? Kolikrat sem ti rekla, da se ga boji Mislila sem, da se samo kratkočasiš po vasi. Ti pa tudi škodo delaš ljudem!«
Fantek je molčal in drhtel.
Noč zunaj je živela burno, razposajeno. Vsi človeški in živalski glasovi so utihnili, samo veter je igral neutrudno na svoje mogočne orgle,. Sikanje in piskanje, šumenje in sopenje, ječanje in ihtenje, jokanje in rohnenje, vriskanie in razuzdano smejanje se je prelivalo čez globeli in brežine, čez drage in njivice, kakor bi drvela čez pokrajino brezkončna čreda pobesnelih konj. Lamutova hiša med drevjem se je drmala, škarnice na podstrešju so pokale, okoli voglov žvižganje ni in ni utihnilo, kakor da se tam vica tisoč ubogih duš. Od stropa se je luščil omet v tenkih ploščicah na pod, na mizo, na posteljo.
Da, ln Jurko je bil vsemu temu budna pričal
Stisnil se je »n «1 potegnil odejo čez glavo, da ne bi slišal strahot pomladne noči. S prsti si je zamašil ušesa in se trudil, da bi zaspal. Postalo mu je vroče, iz čela so mu pritekle znojne kapljice, a on je tiščal ušesa, doklej mu kljub vse-
— Dokumenti govore
dezerterji, ki so zbežali iz brigad, vse preveč politično porazno vplivajo na ljudstvo in tudi na terenske odbore. Treba bo uvesti strogo disciplino. Partija mora paziti na provokatorje v bataljonih, kj se skrivajo pod vsemi mogočimi krin kami; intendanta brez karakteristike ne sprejmemo v celico.
Disciplina v pokretu se mora zboljšati. Vedno češče 6e dogaja, da se kolone trga jo. Vedno več pritožb čez operativnega in komandanta, da se preveč zadirata nad borci, kar slabo vpliva na fante. Komandant grozi s streljanjem. Sekretar SKOJ-a premalo discipliniran.
Kritika proti komandirju t. čete. SKOJ še daleč ni na mestu. Bolničarka mora bolj delati. Tovariša Zagorja je treba kaznovati.
Nove naloge: straža pred štabom. Zgraditi disciplino v naši vojski. Izvesti partijsko kontrolo. V štabu več ideološke izgradnje.
Sestanek štabne celice 24. 9. 1944.
Sklepi zadnjega sestanka glede branja karte in ravnanja z avtomatskim orožjem se niso izvršili. Disciplina se še ni dvignila na stopnjo, kakršna bi morala biti.
»Komandant se znaša nad bolniki in ranjenci«
Sestanek štabne celice 2. oktobra 1944.
Zadnji sklepi se niso izvršili, zato ostanejo tudi nadalje isti. Intendantu se da rok desetih dni, da se izkaže. Tovarišu Mirku strog ukor. Križana se kaznuje z ukorom. O Škofu je treba ugotoviti karakteristiko. Opomini:	Kovač, ukor
Žagar.
Konferenca partijcev I. bataljona,
3. oktobra 1944.
Pritožbe čez komandanta v 3. četi. Znaša se nad bolniki in ranjenci.
Operativni preveč kriči tudi na položaju. Funkcionarje je treba kontrolirati tudi na položaju, ker jih čestokrat manjka. Bataljonski biro 12. 10. 1944.
Poročila sekretarjev. V tretji četi ne odgovarja komisar. Prav tako ne SKOJ. Strogo je prijeti komandirja III. čete, ki ie bežala. Kaznovati komisarja II. čete in Vukšiniča. David vpije na položajih. Iniciativa pada celo pri partijcih. Delovni sklepi: dvigniti moralo, disciplino ta kadre.
Sestanek štabne celice 19. oktobra 1944.
Do prihodnjega sestanka mora priti do popolnega sodelovanja med celičnimi funkcionarji ta komandantom, ki dobi zaenkrat ukor.
Bataljonski biro 26. oktobra.
Namestnik je kriv, da sta II. in III. četa zapustili položaje. Vojaški funkcionarji V6e preveč vpijejo in zmerjajo moštvo, zaradi česar je še več sabotaž. Treba bo ravnati drugače, sicer bo še slabše.
IZREDNI SESTANEK ŠTABNE CELICE
29.	oktobra 1944.
Kar ima štab osebnega, nosa vsak član sam.
Šturm ni dokončal zapisnika izrednega sestanka štabne celtae, ker so ga domobranci pri pisanju nepričakovano presenetili ...
Njegove besede so vse bolj odkrite kakor Kidričevo jadikovanje o »nezdravih pojavih« v OF. Vse to ni samo »politično porazno za ljudstvo na Štajerskem«, temveč predvsem za OF in njeno vodstvo.
Na Primorskem in na Gorenjskem
Nič bolj rožnat ni položaj OF na Primorskem ta Gorenjskem.
Na Primorskem zgublja OF svoje zveste »zaveznike« komunistične Italijane, ki beže pred enotami hrabrih prostovoljcev ta združenih Narodnih straž, na Gorenjskem pa so komunisti začeli že zažigati gorske vasice, da se ne bi vanje naselili
mu ni prišel do zavesti hrum nočnega vetra. Pomolil je glavo izpod odejo.
Veter zunaj je divial, ko da hoče pokončati vse. kar sei mu stavi na pot. Kakor da vnovič prihaja sveti Duh na sveti Škarnice v strehi so presunljivo škripale.
»Jezus nebeški, usmili se nas Til« je šepetaje vzdihovala mati na klopi pri peči.
»Mama, jaz bom tudi molili«
»Le, vstani, Jurko!« je rekla in predela roženvenec v drugo roko.
Ko se je fantek stiskal k nji, drhteč po vsem životu, in odgovarjal na njeno molitev, je bil veter en sam prehitojvaioč se val in oreh pred hišo neupogljiv borec ž njim.
Sredi molitve je Jurko, očiščen od straha, sklc,nil v srcu in pridušeno vzkliknil:
»Mama, nikdar več ne bom hodil na ljudsko drevje!«
Mislil je, da se bo tisti trenotek veter čudežno pomiril... A piš je vršal dalje in na podstrešju so se, teple neukrotljive sape, kakor bi zasoplo .plesali sami živi strahovi
Mali se je tresel od tesnobe in hlada.
Tedaj si je mati hotela priti na jasno. Potajila je lastni strah in vprašala:
»Kaj ti je, da se emerora tako bojiš vetra, Jurko? še ltedar je krotek in potreben, si ves drugačer..«
»Mama, strah me je, da bo hišo prevrnil ali pa streho odnesel. Kam bi šla potlej vi in ja;?«
»Saj je ne bo, soj ni tako slaba —«
»Ne čujete,, kako pokajo škarnice? Saj se vi tudi bojite 1«
domobranci Z napil jem se skušajo držati le še v kakem oddaljenem, težko dostopnem kotu.
Komunistična sodišča imajo polno dela, ki terja mnogo krvi, rodi pa vedno hujši odpor. Tako so komunisti pred nedavnim obsodili na smrt več Primorcev — »dezerterjev«. med njimi 23 letnega Bonina Natalija ta Furlaniča Virgilija. oba iz Kopra, ta ju ubili. V dopisih, ki jih je poslalo »vojaško sodišče, za Notranjsko področje« »sodnemu odseku pri štabu VII. korpusa«, so zanimive ugotovitve. Na drugi strani akta št. SU 84/44 je naslednji odstavek:
»Največ obsodb je bilo izdanih zaradi kaznivih dejanj izmikanja pred mobilizacijo v NOV in POS. Sknvaštvo je trenutno problem, ki ga tukajšnje sodišče najbolj proučuje m najbolj preganja. Sodišče skuša z objavami in izvršitvami smrtnih sodb in drugih obsodb ter z razglasom istih doseči, da se vsi tista, ki se izmikajo vojaški dolžnosti, prijavijo v vojsko prostovoljno!«
Tako je sodišče obsodilo na smrt Onn-šiča Jerneja ta Modic Frančiško. Isti akt pravi o sodbi naslednje:
»Sodišče je hotelo s svojo strogo sodbo doseči, da bi prišla kazen do izrazitejšega poudarka. Zato je sodišče razpisalo javno razpravo v centru Loške doline — v Starem trgu. Oba sta bila obsojena na kazen usmrtitve s streljanjem.«
Tako hočejo komunisti ljudstvo s kroglami prisiliti v svoje vrste. Da se ljudstvo kljub temu ne ukloni, dokazuje zaključek istega akta. ki pravi:
»Ljudstvo je sprejelo razglasitev sodbe z deljenim mnenjem.«
Komunistično vodstvo je že 1. 1942., v prvi kritični dobi za rdeče tolpe, skušalo zatreti Ljudski odpor proti nasilju z zločini ta s strahovanjem. S temi je tu pa tam trenutno preprečilo oborožen ljudski nastop, hkrati pa je vžgalo v narodu še hujše sovraštvo do Osvobodilne fronte.
Danes je to že drugače. Danes OF nima več opraviti samo z neoboroženim narodom, temveč tudi z močnim ta sijajno organiziranim domobranstvom na eni strani, na drugi strani pa tudi z lastnimi ljudmi, lastno »vojsko«, v kateri vre ta se podira na vseh koncih in krajih.
Komunistična zločinstva v zadnjih letih so rodila oborožen ljudski odpor, lanski 8. september naše domobranstvo, novi dnevi pa nam bodo prinesli zmago, ki jo kujejo s slovenskimi domobranci tudi vsi tisti, ki pomagajo razkrajati ostanke Osvobodilne fronte ta njenih »odredov in korpusov«. Navedeni dogodki so zanesljiva znamenja zmage, strnjene ta disciplinirane ter enotne domobranske vrste pa njeno trdno poroštvo.
Ali že imate
Doumnem o i»g;sTr;:sng|seni
razdobju slovenske zgodovine
o dpln komunistične Osvobodilne fronte proti slovenskemu narodu?
250 strani velike oblike, 380 slik« dokazil in listin v fot. posnetkih* Cena 40 lir.
Dobi se v vseh knjigarnah in v nrcdništvn »Slovenskega domač*
Tisti trenotek sta obadva obnemela v hrumu, ki kar ni izpustil hiše, marveč j o je stresal ko kragulj nebogljeno kokoško.
»Oh, tako se mi smili ta naša hiša. kadar je drma pa trga veter, da bi kar pobegnil kam. Tega ne morem gledati!«
»Saj so druge hiše tudi na vetru, Jut“ ko. Tam te ni pa nič strah?«
»Ne. Samo kadar sem doma pa vid’1® vas, ki ste za hišo v takih skrbeh Pa zmerom gledate na šop. ali ie še cel ah že od vetra razkojian, pa ste žalostni, ker spet ne bo ne škope ne pokrivača, in ja* sem tudi tako žalosten —«
Zdrznila sta se ob novem zaletu vetra in obmolknila.
Lamutica je razmislila otrokove besede
Ali se ji je Izpovedal njen desetletni fantek ali odrasel človek? Videla je, kako prečudno dobro ie njegovo mlado srce. Ko bi le zmerom tako ostalo: sočutno ob tujem trpljenju, navezana na dom. zvesto ubogim in skromnimi Potem svo-jega otroka, ki zanj edinega živi. nikdar ne bo izgubila in on se siromašne Lamu-tovke nikdar ne bo sramoval. Prigovar* jajo ji, naj ga di v šole ...
Molila sta, da bi viharni sunki PnZt~ nesli domku Prebledela sta noč v Pr° njah za hišo, za streho, ki jima je tako dobra.
Zjutraj sta se tiho čudila miru in i®B* nini, kakor bi ne. videla niti duhala šopov sajaste sleme, ki je ležala raztresena po zeleni travi. Videla sta le oreh P^ hišo v sloveisni, zmagoslavni veličini. ka" ko ga obliva sonce in se po njegovem deblu podrsavajo brglezi.	J
VINKO B E LI CI C :
VETER
Puma
nam in vam
Spoštovani gospod urednik!
Ljubljana je v sedanjem vojnem času po številu svojega prebivalstva zelo napredovala, a število stanovanj je ostalo skoraj na predvojni višini. Zato je razumljivo, da je zavladata precejšna stanovanjska stiska. Izšel je tudi odlok o stanovanjski zaščiti, toda vzlic tej zaščiti je v mnogih primerih (če gospodar potrebuje stanovanje zase, za sina ali podobno) stanovalec ostal nezaščiten in si mora pomagati, kakor ve in zna. In v tem primeru nastane vprašanje, kam naj se preseli, ko je že tako in tako vse prenapolnjeno. In reči moram takoj, da je takih primerov v Ljubljani veliko.
Sicer so na pristojnih mestih res mislili tudi na te primere: na mestnem magistratu imamo stanovanjski urad, ki ima edini pravico odločali o oddajanju praznih stanovanj prosilcem. Ta urad se vsekakor trudi, da bi čim več ljudi spravil pod streho, toda ker je le preveč prosilcev, vsem ni mogoče ustreči.
Vzlic tolikšnemu pomanjkanju stanovanj pa se nekateri gospodarji brezobzirno poslužujejo svojih pravic in si včasih na vse mogoče načine prizadevajo, kako bi postavili svojo stranko, ki jim ni dovolj pri srcu (morda celo zato ne, ker ima preveč otrok!), na ccsto samo zato, da zadoste svojim osebnim »kapricam«.
Najbolj neprimerna rešitev se mi zdi tista o »prisilni izpraznitvi stanovanja«. Uboge stranke, ki dobe ta »socialni pozdrav8 prav kratkim rokom (za današnje čase je tak odlok še zlasti nekaj nemogočega in neizvedljivega), se po navadi potem zatekajo na vse mogoče urade, se obračajo na vse znance in strice ter si skušajo z vsemi mogočimi sredstvi, včasih tudi z nemajhnimi nagradami preskrbeti primerno stanovanje. To se pravi: kdor ima, lahko dd in tako tudi lahko pride do novega stanovanja. Toda družine, ki nimajo niti toliko pod palcem, da bi se vsaj za silo preživljale, te si ne morejo na noben način pomagati. Prepuščene so na milost in nemilost slučajnosti. Če s.e jih kdo usmili, dobe spet streho, drugače pa ostanejo na cesti.
Če že stanovanjski urad ne more nuditi vsem prosilcem stanovanja, potem je, vsaj v teh težavnih časih, res težko s prisilnimi izpraznitvami stanovanj. Če je dosedanji gospodar kake stranke potreben, da dobi zase tisto stanovanje, je prav tako, če ne še bolj potrebno, da stranka, ki mora stanovanje zapustiti, dobi drugo primerno stanovanje. In če mora gospodar — ki se dostikrat šopiri v udobno urejenem stanovanju in živi v izobilju, si poišče vse mogoče zveze, izkorišča svoje stranke ali hišnika s prevejanimi pogodbami, sklenjenimi v izredno težkih razmerah — na vsak način imeli tisto stanovanje zase, je na drugi strani pač vsaj toliko potrebno, da tudi stranka dobi primerno drugo stanovanje.
Če je torej mogoče, da se izdajajo odloki o prisilnih izpraznitvah stanovanj v času, ko stanovanj tako primanjkuje, potem prosimo gospode na pristojnih mestih, naj odrede, da se bodo takšni neizvedljivi odloki obravnavali na stanovanjskem uradu, ki naj potem dokončno odloči, ali naj se stranki dodeli drugo stanovanje, ali pa da ostane v starem toliko časa, dokler stanovanjski urad ne nakaže drugega stanovanja. V vsakem primeru pa naj ugotovi, ali tisti gospodar res tako nujno potrebuje strankino stanovanje zase, ne glede na to, ali ima po dosedanjih postavah res pravico do njega ali ne.
Tako bi bilo prizadetim strankam prihranjenih mnogo polov, morečih skrbi in stroškov, ki so za šibkejši sloj brez dvoma veliko breme, uradom pa bi bilo prihranjenega mnogo nepotrebnega dela.
Najemnik.
Gospod urednik!
Ljudje smo sicer res takšni, da laie pozabimo hudo kakor dobro, pa je vendar včasih tudi tako, da tudi hudega ni lahko niti pametno tako hitro pozabiti.
Naš narod je doživel zadnja leta in doživlja deloma še zdaj marsikaj takšnega, česar ne bo mogel in ne bo vrne! pozabiti vse dni svoje bodočnosti. Tako mu nikakor ne bi bilo v korist, če *» ne bi njegova poštena večina med drugimi dobro zapomnila tudi sramohuj vloge dela našega ženstva v bližnji preteklosti »n sedanjosti.
Tiste dni, ko smo morali Slovenci prenašati najhujše udarce badoljanske »pravice«, je bilo v naših mestih in podeželju nemalo takšnih iensk, ki jih prav nič ni brigala usoda lastnega naroda, samo da so one lahko poceni prodajale svojo žensko čast tistim, ki so na tisoče poštenih in nedolžnih Slovencev vlačili v svoje daljne zapore in internacije in potem tam preganjali kakor Hval iz kraja v kraj zato, da bi jim bili čim manj na poli pri njihovem vandalizmu in orgijah na lepi slovenski zemlji. »Junaški in^ častni nosilci pravice« pa niso bili pri tem prav nič zbirčni. Iskali so svoje žrtve med vsemi sloji od najrevnejših do listih, ki naj bi po njihovem mnenju sodile med »boljše.t kroge. Tudi iz tako imenovanih boljših krogov je bilo precej žensk, ki so se za svoj častni posel čudovito hitro naučile vprav za ljubavne skrivnosti tako blago zvenečega, a sicer lahkega jeztka.
Nekoliko teže je bilo »prakticirali italijanščino* na deželi. Javnost bi se le preveč pohujševala, če bi videla le zaradi same živalske ljubezni vnelo jezikovno šolo. Zato je bilo v navadi, da so *e cenene višje itt nižje ljubice rajši javile oziroma so bile, kakor so same zaradi lepšega poudarjale, kar odrejene za nekakšne bolničarke in obenem lolmačtce pretežkega jezika, tako da se je narodno zdravje in narodno znanje kar vidno povečalo.	_	.
Pa tudi narodna •trgovina z mešanim blagom« je bila v čudno cvetočem stanju Onim, ki so teptali žensko čast, je bilo namreč dano, da so za vztrajno teptanje te časti lahko po mili volji kupovali osi-
NECE
KONEC habsburške države In njenega po-sledntega vlada rja
BRUNO BREHM
DOSEDANJA VSEBINA)
Novembra 1916 umre cesar Frano Jožef. Že naslednji dan s® pripolje na Dunaj madžarski ministrski predsednik Tisza in izsili od cesarja Karla obljubo, da so bo dal kronati za odrskega kralja.
Tudi Karlov svak princ Sikst Burbonski meni, da je zdaj, po smrti Franca Jožefa. prišel čas,
■ da uresni6i svojo na5rte: uveljaviti hoče svoje dvomljivo pravice do francoskega prestola. Glavnega tajnika v francoskem zunanjem ministrstvu Cambona skuša prepričati, da Francija in Avstrija idaj, ko je cesar Frane Jožef umrl, nista več sovražnici, marveč da imata obe edini cilj: uničiti Prusijo.
Cesar Karl pošlje k princu Sikstu v Neuchatel madžarskega grofa Erdi>dyja s štirimi točkami pogojev, pod katerimi da bi rad sklenil mir: tajno premirje z Rusijo, obnovitev Belgije s Kongom, Francija dobi Alzacijo in Lota-ringijo, iz Srbije, Bosne, Hercegovino, Albanije in Crne gore pa naj bi se ustanovila Jugoslavija pod kakim avstrijskim vojvodom. Princ meni, da zdaj šo ni čas za sklepanje miru, ker je Amerika šele komaj šla v vojno, Nemčija da je sploh proti miru, ko ji na bojiščih dobro gre, Italija Pa da ho5o na vsak način Jroj uničiti Avstrijo.
Princa Sikst in Ksaver sama prideta h Karlu na razgovor v Laksenburg. Od Karla bi Sikst rad dohil pismeno potrdilo glede tistih štirih točk, češ da mora imeti v rokah vendar nekaj pismenega, kor mu drugače v Parizu ne bodo verjeli. Tega pisma pa noče podpisaiti grof Czernin. češ da noie biti burbonski politiki za priprego.
Oba brata sta sedla k svoji sestri in se venomer ozirala v kot, kjer sta se raztovarjala cesar in Czernin.
Princ Sikst se je obrnil na cesarico s prošnjo, naj se pri Nemcih pritoži zaradi obstreljevanja Reimsa in zaradi poruše-nja tamkajšnje čudovito lepe katedrale. Cesarica je dejala, da se ie takoj, ko ji je Erdody sporočil te želje, obrnila na nemškega cesarja, da pa ni doslej dobila še nobenega odgovora.
Spet sta se ozrla oba brata in njuna sestra na cesarja in na grofa. »Bo ta Machiavel popustil, ali ne?« je vprašal Ksaver cesarico,
»Karl mu je dovolil priti mnogo previsoko,« je odgovorila cesarica. »Czernin noče prevzeti odgovornosti, če bi mu bil uspeh zagotovljen, bi bil že davno na naši strani.«
Razgovor je bil končan. Czernin se je strumno in strogo po predpisih poslovil. Cesar ga je ie nekoliko pospremil, potem pa se spet vrnil- »Noče! Pravi, da mora vso stvar še natančneje premisliti. Morda se bo do jutri odtajal.«
»Vprav zato moraš pismo napisati sam,« je odvrnil Sikst, »Zakaj tvoj minister 8e ti utegne do jutri preminiti. Brez pisma pa se ne smem vrniti v Pariz.«
»O tem bomo jutri naprej govori!!,« ie dejala cesarica. »Morda pa le najdemo še kakšno pot, da Czernina upognemo. Vidva prideta jutri zvečer še enkrat sem!«
Ko sta princa po modrih stopnicah zapustila grad ter sedla v avtomobil, zunaj ni več snežilo. Od Schneeberga sem je pihal mrzel veter ter ometel sneg z zidov ob parka. Jasna in tiba noč je bdela nad pokrajino, ki je počivala pod snegom.
roma dobivali kol darilo ali nagrado ie razne živilske in oblačilne potrebščine, medlem ko jih za našega reveža ni bilo niti za visoke denarje. Neugnani »gallino-uovarji« so res živeli pri nas kakor na počitnicah. Ko pa so odhajali domov na dopuste, so jim »belle e buone signorine« oziroma tudi kakšne »gelose signore< pripravile tudi za domov polne kovčege raznih dobrot, pa to ne čez dan, da ne bi »srečni in zadovoljni« narod preveč na izkustvih obogatel, ampak zvečer, ko je za pošteno ljudstvo veljala že policijska ura. Nekje na deželi je na primer prišla čez dan v trgovino revna mali in ko je prosila trgovsko gospodično vsaj nekaj surovega masla za svojega bolnega otroka, ga ni_ dobila, češ da ga ni »niti za smrt rešiti«, kakor se je gospodična opravičila. Se istega dne zvečer pa so ga dobili v precejšni meri Usti, ki so šli naslednjega dne dobro založeni domov povedat, kako jim je tukaj dobro bili.
Po vsem lem je pač umljivo, da so bile naše badoglianke tako pripravne tudi za vzpostavljanje in vzdrževanje rdečih zvez med dvema »najslavnejšima< vojskama na svetu. Razmehkuženi badoljanec je bil namreč kaj hitro za to, da »anche loro (partigiani) devono vivere e man-giare«, da ga je le prišla mamit z vsem potrebnim kaka »preizkušena* signorina ali signora. In takšnih komunistom, kakor smo videli, ni manjkalo.
Toda hvala Bogu, čas je delal in dela vedno bolj za nas. Konec je badoljanskih svinjarij ry) sveti slovenski zemlji, zmagala je in se obogatila slovenska poštenost in čast. Konec je izdajalskih zaslug tolovajskih vlačug, da je padlo na tisoče nedolžnih doma in v tujini (Jelendol, Grčarice, Mozelj, Rab itd.), a narod nesmrtnih junakov je za to še močnejši in lepši. Konec je ženskih načinov razkroja slovenske moči in odpora, narod Slovenskih domobrancev gleda danes na takšne načine in poizkuse razkroja le s posmehom in vzvišenim dostojanstvom.
Tako smo prestali Slovenci neizmerno sramoto, nevarnost in grehe slovensko-badoljansko-lolovajskih vlačug. Prestali smo vse to s trpljenjem in težko preizkušnjo. Zato danes prečiščeni in izmo-dreni sveto obljubljamo in se zaklinjamo, da se ne bo smel več ponoviti ta nepozabni in Črni madež iz najtemnejše, toda junaške dobe naše narodne zgodovine!.
Naslednji dan zvečer sta se princa čisto naskrivaj spet pojavila v luksen-burškem gradu. Cesar, cesarica in ona dva so sedli skupaj da sestavijo pismo, ki naj bi bilo podlaga za nadaljnja pogajanja.
Sikst je imel pred seboj na mizi osnutek pisma. K predzadnjemu odstavku tega osnutka je cesar pripomnil- »Ker Czernin na vsak način odsvetuje sklenitev ločenega miru, za zdaj to ne pride več v poštev. V trenutku, ko bodo sprejeti zgornji pogoji, pravi Njegovo Veličanstvo avstrijski cesar, jc pripravljen pustiti svoje čete na sedanjih postojankah čakati, seveda samo v tem primeru, če sovražne čete, ki stoje nasproti, store isto.’ Preden se odločim za ta skrajni korak, bom skušal pripraviti Viljema do tega, da odstopi Alzacijo in Lotaringijo.«
Princ je skomignil z rameni-' »Kakor misliš! Pot, ki sem jo jaz predlagal, bi bila krajša.«
»Potem mora odpasti tudi zadnji odstavek,« je nadaljeval cesar, »v katerem prosim Francoze in zavaznike za vojaško pomoč in zaščito v primeru, če Nemčija ne bi hotela sprejeti teh pogojev in bi nas silila, da opustimo misel na te dogovore.«
»Potem mora to kajpak odpasti. Samo to ti privoščim, da ne bi nikoli obžaloval, da nisi ubral najenostavnejše in ravne poti k miru,« je pripomnil Sikst nekoliko nejevoljno.
»Nasproti Czerninu ne bi bil smel tako poudarjati francoskega stališča,« je dejala cesarica svojemu bratu, »To je njega, ki se vzlic nasprotnemu njegovemu besedičenju Nemčij boji, preplašila«
»In potem je vsekakor treba,« je pripomnil cesar, »imeti to pismo za maje osbno pisma tebi. Za zdaj Czenrina ni mogoče premakniti nikamar. Če pa ba videl, da to moje pismo učinkuje, bo tudi on zagrabil!«
»Pojdimo po vrsti,« je predlagal Sikst. »Kaj je torej s prvo točko?«
»Z Alzacijo in Lotaringijo?« je vprašal cesar. »To točko sem vendar že sprejel,«
Toda ubrati moramo prlsrčnejšo struno,« je menil Sikst, »zakaj drugače bodo v Parizu mislili, da si se tako odločil zato, ker da ti je vseeno, kaj Nemčija izgubi.«
»Kakšen ton je treba ubrati, prepuščam povsem vam,« je dejal cesar princema in njuni sestri. »Vi morate vedeti, kaj Francija rada sliši!«
Princa in njuna sestra so se nato nekaj časa posvetovali, pisali, prečrtavali, po nekaj cesarjevih ugovorih pa sprejeli naslednje dokončno besedilo, ki_ ga je potem cesar prepisal s tintnim svinčnikom-
»Dragi Sikst)
Tretje leto vojne, ki je prinesla svetu toliko žalosti in gorja, se bliža koncu. Vsi narodi moje države so si bolj ko kdaj koli pripravljeni braniti neokrnjenost monarhije, če treba tudi za ceno najtežjih žrtev. Zaradi njene notranie strnjenosti in velikodušnega sodelovanja vseh narodnosti moje države se je monarhija skoraj tri leta lahko upirala najhujšim napadom.«
»Počakaj,« je ustavil cesar princa pri njegovem narekovanju, »Ali se ne bi tu vendar z nekaj besedami spomnili tudi Nemcev? Ali ne bi lahko omenili tudi Bolgare in Turke?«
»To bi na Francoze vplivalo ko rdeča ruta na razkačenega bika,« je ugovarjal princ Sikst. »Prosim vendar, piši dalje- ,Nihče ne bo tajil vojaških uspehov, ki so jih dosegle moje čete, zlasti tiste na balkanskem bojišču. Francija je tudi pokazala veliko odporno silo in sijajen nalet. Vsi resnično občudujemo veliko hrabrost njene vojske in pripravljenost francoskega ljudstva na žrtve. Še zlasti ljubo mi je, ko vidim, da ne loči moje države od Francije nobeno resnično nasprotje, pa čeprav smo si zdaj še nasprotniki. Zato mislim, da je upravičeno moje upanje, da bodo moje žive simpatije do Francije skupno z vsemi tistimi, ki jih ljudje goje v vsej moji monarhiji, zn vse večne čase preprčile, da bi se še kdaj povrnilo ono vojno stanie m<*d nam*, ki zanj jaz ne nosim nobene krivde.
S tem namenom in da izrazim resničnost mojih čustev, Te prosim, da sporočiš naskrivaj in neuradno gospoda Poin-careju, ministrskemu predsedniku francoske republike, da bom zastavil ves svoj osebni vpliv pri svojih zaveznikih in z vsemi sredstvi podprl upravičene zahteve Francije, da dobi nazaj Alzacijo in Lotaringijo.«
Princ je prebral francosko besedilo in po kratkem odmoru pripomnil- »če prisrč^st lahko velja kot nadomestilo za &. 'e obljube, bi morali biti Francozi s tem pismom zadovoljnL«
Potem so prešli na Belgijo, Srbijo in Rusijo. Glede Srbije je bil cesar slef ko prej prati imenavanju vladarske radbine Karagjorgjevičev, ki fe na njegavo željo tudi izostalo. Izgovoril si je potem še to, da mora biti Narodna odbrana omenjena in da mora Srbija zatreti vsako stremljenje, ki bi šlo za tem, da se avstro-ogrska monarhija razbije. Tudi to so torej zapisali v pismo. Dolgo so se potem posvetovali, kakšen naj bi bil konec pism^ zakaj vprav na koncu je princ želel*vstavitl kakšno besedo o želji po ločenem mira. Toda cesar se je temu uprl. Ostalo je pri res precej splošnem besedilu.
Šele pozno ponoči je bilo delo končano, Brata in njuna sestra so se pošlo-| vili, cesar pa je ostal tam, v duši razdvojen.
Naslednje jutro je grof Erdody odpeljal oba princa spet nazaj v Švico, ne da bi ju bil kdo videl in prepoznal.
2. aprila ob dveh popoldne jc dolg cesarjev dvorni vlak odpeljal z laksen-buržke postaje. Cesarska dvojica je imela mnogo spremljevalcev. V njunem spremstvu so bili-' cesarjev in cesaričin vrhovni dvorni upravnik, višji in nižji pribočniki, ravnatelja vojaške in civilne pisarne, komorniki in dvorne gospe, načelnik generalštaba, ki je peljal s seboj svojo vojaško pisarno, zunanji minister s Svojimi načelniki oddelkov, dvorna kuhinja in pisarna ravnatelja, ki je moral skrbeti za vse, kar je bilo v zvezi s potovanjem dvora. Tudi v vlaku samem jc bil živahen promet- Cesar je v svojem vozu, ki je bil nekako v sredini vlaka, sprejemal razne ljudi. Bil je dobre volje, zakaj Czernin mu je bil pravkar sporočil, da je Italija poslala mirovno ponudbo, ki omejuje njeno zahtevo na laški del južne Tirolske,
Razgovori so sledili drug za drugim, brzojavni aparati v zadnjem vozu vlaka So peli, v velikem jedilnem vozu pa Je bila pripravljena miza za maršale. Čim bliže je bil t« pomladanski vlak nemški meji, tem bolj so se vsi potniki v njem čutili Avstrijce, ki sc morajo peljali v mrzlo, daljna dežele, da tam v glavnem stanu nemške vojske, v Homburgu, nastopijo pred trmoglavimi Nemci kot prosilci in miritelji. Čim dlje proti severozahodu je bil vlak, tem bolj se je že tu, južno od Maina, zdelo potnikom, da du-hajo pruski zrak, tem pogostejše so postajale zgodbice, ki so si jih potniki pripovedovali o Prusih, in tm zlobnejše so bile anekdote. Odsekani klici zunaj na kolodvorih so še vedno zveneli v zaupljivem južnonemžkem jeziku^ in na dnu srca so imeli vsi potniki občutek, da se vozijo po izgubljeni deželi in da ljudje tam zunaj sodijo vse prej k Dunaju kakor pa k Berlinu.
Nemški cesar jih je v Homburgu prisrčno sprejel (v kolikor pač ti trdi Prusi morejo biti prisrčni — so si sami pri sebi mislili Avstrijci). Neskončna je bila vrsta voz, s katerimi so se gostje peljali na dvorec.
Po zajtrku sta si stala nasproti Czernin in Ludendorff. General je bil kake pol ure prej pri razgovoru med Bethmannom Hollwegom, Hindenburgom, Arzom in Czerninom na svoje veliko začudenje slišal za predlog avstrijskega grofa, naj bi Nemčija zaradi dosege skorajšnjega miru odstopila Franciji Alzacijo in Lotaringijo. Z razgovori so bili potem prenehali, ker sta vladarja poklicala k sebi oba svoja ministrska predsednika. Zdaj so se nameravali o isti stvari še naprej pogovoriti.
»Razložiti vam moram najprej, zakaj monarhija čimprej potrebuje mira,« je dejal Czernin, ki je bil oblečen v uniformo dragonskega majorja. »S svojimi silami smo pri kraju. Naše ljudstvo že strada in vseh se skoro že polašča obup,«
»Tega ne razumem,« je odgovoril Ludendorff hladno, »Vaša monarhija je vendar po veliki večini poljedelska država. Pri vaši oskrbi z živili ne more biti vse v redu.«
Czernin ni hotel pred pruskim generalom (kakor bi bil pač storil prav gotovo pred kakim Avstrijcem) tožiti nad pomanjkanjem organizacije. D*jal je 1?, da tudi surovine za izdelovanje streliva že pohajajo.
»Če le moremo, bomo pomagali. Treba bo seči po nadomestkih,« je odvrnil Ludendorff.
»To bi se navsezadnje še dalo popraviti,« je nadaljeval Czernin, »a popra-viti se ne da učinek ruske revolucije na naše Slavane.«
»Vprav v tem je stvar, da morate narode svoje monarhije močneje držati _ v rokah,« je pograjal Ludendorff. »Dvigniti morate daha in zjekleniti voljo do odpora!«
»Pozabljate,« je odgovoril Czernin, ki
!>a je kar nekoliko razjezilo to robato da-anje naukov,« da je Vaša država enotna in da je en sam narod laže voditi kakor pa številne naše narode in plemena, Kateri nemški cesar ali kralj bi bil v dobi absolutizma sposoben streti moč številnih malih deželnih knezov? In kateri vodja monarhije more zdaj v dobi nacionalizma streti odpor najmajšega naroda? Vi potem tudi pozabljate, da je pri nas na Avstra-Ogrskem edina vez med vsemi temi naradi dinastija in monaihova oseba. Pri nas vladarjeva oseba predstavlja domovino. Zato morate tudi upoštevati, da mora takšna dinastija stremeti za tem, da je do vseh svejih narodov pravična!«
»Toda ml vendar ne bomo žrtvovali naše Alzacije in Lotaringije zato, ker vi ne morete brzdati svojih narodovi« se je zdaj razjezil tndi Ludendorff.
»V nadomestilo za to Vam ponujamo vso Poljsko z našo Galicijo vred,«
»Po vsem, kar tte bili pravkar pove-dali a narodih svoje monarhije, ne zveni to ravno preveč vabljivo,« je odvrnil Ludendorff. »Vai načrt s Poljsko je nekoliko nejasen. Tudi ne vemo, kako bi takšna nova zvezna država učinkovala na naše vzhodne pokrajine,«
»To bo pokazala bodočnost,« je odvrnil Czernin.
»Toda odstopitev Alzacije in Lotaringije,« je nadaljeval Ludendorff, ko da bi ga kdo zbodel, »to je vendar nekaj, česar ni mogoče napačno razumeti! O tem ne more biti govora vse dotlej, dokler ne bo. mo premagani. Vsak narod s svojo častjo stoji in pade. Gre vendar tu za nemško deželo! Vsaka vlada in vsako vojaško vodstvo, ki tega ne spozna, bo okusilo narodovo nejevoljo, ki bo pometla z njim.«
»Če vladarji osrednjih držav ne bodo mogli skleniti miru,« je odgovoril Czernin, jih bo pregnala revolucija narodov, ki se bodo dvignili k upora. Potem bo v hipu nastopila druga sila, s katero še nismo računali!«
»Preveč črno gledate!« je dejal Ln-* deadoriL
»Na žalost gledam še preveč bistro,« je odvrnil Czernin. »Pri nas občutimo vce nemire, ki gredo po svetu, najprej in naj. laže.«
»Res da je naš položaj resen,« je nadaljeval Ludendorff,« toda mi smo tudi Se vedno zmožni velikih stvari Samo hoteti je treba! Ne verjamem, da bi sovražnik imel odstopitev Alzacije in Lotaringije za kaj drugega ko za n&šo slabost. Spričo takšnega znamenja skorajšnjega našega poraza bodo njegove zahteve čedalje večje. In potem — ali mi morete dati zagotovilo, da se bodo zavezniki z odsto-pitvijo Alzacije in Lotaringije zadovoljili?«
»Tega Vam ne morem dati,« je odvrnil Czernin, »toda iz zanesljivega vira vem, da je vprav ta odstopitev temeljni pogoj za začetek pogajanja splch.«
»Ne morem si zamišljati,« je dejal Ludendorff,« kako Francozi pridejo do takšne svojeglave zahteve in imajo to celo za nekaj samo po seti umevnega. Tudi ne razumem, ksko morejo nam, ki povsod zmagujemo, prisojati kaj takšnega, da se bomo tem zahtevam vdali!«
Czernin jc poskuJal zdaj generalu na drug način priti do živega. Medtem ko je bil prej govoril o notranjih težavah v av-stro-egrski monarhiji, se je zdaj dotaknil notranjih nevarnosti v Nemčiji in je pri tem tu in tam z vso svojo spretnostjo pokazal, kako je tudi o tej stvari podkovan. General je prisluhnil in se čudil, kako je vendar Czernin vse to mogel tako točno zvedeti, zdelo pa sc mu je neumestno, da bi se podrobneje za to pozanimal. Suhi, sloki gref je nBtanko opazoval, kakšen učinek bo to imelo, nato pa je hitro prešel na vprašanje, kakšne uspehe obeta podmorniška vojna. Tudi glede tega je bilo njegovo znanje naravnost presenetljivo, in vse, kar je povedal o tej pod-mornižki vojni, je podal tako, da bi moral vsak sklepati na neugoden konec. Slednjič se je grof dotaknil tudi Amerike, ki se je tako negotovo in grozeče pojavila na vojnem obzorju.
A Czerninove besede se generala niso prijele. Blage in zmerne govorice Avstrijca Prus, ki je skopo in ostro odgovarjal, ni hotel razumeti. Njegovo mišljenje, ki je v njem zrasel, je razodevalo ono trdno prepričanje, ki jc še vedno dajalo sta>-o ogromno udarno silo pruskemu pohodu. Ludcndorif je čutil in poznal sovraštvo, s katerim so povsod nastopali proti Nemčiji, ni pa imel nobenega drugega sredstva kakor silo, s katero bi lahko nastopil proti tema sovraštvu in ga zatrl. One pomisleke, ki jih je izrazil grof, je zavrnil z žaljivo robatostjo kot znamenje moreče obupanosti.
Spričo te odklonitve ni grofu preosta-jalo nič drugega več, ko da poskuša generala prepričati, da bi bilo za ceno žrtev treba skleniti mir. A tudi ta njegov poskus je bil reman. General je bil spoznal, da je za politiziranje o tej stvari že prepozno, ker je šlo zdaj samo še za rešitev domovine. V Czerninovi prevejanosti je Ludendorff videl slabost, Ludendorffova nepopustljivost pa je učinkovala na Czer-njna kot nasilnost. Zakoni države, ki je bila na počasnem umiku in se je branila z vsemi sredstvi, so bili preveč različni od zakonov zmagovito prodirajočih Prusov, da bi bila sploh še kakšna možnost za posredovanje med obema taboroma. Če se vojna za Nemčijo kot državo slabo konča, preostane ie vedno nemški narod, ki bi ga bilo mogoče poklicati k poslednjemu odpora. Avstro-Ogrska pa je bila samo država, ki v trenutka, ko bi bila premagana, ne bi mogIa računati z nikomer več. Njej je bila prepovedano, da bi sprostila one zadnje sile, zakaj monarhija je lahko ostala pri življenju samo tako, da je bila te sile vezala in jih tam, kjer so se bile morda že sprostile, izigravala drugo proti drugi. Ne, Ludendorff ni mogel razumeti, zakaj je Avstro-Ogrska tako zaskrbljena glede končne odločitve vojne. Ni videl tiste velike razlike in ni čutil on grožnje, zaradi katere v*i ti ljudje tako kolebajo. Razgovor je bil prekinjeni Ludendorff je mislil, da je grofa le prepričal, da je treba ta boj prestati do konca, A Czernin je že mislil na druga sredstva in poti, da bi zlomil generalov odpor.
19. aprila so se sestali v škofijskem mestecu Salnt Jean de Maurienne na Savojskem v dolini Arca od progi Ženeva— Turin novi francoski ministrski predsednik Alexandre Ribot, francoski poslanik v Rimu Barrčre fn angleški ministrski predsednik Lloyd George z italijanskim zunanjim ministrom Sidneyjem Sonninom, ki je pripeljal s seboj tudi italijanskega predsednika poslanske zbornice Bosellija,
Namen tega sestanka y skritem gorskem mesteca je bil potipati t naprej, kako kaj Italija misli o ločenem miru, ki bi ga_ sklenili zavezniki z Avstro-Ogrsko.
Princ Sikst, ki je po padcu Briandove vlado naletel pri novem ministrskem predsedniku, starem Ribota, na odpor, je z največjo tesnobo v srcu gledal na ta sestanek, da, Ribota je bil sporočil celo, da je življenje njegovega svaka v nevarnosti, če bi Nemčija po ovinkih od Italije kaj zvedela o dosedanjih posvetovanjih.
Ribot je bil od vsega začetka proti temu, da bi bourbonski princ posredoval za mir. Z velikim nezaupanjem jc bil prebral cesarjevo pismo in pogrešil v njem vse tisto, kar bi zadevalo Italijo in Romunijo. S takšnim ločenim mirom, ki ga je bila Avstro-Ogrska pripravljena skleniti samo z delom sovražnega tabora (in to vprav s tistimi nasprotniki, s katerimi ni imela ne skupnih meja ne kakšnih interesnih nasprotstev), Ribot ni vedel kaj prida početi. Amerika je bila vojno že napovedala in treba je bilo pridobiti na času. Več bi morda imeli od premirja ali od kakšnega tajnega dogovora c Avstrijo. Vendar je že zdaj zagotovilo, ki ga je bil princ prinesel z Dunaja, da Avstrija za zdaj ne bo napadla Italije, pomenilo bistveno razbremenitev velike Petainove in Nivellejeve ofenzive, o kateri so v ta skriti gorski kraj pravkar prisppla poročila, ki govore o prvih zelo krvavih bojih fn velikih izgubah. Nemških ujetnikov, so vedela povedati ta prva poročila, j« že dvajset tisoč.
{Dalj* prihodnji«.
4. 1944. Premik in politična ura.
Rop, požigi, umor . . .
V naslednjem prinašamo uradne zapisnike o delu varnostne obveščevalne službe (VOS) v kamniškem okraju. Prinašamo jih zaradi tega, ker v njih uradna mesta Osvobodilne fronte neizpodbitno dokazujejo, da je v že malce obrabljenem geslu »rop, požig umor« res izražen ves in edini program Osvobodilne fronte. Če te zapisnike pazljivo preberemo in se ne damo motiti po tolovajskih tehničnih izjavah, bomo videli, da sestavljajo vse delo raznih ustanov OF tavine, ropi, uničevanje zasebne in narodne imovi-ne, pobijanje lastnih ljudi in kar je še takih »osvobodilnih« dejanj. Ne zasledimo pa v njih nobene omembe o kakšnih nastopih proti »okupatorju«, o kakih vojaških dejanjih, skratka sploh s čem, kar bi kazalo, da je OF kaj drugega kakor navadna roparska tolpa.
Ti zapisniki pomenijo najtemeljitejše razkrinkanje OF in hkrati najporaznejšo njeno obsodbo, zakaj prav ob njih je razvidno, da je vse kričanje OF o delu za osvoboditev Slovencev laž in sleparija, kakršne v naši zgodovini ne pomnimo.
Priobčujemo te podatke zaradi tega, da bi odprli oči še tistim redkim, ki se OF oklepajo in za besedami »rekvizi-cija«, »akcija za živež in obleko«, »likvidacija izdajalcev«, »uničenje postojanke« že vedno domnevajo kaj veličastnega, kaj drugega, kakor pa v resnici je, namreč — rop slovenske imo-vine, požig slovenskih domačij, umor slovenskih rojakov in lov na lastne brate.
345/44
Položaj, 24. 4. 1944.
Poroči o o akcijah varnostnih grup v kamniškem okrožju
Zasavski okraj L
13. 4. 1944. Skupno s Šlandrovo brigado mobilizirali 80 novincev.
15. 4. 1944. Mobilizirali 5 novincev in jih odpeljali na vezo. Zaplenili v trgovini 300 kg sladkorja, 915 kom. 6ukanca, 27 m blaga, 44 škatel Nestle, 21 kosov margarine, 30 kosov cikorije, 21 kg makaronov, 30 moških srajc in 5 pairov nogavic. Predali GK-ju.
17. 4. 1944. Ujeli 1 novinca, ki se je skrival, ga mobilizirali in poslali po vezi v bataljon. Posvarili 2 ženski, prehranjevalna akcija na prašiča, rekvirirali dve Mauser puški.
18. 4. 1944, Justificirali veleizdajalca Grahska.
Domžalski okraj IL
15. 4. 1944. Mobilizirali 5 mož iz Domžal, napravili zasedo na cesti Krtina proti Dobu.
16. 4. 1944. Držali zasedo na glavni cesti v Dobu, brezuspešno.
17. 4. 1944. Mobilizirali 2 in jih poslali v brigado.
19. 4. 1944. Zaplenili 7 goved, 3 težke prašiče v graščini Urbanc in jih oddali GK-ju.
Lukovški okraj UL
14. 4. 1944. Spremljali 2 novomobili-ziranca v bataljon.
15. 4. 1944. Mobilizirali po Prevojah in Lukovci, rekvirirali 1 prašiča.
17. 4. 1944. Delali po Prevojah preiskave zaradi enega pisma, ki se je našel na pošti. Zaplenili na glavni cesti Prevoje pošto, ki so jo peljali proti Domžalam. Zaiplenih vso pošto in nekaj paketov, ki so jih pošiljali svojim družinam.
18.
Umor: Stare FranMška \t Mlake pri Kranjn, ki so Jo komunisti odpeljali v noh od 10. na 11. oktober 1944. Domobranska potrola jo je 20. oktobra našla ta Sr Lovrencem. Pokojna ki so jo komunisti umorili, je imela iztaknjeno ofi in po' životu vse polno ran. Še v grobu je imela »vezane roke. Na vrvi se vidi ie kol s katerim so vrv stiskali in ubogo Jeno mučili. Zapušča dva otroka, mlajši
je star 10 mesecev.
Požig: Prosvetni dom na Homcu, požgan 1943.
Domžalski okraj IL
10.4. 1944. Mobilizarali enega skrivača pred našo mobilizacijo in enega našega dezerterja.
12. 4. 1944. Bili skupno z bataljonom na akciji pri Bonaču, kjer je bilo zaplenjeno 10 voz papirja, 15 voz blaga. Naša grupa je pri tej akciji uničila glavne stroje, tako da je obrat ustavljen in ne bo več obratoval.
13. 4. 1944. Lovili bežečega bivšega jugoslovanskega kapetana _ Javornika iz Doba in ga na begu ustrelili.
13. 4. 1944. Napravili skupno akcijo z Zasavskim okr. na tovarno JUB, kjer so zaplenili en tiskarski stroj, 7C0 do 800 kg težak, vsa jermena in pisalni stroj. Zaplenili so tudi en voz in tri konje. Stroj je prevzela okrožna tiskarna.
14. 4. 1944. Hajka.
Lukovški okraj DL
11. 4. 1944. Rekvirirali v trgovini Ce-rer v Lukovici poleg orožniške postaje 3000 komadov jajc, 50 kg sladkorja, 6 zavitkov kave, 5 kosov mila in 6 zavitkov čaja. Rekvirirali enega prašiča. Nekaj tega je ostalo za grupo, ostalo so predali GK-ju.
12. 4. 1944. Grup« je sodelovala z bataljonom pri akciji Bonač na file in papir.
10. 4. 1944. Politični čas, rekvirirali 4 gasilske bluze.
11. 4. 1944. Deset tovarišev je šlo s tov. Rudijem, nač. VOS-a na Gorenjsko, ostali so mobilizirali v Tunjcah 23 tovarišev.
12. 4. 1944. Sprejeli v grupo 9 novincev, rekvirirali 1 puško, aretirali enega partizanskega dezerterja in ga poslali v bataljon. Napravili akcijo na 3000 kg papirja in ga oddali GK-ju.
Mengeški okraj VI.
7. 4. 1944. Šli s celo grupo na OKVOS. Iz tuhinjskega okraja nismo prejeli ni-kakih poročil, ker so bile velike hajke. Smrt fašizmu — svoboda narodul
Za OKVOS Kamnik1 Rudi 1. r., Urh 1. r.
OKROŽNA KOMISIJA VOS KAMNIK .
Št. 256/44.
Položaj, 11. 4. 1944. Poročilo o akcijah varnostnih grup v kamniškem okraju Zasavski okraj L
Sodelovali obe grupi1
Domžalski okraj n.
29. 3. 1944. Bili na mobilizaciji.
1. 4. 1944. Mobilizirali skupno z brigado.
OKPOS in celičnem sestanku. MobilizI-rali v Sinkovem Turnu.
3. 4. 1944. Akcija na hrano v Trzinu-
4. 4. 1944. Mobilizirali v Vodicah, akcija na hrano.
Smrt fašizmu — svoboda narodul j Za OKVOS:
Rudi 1. r. — Budislav 1. f-
OKROŽNA KOMISIJA VOS KAMNIK ,
197/44
Položaj, 3. 4. 1944. Poročilo o akcijah varnostnih grup v kamniikem okraju Zasavski okraj L
23. 3. 1944. Šli aretirat izdajalca (Š‘* mene Antona, Podgora 18), brezuspešno, ker je pobegnil. Spotoma naredili trosil* no akcijo.
24. 3. 1944. Bill v zasedi na cesti Dol— Podgora. Brezuspešno. (Isto.)
26. 3. 1944. Sodelovali v akciji v Kam* nici pri Dolskem in pri tem zaplenili žito in živino.
27. 3. 1944. Mobilizirali v Dragomol)11* Pšatii, Sv. Jakob 10 tovarišev.
30. 3. 1944. Dopoldne bili v zasedi, zvo* čer pa zaplenili gasilsko uniformo.
Dalje qa 7. »uaoil
3. 4. 1944. Požgali v Dobu novo stav«
bo.
4. 4. 1944. Dobili nalog od Štaba brigade, da ne smejo narediti nobene ak-cije.
6. 4. 1944. Požgali v Trzinu postajo in istočasno zaplenili v gostilni Pavovec enemu tihotapcu kovčeg blaga. Obenem naredili v Dobu akcijo na trafiko in trgovino in zaplenili 700 cigaret, 200 kg sladkorja in drugo.
Lukovški okraj m.
1. 4. 1944. Mobilizirali v drugem okra* ju po nalogu OKKPS, člana tov. Janeza.
3. 4. 1944. Mobilizirali v Lukovici in peljali novince v bataljon.
Tuhinjski okraj IV.
27.	3,	1944. Aretirali belogardista
Luknjati Ivana, p. d. Kneza, ki smo ga poslali v bataljon.
30. 3. 1944. Mobilizirali.
1. 4. 1944. Umik zaradi hajke.
3. 4. Razbili pisarne v Tuhinju, zaple* njeno je bilo 186 RM.
Druga varnostna grupa:
23. 3. 1944. Imeli miting v Novi ŠtiftL
24. 3. 1944. Aretirali dva izdajalca na Štajerskem pri Novi Štifti, jih odpeljali in justificirali.
31. 3. 1944 Zaradi hajke umik.
3. 4. 1944. Razbili pisarno v Šmartnem. Zaplenili 55 RM. Tov. Zdravko je z dvema tov. zaplenil za 10 oblek blaga.
Kamniški okraj V.
1. 4. 1944. Zaplenili gasilsko uniformo, poučili dve slabi hiši.
3. 4. 1944. Šli na akcijo, ki se je zaradi izrednih dogodkov prejšnjega dne pokvarila.
4. 4, 1944. Mobilizirali 6 tovarišev, odi katerih so tri obdržali v grupi.
Komendski okraj VI.
1. 4. 1944. Zaplenili 1000 RM v tovarni Remec, kakor tudi 2 kolobarja kabelna, 4 komade električnih vrtalnih strojev, 1 akumulator, 3 umivalnike, 2. telef. aparata, razne vrste papirja ter 37 komadov različnih gonilnih jermenov. Vse s sodelovanjem bataljona.
2. 4. 1944. Politični čas in mobilizirali 1 novinca.
3. 4. 1944. Bili v zasedi, ki je bila brezuspešna.
3. 4. 1944. Zaplenili 4669 RM v Komendi. Justificirali dezerterja.
6. 4. 1944. Zaplenili 16.100 kom. cigaret in 157 kom. tobaka, oddali GK-ju in grupam v okrožju.
6. 4. 1944. Rekvirirali 110 bal platna (ca 10.000 m) v tovarni Jarše v sporazumu z GK-jem. V tovarni je bilo za stražo 14 vojakov, iz grupe jih je sodelovalo 5, ki so se napravili v civil in oborožili ■ pištolami. Pogovarjali so se s temi stražarji in komandirjem. Niso vedeli, s kom imajo opravka.
Mengeški okraj VIL 1. 4. 1944 Vojaška in politična ura. v. Albin in Drago sta bila na sestanku
Tuhinjski okraj IV.
4. 4. 1944. Nabiralna akcija za hrano, ker GK ne da nobene hrane.
8. 4. 1944. Aretirali 1 žensko, akcija na mesarsko orodje.
9. 4. 1944. Posvarili eno družino in miting s terenci.
10. 4. 1944. Prirejen je bil miting, vršila se je mobilizacija, bili v zasedi in brezuspešno čakali.
šli po enega izdajalca, ki ga nismo dobili ker 6e je skril.
21. 4. 1944. Držali zasedo brez uspeha, ker je bila premoč.
Mengeški okraj VII.
15. 4. 1944. Bila je izvršena prehranjevalna akcija in rekvirirali 1 prašiča.
17. 4. 1944. Dostavili hrano iz občine v logor.
13. 4. 1944. Požgali v Volčjem potoku grad Souvan, ki je popolnoma pogorel. Rekvirirali par konj, 4 goveda, 1 veliko plahto, nekaj premičnin, oddali GK-ju.
Kamniški okraj V.
8. 4. 1944. Šli na kočljivo akcijo, ki pa ni uspela zaradi bližine vojske in psa.
9. 4. 1944. Propagandna akcija od Kamnika pa do Sv. Primoža od 6. ure zjutraj
Rop: Grad Čemšenik, razdejan ia izropan 1944.
Komendski okraj VL
15 4. 1944. Aretirali Pogačar Alojzija in njegovega šoferja z Bleda. Pri tem zaplenili 100 kg moke, 50 jajc, 4 kokoši, nekaj fižola in vse oddali GK-ju. Aretirance po zaslišanju OKVOS spustili. Aretirali tov. Brankota, člana OUOF in ga imeli pod stražo. Napravili akcijo na posodo in jo oddali GK-ju.
17. 4. 1944. Mobilizirali enega novinca in imeli političen čas.
18. 4. 1944. Poslali v bataljon 5 tovarišev.
19. 4. 1944, Hajka in premik zaradi
premoči.
20. 4. 1944. Mobilizirali dezerterja, pa ga ni bilo doma, ker so ga pridržali, ko
‘l čas,
pa do 12. ure z zastavo. Popoldne miting v Praprotnem.
10. 4. 1944, Hajka. Mobilizirali enega tovariša, vojaška ura, premik.
11. 4. 1944 Izvršili akcijo na 2000 kg bakrene žice, 15 smirkovih plošč, 300 komadov vodnih žag, 1 vedro, 33 krožnih žag, 100 litrov težkega olja, 45 litrov lahkega olja. 10 kg vazeline, 200 kg žebjjev itd. Mobilizirali v Stranjah in Vodiču 5 mož.
13. 4. 1944. Mobilizirali 4 tovariše in
jih spremili v bataljon.
14. 4. 1944. Mobilizirali 2 tovariša in
imeli čas.
Komendski okraj VL
8. 4. 1944. Šli z bataljonom mobilizirat, pa ni uspelo.
9. 4. 1944. Bili v mengeškem okraju na mitingu.
13. 4. 1944. Hajka, preganjani iz kraja v kraj.
\4. 4. 1944. Vlovili enega dezerterja iv imeli vojaško uro.
Kamniški okraj V.
15. 4. 1944. Mobilizirali 3 tovariše, ki smo jih takoj poslali v bataljon.
16. 4. 1944. Hajka, ob 8. uri umik na vrh hriba, ob 11. uri borba, v kateri so
fadli trije tovariši Istik, Riško in Vojko, ovanš Borut je bil ujet in pozneje zaradi rane umrl. Ostali so se umaknili brez nezgod.
17. 4. 1944. Kritični čas o hajki, o umiku in disciplini.
18. 4. 1944. Umik preko planin na drugo stran.
19. 4. 1944. Počitek po hajki in pa-trolno delovanje.
20. 4. 1944. Isto.
21. 4. 1944 Oddali v bataljon nekaj tovarišev, ki niso bili sposobni za V. G. in poslali z njimi spremno patrolo.
18. 4. 1944. Preureditev grupe v zvezi s prihodom tov. Kovača, nam. kom.
20. 4. 1944. Bila je izvršena preiskava pri begu v Trzinu.
Smrt fašizmu — svoboda narodu!
Za OKVOS Kamnik: Rudi 1. r. Urh 1. r.
OKROŽNA KOMISIJA VOS KAMNIK „
311/44
Položaj, 9. 4. 1944. Poročilo o akcijah varnostnih grup v kamniškem okrožju Zasavski okraj I.
10. 4. 1944. Posvarili eno žensko, ki je trgala naše propagandne lepake iz deske.
11. 4. 1944. Vojaški in politični čas.
12. 4 1944. Rekvirirali lovsko puško brez municije.
CVRCEK
PEČJO
POVEST • CH. DICKENS
7
DOSEDANJA VSEBINAl
V tihem domu tivita dobri voznik John Pterybragle in mia da. lopa tena i detetom Cvrček za počjo, ki aa imata za znanilca srečo, jima dela druibo Nekesa dne jo John pripelja: čudaškega, naglušnega ataroa. ki ga ie po bral spotoma Ostane na Johnovem domu. 6eS da čaka nekoga, ki bi moral priti ponj. Vstopi Johnov prijatelj Caleb. siromašni izdelovaleo igrač pri tvrdki Taek leton ter povprašuje. če ie kaj pošte zanj Ko se ko odpravlja, vstopi če Tackleton. Cslebov gospodar ki je na tem. da se bo poročil s prav mlado nevesto, -šolsko prijateljico Peery binglove ženo Pikice Zato vabi Johna in ženo na obisk, ki pa jima ni dosti do toga. Nenadoma obide Peery-binglovo čudna slabost, ki se zdi v skrivnostni zvozi s čudaškim starcem. Ženi pa kmalu odleže. Gluhi starec prosi za prenočišče In Peeryhinglova mu na Johnovo začudenje takoj ustreže. — Caleb se vrne v svojo revno bajtico, kjer s slepo hčerjo Berto Izdelujeta igrače. Obišče ju gospodar Taek leton. ki ga ima slepa deklica v svoji preprostosti za nnjvečiega dobrotnika na sve'u Taokleton Berti po-e da se ho oženil. Prej pa bi še rad da hi se njegova nevesta, bodoča tašča In on srečali s Peeryhinglovimi, ki priha. jata slehorni teden na obisk k Berti. Berti je prav A novica, da se bo Tackleton oženil. Jo slepo deklico močno prevzela. Pcery. binglovi pridejo k Berti na obisk, kjer so Jih že čakali tudi Tackle. tonova nevesta Maya Fieldingova. njena mati ter Tackleton Mava in Pikica se veselo pozdravita ter začneta obujati spomine na mlada šolska leta.
Maya sicer ni pritrdila, a tudi zanikala ni ne z besedo ne s kretnjo.
Tackleton se je smejal, režal, krohotal Tudi John se je smejal, toda dobrotno in zadovoljno, tako da je bi! njegov smeh kakor šepet v primeri s Tackle-tonovim.
»Nista si pač mogli drugače pomagati. Soj se nama nista mogli upreti. Tukaj sva zdajl Tukaj svat Kje so zdaj vajini mladi in veseli ženini!«
»Nekaj jih ie pomrlo, drugi pa so že pozabljeni.« ie rekla Pikica »Če bi neka. teri od njih z^aj stali tu med nami, bi prav gotovo trie verjeli, da sva isti Maya in Pikica; ne, bi verjeli, da je res, kar vidijo in slišijo: ne bi verjeli, da sva jih mogli ka r tako pozabiti; ne, niti besedice nejbi verjeli!«
»O Pikica!« je vzkliknil voznik. »Kako pa vendar govoriš, ženka!«
Govorila je s tolikšno zamišljenostjo in vnemo, da jo je bilo res treba opomniti. Johnovo opozorilo je bilo nežno, ker je hotel samo zaščititi Tackletona A ie bilo usp^no, zakaj Pikica je takoj odnehala in umolknila Toda celo v njenem molku je bila nenavadna nemirnost, ki jo je bojeviti Tackleton, ko je zapičil vanjo svoje na pol zaprto oko, natančno opazil ter si jo tudi zapomniL
Maya ni zinila niti besedice, marveč je mirno 6edela tam a povešenimi očmi, kakor da se ne bi prav nič zanimala za vse, kar se ie dogajalo okrog nja. Zdaj se je vtaknila vmes njena mati ter najprej pripomnila, da so deklice pač deklice, preteklost pa preteklost, in dokler so mladi ljudje mladi ter lahkomiselni, se
Nadaljevanje a šeste strani.
»
Domžalski okraj U
1. grupa:
24.	3.	1944.	Aretirali	dezerterja	i*
NOV Habjan Ludvika in obenem mobilizirali 8 tovarišev pri Stobu pri Domžalah, dva sta ostala v grupi, šest jih izročil terenski četi.
25.	3. 1944.	Zasledovali Bergant Ste-
fana, ki je pobegnil skupno z gospodarjem Ludvikom iz Stoba. Pri tem zaplenili 10 kg	masti, 1	škornje in	kos mesa.
27.	3.	1944	Zaplenili 1	radio aparat	in
2	lovski puški.
28. 3. 1944. Aretirali Paulak Tido, Savska cesta, Domžale, po nalogu OKVOS.
2. grupa:
24, 3. 1944. Sla na pomoč pri rekviei* ciji GK.
28.	3. 1944, Aretirali tov Oskarja, ki je bil pripravljen, da bo pobegnil.
29. 3. 1944. Mobilizirali v tovarni Bonač vse delavce.
30. in 31. 3. 1944. BiH na razpoloženju v brigadi, ki jih je zahtevala.
Lukovikl okraj ID.
1. grupa:
24. 3. 4944 Rekvirtrali pri nekem dezerterju iz naše vojske blago, ki je bilo oddano GK.
26. 3. 1944. Je bila izvršene justiiika-clja.
Kamniški okraj V.
24. 3. 1944. Bili na tečaju.
25. 3. 1944. Se vršila prisega, grupa krenile na določeno meato.
30. 3. 1944. Mobilizirali tov. Simončič Darota.
2. grupa:
24. 3. 1944 Bili na tečaju.
25. 3. 1944. Se vršila zaprisege.
27., 28., in 29. 3. 1944. Delali bunker.
30. 3. 1944. Rekvirirali v trgovini.
3. grupa:
24. 3 1944. BiH na tečaju.
25. 3. 1944 Se vršila zaprisega
27., 28., in 29 3. 1944. Delali bunker.
30. 3. 1944. Mobilizirali tov. Juvan
Franca. Bill v zasedi na cesti. ZvečeT rekvirirali v eni trgovini
4. grupa:
4. grupa:
24. 3. 1944. Bili na tečeju.
25. 3. 1944 Se vršila zaprisega.
27., 28., in 29. 3. 1944. Delali bunker.
30,	3. 1944. Rekvirirali y eni trgovini
bodo verjetno vedli kot mlade in lahkomiselne osebe, e pozneje vseeno zrastejo v zdrave in korenite značaje. Potem je z vdanimi besedami nadaljevala, da se zahvaljuje Bogu. ker njena Maya vedno bila pridna in poslušna hčerka. Zasluge za to da pa ne pripisuje sebi, čeprav je sama pri sebi mislila, da je to izključno njeno delo. Glede Tackletona pa je dejala, da je v nravstvenem pogledu nedvomno močna osebnost, in če bi šlo za izbiro, bi gotovo bil zaželen zet. o čemer nihče ne more dvomiti. (Vse to je izgovarjala s posebnim poudarkom.) O družini, v katero naj bi bil sprejet kot zet, je dejala, da gospod Tackleton gotovo ve, da ie nekoliko obubožala, a da se navzlic temu šteje med imenitnejše. Če bi se namreč nekatere okoliščine, ki so bile celo v zvezi s slavno trgovsko hišo, o kateri pa da ne mara dolgo razpravljati, obrnile drugače, bi njena družina danes bila tudi zelo bogata. Nato ie poudarjala, da ne mara .govoriti o preteklosti, niti da bi omenila, kako je njena hči gospoda Tackletona nekaj časa zavračala Dejala je še, da noče govoriti o mnogih drugih stvareh, a se je kljub temu spuščala v dolgovezne razlage Končno je še povedala, de so jo dolga leta izkustva in opazovanja učila, da so naj|yečnejši tisti zakoni, v katerih je čim manj tako imenovane ljubezni, kakor jo hočejo romantični in bedasti ljudje. Zato jima že vnaprej želi vso možno srečo — ne one hipne, vzkipevajoče sreče, marveč tisto mirno, splošno srečo, ki naj spremlja njun zakon Ob zaključku je vsej družbi še izjavila, da je jutrišnji dan tisti, ki ga je vse življenje težko pričakovala! ko pa bo ta dan minil, si ne bi mogla želeti boljšega, kakor da jo zavijejo in spravijo na kak ljubek kraj k večnemu počitku.
Ker na te njene izjave ni bilo pričakovati odgovora — in to je še sreča pri vseh dolgoveznih izjavah —, so se začeli pomenkovati o drugih stvareh in se spravljati na teletino, gnjat, potico, mrzlo kozletino, krompir in torto. Da ne bi pozabili na pivo v steklenicah, je John predlagal zdravico na naslednji dan, ki naj bi bil dan poroke, ter pozval v6e goste, naj potegnejo krepek požirek, preden bi on nadaljeval svojo pot.
Morate namreč vedeti, da je tu imel navado samo malo počivati ter konju po-kladati krme Moral je še iti štiri ali pet milj dalje Kadar se je vrnil, se je spet ustavljal ter spravil na voz Pikico in med potjo drugič malo počival Tak je bil stalen dnevni red, kadar je Pikica šla na obisk k Berti.
Poleg ženina in neveste sta bili v družbi še dve osebi, ki jima zdravica ni šla posebno k srcu, Prva je bila Pikica, ki je vsa zardela ter se počutila pri tej slovesnosti preveč nerodno, druga pa je bila Berta, _ ki je pred vsemi drugimi naglo vstala in se umaknila od mize.
»Zbogom!« je krepko rekel John Pee-rybingle, medtem ko si je nadel debeli plašč. »Vrnil se bom ob običajni uri. Zbogom vsem skupaj!«
»Zbogom, John!« je odvrnil Caleb,
Zdelo se je, da je odzdravil po goli navadi ter pri tem nezavestno pomahnil z roko; zakaj stal je tam ter opazoval Berto z zaskrbljenim in začudenim obra-
Komenski okraj VL
25. 3. 1944. Je bila izvršena justifika-cija.
27. 3. 1944. Mobilizirali 3 civile in zaplenili eno puško.
28. 3. 1944 Šli mobilizirat z bataljonom in napravjli akcijo na papir, stroje, jermena in konje. Papirja je bilo 392.000 pol, 70.000 kuvert, 6 m’ gonilnih jermen, 10 pisalnih strolev, 3 računski stroji, 1 razmnoževalni aparat.
29. 3. 1944 Zaplenili 1 radio aparat.
Mengeški okraj VTL
26. 3. 1944. Mobilizirali Toneta Habjana in ga poslali v bataljon.
29.	3. 1944 Prehranjevalna akcija v Mengšu.
OKROŽNA KOMISIJA VOS KAMNIK
139/44
Položaj, 27. 3. 1944
Poročilo o akcijah varnostnik grup v kamniškem okrožja Zasavski okraj L
17. 3. 1944, So bili v zasedi Ihan— Domžale. Uspeha ni bilo. V zasedi so bili od jutra do večera. Zvečer so mobilizirali novega člana v V. G.
18. 3. 1944. So bili v zasedi ves dan ob cesti Ihan—Domžale. Uspeha m bilo. Zvečer so posvarili eno družino.
19. 3. 1944. So imeli študijski sestanek. Zvečer mobilizirali 28 mož.
29 3. 1944. So bili v zaščiti pri novo-mobilizirancih.
21. 3. 1944 Bili v zaščiti pri novomo-bilizirancih, zvečer sodelovali pri tran-sportiranju novomobilizirancev čez Savo.
22. 3. 1944. Napravili rekvizicijo s pa-trolo tov. Miloša pri Jakobu Grahku. Njega niso dobili, ker je pobegniL Zaplenili so 2 kravi, enega teleta, eno moško kolo, meso in nekaj denarja. V tem tednu so mobilizirali za grupo tri nove člane
Domžalski okraj IL
21. 3. 1944 Je bila požgana Jarška šola.
22. 3. 1944 So imeU sestanek s člani OKVOS-a.
23. 3. 1944. Je prva grupa s komandirjem izvršila na Viru v Majdičevem mlinu akcijo. Obenem j« bila akcija na Majdi-čevo blagajno in bilo zaplenjeno 680 RM.
24. 3. 1944. So izvršili na Staretovi žagi na Preserjah rekvizicijo in je bil zaplenjen 1 pisalni stroj, 1 zavitek pisalnega papirja in 1250 RM, .. . .	.	.
zom, ki je sicer le redkokdaj menjal izraz.
»Zbogom, malček!« je dejal veseli voznik in se sklonil da bi otroka poljubil. Tilly Slowboyeva, ki je zdaj bila zaposlena z nožem in vilicami, je prej otroka spravila spat v posteljioo, ki je spadala k Bertini hišni opremi (in čudno1 to se ji je posrečilo, ne da bi otroku pri tem kaj hudega prizadela!). »Zbogom! Prišel bo čas, ko boš ti moral na mraz, moj mladi prijateljček, ter dovoliti svojemu staremu očetu, da bo užival pipo in revmatizem v kotu ob ognjišču. Kje je Pikica?«
»Tu sem, John,« se je predramila Pikica.
»No daj vendar!« je odvrnil voznik ter krepko zatlcsknil z rokami.
»Kje je pipa?«
»Pipo sem čisto pozabila, John.«
Pozabila pipol Ali je kdo kdaj slišal
o	takem čudežu! Pa ona! Pozabila pipo!
»Pre- precej jo bom natlačila. Brž bom odpravila.«
A ni tako brž odpravila. Pipa je bila na običajnem mestu — v žepu debelega voznikovega plašča, poleg tobačnice, ki mu jo je sama naredila m iz katere mu je pipo navadno polnila. Toda roka se ji je tako tresla, da se ji je v Johnovem žepu zateknila (in vendar je bila njena roka tako drobna, da bi jo z lahkoto mogla potegniti ven). Tlačenje pipe in prižiganje, ta majhna opravila, v icatenh je bila sicer tako spretna, ji je šlo kar se da slabo od rok. Ves ta čas jo je Tackleton opazoval s hudobnim, na pol zaprtim očesom. Kadar koli sta se pogleda srečala ali bolje: ujela, ker bi bilo težko reči, da bi Tackleton s takim pogledom katerega srečal ko pa je bilo na pol zaprto oko bolj podobno majhni pasti
—	se ie še vse huje zmedla.
»Oh, Pikica, kako pa si danes nerodna!« je rekel John. ' »Sani bi bil prav gotovo bolje opravil!«
Po teh dobrodušnih besedah je odšel in kmalu je bilo slišati, kako veselo so jo mahnili po cesti John, Sultan, stari konj in voz. Ves ta čas pa je sanjavi Caleb stal mirno kakor kip ter še vedno z začudenim obrazom opazoval slepo hčer.
•Berta!« je Caleb skoraj šepetal. »Kaj se je zgodilo? Kako si se spremenila v teh kratkih urah — od zjutraj dalje. Da bi bila ti molčeča in potrta ves dan! Ka; pa je vendar? Povej raj!«
»Oh oče, očel« je klicala slepa deklica ter bruhnila v jok. »Moja huda, huda usoda I«
Caleb si je z rokavom obrisal oči, preden ji je odgovoril.
Prva grupa:
19. 3. 1944. Je bila zaplenjena nemška uniformo. Mobilizirali so tudi neko osebo, ki pa je že prej odšla.
20. 3. Rekvizicija pri komisarju v Lukovici. Zaplenjen je bil 1 prešič, ki je bil oddan GK-ju.
21. 3. 1944. Mobilizirali novega člana za grupo, ter naredili preiskavo pri osumljencu Jeretini Mihi, ki je sedaj v Nemčiji. Njegov brat je dezertiral iz naše vojske.
22. 3. 1944 Mobilizirali tri nove člane za grupo.
23. 3. 1944. Je zaplenila od Kranjske zavarovalnice 360 RM, ki si jih je obdržala za cigarete.
V	hajki dne 6. 4 1944. so Nemci dobili bolnišnico, v kateri se je nahajalo okrog 36 partizanov, ušla sta po zadnjih
Poročilih le dva, in to tov. Luka in tov. oldck.
Bolnišnico je izdal Peter. Peter je vedel za bolnišnico na ta način, ker je nosil ranjence iz Šmartna pri Tuhinju, čeprav je imel zavezane oči.
Vedel je najbrže le za smer in približen prostor, kjer se je bolnišnica nahajala.
Smrt fašizmu — svoboda narodu!
Načelnik: 1. r. Rudi Pomočnik: L r. Urh.
Tuhinjski okraj IV.
10. 3. 1944. Mobilizirala 7 novincev in jih poslala v Tomšičevo brigado.
11. 3. 1944. Je selila tri družin«, ker so možje dezertirali iz naše vojske. Isti dan so vršili propagandne akcije.
12. 3. 1944. Posvarili dve družini.
13. 3. 1944 Mobilizirali dva novinca in poslali v Šlandrovo brigado.
14 3 1944. So posvarili par družin in napravili prehranjevalno akcijo skupno s političnimi delavci. Zaplenili dva para čevljev in nekaj ženskega perila.
15 3. 1944. Napravili skupno s Tomšičevo brigado prehranjevalno akcijo Isti dan se j,e sestavilo drugo grupo. Zaplenili en pisalni stroj.
16, 3. 1944 Mobilizirali dva novinca.
17. 3. 1944 Posvarili eno žensko.
Komendski okraj VL
24. 3. 1944. Zaplenili 33.700 komadov cigaret, katere to oddali GK-ju.
Od kamniškega in mengeškega okraja i« nismo prejeli poročila, _
»A pomisli, kako vesela in kako srečna si zmeraj bila, Bertal Kako dobra in priljubljena pri tolikih ljudeh«
»Prav to mi trga srce, dragi očel Vedno name misliš! Zmeraj si tako dober do mene!«
Caleb je bil tako zmeden, da je ni prav razumel.
»Da si — da si slepa, Berta, moja revica,« se mu je zatikalo, »je pač hudo trpljenje, toda —«
•Nikdar ga nisem občutila!« je vzkliknila slepa deklica. »Nikdar ga nisem občutila prav do dna Nikoli! Včasih sem si želela, da bi mogla videti tebe ali njega samo enkrat, dragi oče. samo za kratko minuto — da bi vedela, kakšen ie tisti zaklad,« roke je položila na prsa, »ki ga nosim tu v srcu! Da bi bila gotova, da je pravil In včasih (a takrat sem bila še otrok) sem se pri večerni molitvi jokala, ker sem se bala, da bi vaše podobe, ki so mi vrele iz srca k nebu. vam ne bile slične. Toda že dolgo nisem več imela takih občutkov. Minili so in zdaj sem spet mirna ter zadovoljna «
»ln tako bodo tudi zdaj prešli,« je dodal Caleb.
»A oče. moj dobri. ljubi oče, potrpi z menoj, če sem hudobna!« je nrosila slepa deklica. »To ni tista žalost, ki me toliko tare!«
Njen oče je bil brez moči, ko so mu v vlažnih očeh zavrele solze Bila je tako resna m polna strastnih čustev. Toda še zmeraj je ni razumel.
»Pripelji jo k meni,« je dejala Berta. »Ne morem več skrivati v mojem srcu. Pripelji jo k meni, oče!«
Vedela je. da te obotavlja; zato je brž pojasnila: »Mayo, pripelji mi Mayol«
Ko je Maya slišala, da je omenila njeno ime, je mirno stopila k njej ter se dotaknila njene roke. Slepa deklica se je pri priči obrnila ter jo držale z obema rokama.
»Poglej mi v obraz, drago srce, sladko srce!« je rekla Berta. »Beri s avojimi lepimi očmi in povej mi, če ni resnica zapisana v njem.«
»Da, draga Berta!«
Potem jo je slepa deklica z dvignjenim bledim in slepim Ucem. po katerem so naglo polzele solze, nagovorila s temile besedami:
»V moji duši nj želje ali misli, ki ti ne bi bila naklonjena, draga Maya! V moji duši ni globljega občutka hvaležnosti, kakor je globoki spomin nate, ko si navzlic svojim svetiim očem in lepoti bila tako dobra za slepo Berto, celo tedaj, ko sva bili še majhni deklici) Želim ti vse nebeške blagoslove! Naj ti bo svetla nova življenjska pot! Vse to ti želim, draga Ma-ya,« in pri teh besedah jo je pritegnila k sebi ter jo še tesneje prijela, »vse to ti želim, čeprav mi je dones novica, da boš njegova žena. skoraj strla srce! Oče. Maya, Mary, oh odpustite mi, če je tako; odpustite mi že zaradi vseh dobrot, ki mi jih je naklanjal, da bi me podpiral v trud-ndsti mojega temnega življenja: odpustite mi tudi zavoljo vere, ki jo imate vame, kadar klicem nebo za pričo; saj veste, da
Zaradi reorganizacije grup akcije niso tako zadovoljive, posebno pa zaradi tega, ker se po grupah niso organizirale celice, ki pa se že ustanavljajo.
Smrt fašizmu — svoboda narodu!
Načelnik:	Rudi	L	r.
Pomočnik:	Urh-’	l	r.
OKRAJNA GOSPODARSKA KOMISIJA ZASAVJE L
Položaj: l./IX. 1944 Seznam odvzetih konj v okraja Zasavje L
od	1. I. 1944.	do 1. IX. 1944.
Tovarna »Jub«	v Dolu: 3	konje,	S
vprege, 1 voz, mobiliziral Žan Zupančič Ivan Kamnica: 2-konja, 2 vpregi, 1 vaz, mobiliziral »Florijan«.
Šimenc Anton, Podgora, 1 konja, 1 vprega, mobilizirala ok. GK. Zasavje I. Klemenc, Za boršt: 2 konja, mobiliziral Silvester, komandir NZ Zasavje. Žie Franc, Beričevo: 1 konja, 1 vprega, mobiliziral komandir NZ Zasavje. Klemenčič Ivana, Dob 1 konja, mobiliziral Bučar.
Cajhen Peter, Pšata: 1 konja, 1 vprega, mobiliziral Silvester, komandir NZ. Potočnik Ignac, Podgorica: 1 konja, mobiliziral Silvester, komandir NZ. Pater-noater Franc, Podgorica:	1 konja, 1
vprega, mobiliziral Silvester, kom. NZ, Majdič Mihael, Brinie'- 1 konja.
Kosem Alojzij, Dob 1 voz (zapravljivec.)
Jagodic Rotija: 1 voz (zapravljivec!)
Skupno^ 16 konj, 9 vpreg, 4 vozovi.
S tovariškimi pozdravi:
Smrt fašizmu — svoboda narodu!
Za Okr. G. K. Zasavje 1.
Načelnik: Gašper, 1. r. Okrožna gospodtrska komisija Kamnik Štev 636/44, dne 2 10 1944 Seznam potom zaplembe-'
3	goveda, (me in bivališče posestnika nam ni znano. 1 lahki voz, 36 komadov svinčnikov, 3 ravnila, 320 kg lužnega kamna, 3 steklenice mravljične kisline, 1 par čevljev, 1 tehnica, 8 kg ovojnega pa-pirja, 20 komadov vreč, zaplenjeno pri tov. »Jub«, Dol Zasavje. 1 konj z vprego zaplnjeni pri Kosem Doroteji, Dol Za-saoje 1 konj z vprego, zaplenjeno pri Korant, Dol Zasavje. 1 kotij z vprego, 1 lahki voz, zaplenjeno Vode Maksu, Sv. Helena, Zasavje. 1 vol, težak 480 kg, zaplenjen Cerar Tomažu, Osredek, Zasavje
1	volj, težak 650 kg, zaplenjen Vode Jožetu, Dolina, Zasavje.
Smrt fašizmu — svoboda narodu!
Za O — GK Kamnik: ,_l_	načelnik,
mu ne bi mogla želeti žene, ki bi bila bolj vredna n;egove dobrotljivosti!«
Ko je še govorila, je spustila Mayino roko ter jo zagrabila za krilo, kakor da bi jo hotela nekaj prositi in ji hkrati pokazati svojo vehko ljubezen. Proti koncu svoje čudne izpovedi je začela klecati, dokler ni naposled padla prijateljici k nogam ter slepi obraz skrila v gubah njenega krila.
»Bog nebeški1« je vzkliknil Caleb. ko ga je resnica udarila kakor strela z jasnega. »Ali sem jo res varal vse od zibelke naprej samo zato, da bi ]i končno strl srce!«
Za vse je bilo dobro, da je bila tu Pikica, ta žareča, koristna, marljiva mala Pikica — zakaj taka ie bila kljub vsem napakam in navzlic vsemu, zaradi česar jo boste zasovražili ko boste vse izvedeli
—	dobro ie bilo za vse. pravim, da je bila tu Sicer vam ne bi mogel povedati, kako bi	se vse to končalo.	Toda	Pikica	ie
kmalu zbrala vse sile ter posegla vmes, še preden ie mogla Maya odgovoriti ali bi Caleb mogel povedati še katero.
»Poidi, draga Bertal	Poidi	z menoj!
Daj ji roko, Maya! Tako! Vidite, kako se je že pomirila in kako dobro ji de, ko ve, da smo tudi mi tukaj,« ie rekla živahna mala ženska ter io poljubila na čelo »Pojdi, Berta, greva! Pojdi!! In tu ie	tvoj dobri oče, ki bo	šel s	teboj,	kaj
ne, Caleb? Prav gotovo,	da bol«
V	takih zadevah ie bila mala Pikica res plemenita in samo prav zakrknjeno srce bi moglo kljubovati njenemu blagemu vplivu Potem ko je Berto in Caleba potegnila stran, da bi drug drugega potolažila, kakor je vedela, da bosta najbolje same znala, je brž priskakljala nazaj kot mlada srna ter napeto pazila, da ne bi Mavina mati začela kaj spraševati.
»Zdaj mi pa prinesi otroka. Tilly,« je brž rekla in potegnila sto! k peči, »medtem ko ga bom držala v naročju, mi bo gospa Fieldingova kaj povedala, kako je treba ravnati z otroki, ter me poučila o mnogih napakah, ki jih prav gotovo delam z dneva v dan. Kaj ne, da boste, gospa Fieldingova?«
Pikica je staro gospo ujela v dobro nastavljeno past Tackleton je namreč šel ven, dva ali trije drugi gostje pa so stali v kotu ter se nekaj minut pogovarjali med seboj, tako da so gospo pustili samb, kar ie gotovo moralo zadeti njeno čast. Vabilu mlade matere se ni mogla upirati, tako ji ie bilo všeč Sicer se ie spočetka delala ponižno, a potem jo ie začela na lepem in dolgem poučevati Sedela je togo pokonci pred hudobno Pikico ter ji v pol uri 'naštela toliko nezmotljivih domačih receptov in navodil, da j)i mladega Pee-rybingla prav gotovo ugonobila, če bi se po njih ravnala, pa čeprav bi bil Samsonov sin.
Da bi pogovor obrnila drugam, se je Pikica spravila na šivanje — vedno je nosila v žepu škatlo e vsemi pripravami za krpanje in šivanje; kako je to zmogla, ne vera — potem je spet malo pestovala otroka nato spet malo šivala ter potihem čenčala z Mayo, dokler ni stara gospa zadremala! In tako ji je popojdifn minil v drobnih opravkih. Ko se ie zmračilo, «e »je- lotila Bertinih hiftnfh opravil, kakor'ji je bilo že v navadi, kadar je slepo deklico tedensko obiskovala. Zanetila ie ogenj, očistila ognjišča, pripravila posodo n čaj, zategnila zavese in prižgala svečo. Potem je na preprosti harfi, ki jo je Caleb zrezljai za Berto, zaigrala pesmico ali dve. Igrala je prav dobro, zakaj narava ji je za glasbo dala imenitno uho, ki bi bilo imenitno tudi za dragocene uhane, če bi jih imela Zdaj ie prišla ura za čaj. Tackleton se ie vrnil, da bi bil pri malici ter prebil večer v družbi,
Caleb in Berta sta s« ie prej vrnila. Caleb se je hotel spraviti na svoje popoldansko delo. A ni mu šlo izpod rok, tako zelo se je žalosti! ter kesal zaradi hčerke. Bilo je ginljivo videti ga tam pri delovni mizi brez dela, kako jo je na skrivnem ogledoval ter te venomer vpraševal: • Ali sem jo res vse od zibelke naprej va-• ral in alepil samo zato, da bi ji končno stri srce?«
Ko se je znočilo in so popili čaj ter Pikici ni preostalo drugega kakor pomiti skodelice in ponve, skratka-' ko se je bližal čas, da bi se voznik vrnil In so vsi v pričakovanju vlekli na ušeea ropot oddaljenih koles, se je njeno vedenje spet spremenilo Zardevala je in znova poble-dela ter kazala velik notranji nemir; a ne takega, kakor ga vidimo pri dobrih ženah, kadar prisluškujejo in pričakujejo svoje može Ne, ne, ne. Bil je čisto drugačen nemir.
Naenkrat ao zaslišali kolesa, cepet koniskib kopit, pasji lajež. Vsi glasovi so se bližali, Zda) j« Sultan popraskal pri vratih.
»Čigav korak je to?« ee je nenadoma začudila Berta.
•Čigav korak?« je odvrni! voznik, ki še je prikazal med vrati io pomolil v sobo glavo, vso rdečo po ostrem nočnem zraku »Moj vendar;«
»Drugi korak,« je vztrajala Berta, »moški korak, ki sem ga slišala za tvojim!«
»Berte ne moreš varati,« je pripomnil voznik ter se nasmehnil. »Vstopite, gospod DobrodofH boste, ne bojte «e!«
Govoril je z močnim glasom in po njegovem vabilu je vstopil gluhi stari gospod.
»Ni ti tako tuj, Caleb, da ga bi že nekoč videl,« je rekel voznik »Ali mu boš dovolil, da bo lahko tu, dokler ne gremo?«
»Prav gotovo, John, fn štel si bora ▼ čast.«
»Na vsem svetu ne bi mogel najti boljšega druge, ki bi mu lahko zaupal svoje skrivnosti,« je dostavil John. »Imam dobra pljuča, a ta mi jih je zdelal, lahko ti povem Sedite, goepod! Vsi tu so prijatelji, ki so veseli, da ves vidijo!«
Ko mu je dal to zagotovilo, ki je jasno polrdi!q, kar je prej povedal o svojih pljučih, ja dodal z navadnim, mirnim glasom: »Vse, ker si želi, je stol ob ognji, šču. da bi lahko mirno sedel ter prijazno gledal okrog sebe. Ni ga težko zadovoljiti.«
(Dalje prlhodDjlčJ
BininuiiiiHMiiiiiuiiuniHiiiMianinMiiiiiiii
,	Vi	I nima
8e pred božičem izide novi in edini verski list z bogato vsebino in lepimi slikami
„RAST“
Tiskan ho na velikem formata kakor Slovenčev koledar in bo imel 82 strani. Naročnina za tri mesece znaša 25 lir. — Naročniki vseh naših dosedanjih nabožnih listov bodo gotovo radi segli po novem listu, ki bo skušal — kar bo le mogoče — ugoditi vsem. Naročajte se:
Uprava »RASTI«, LJUDSKA TISKARNA
Lokovški okraj UL
mm*?***r;*rvt ''h >
atentatu.
Jeseniška meščanska
Boljševiški umor otrok na Jesenicah
j
Jesenice, ki jim je bilo do zdaj prl-zanešeno z boljševiškimi strahotami, kakor ostalim predelom Gorenjske ni bilo, so te dni tudi same na krvav način okusile kapljico rdeče svobode, ki so jo zadnje čase tudi tu oznanjali skriti priganjači mednarodnega židovskega boljševizma pod krinko »gošar-skega osvobodilnega boja«. Nesreča, ki je zadela dejavske družine na Jesenicah po zločinskem načrtu OF, je obenem toliko strahotnejši opomin vsem tistim Gorenjcem, ki še vedno upajo, da imajo v narodnih izkoreninjencih, ki so za Judeževe groše izdali Boga, narod in domovino na ljubo Stalinu in Titu, opraviti z nedolžnimi jagnjeti in z največjimi zaščitniki de-‘avskih slojev še posebe.
Tokrat so se za svoje zločinske in prevarantske namene poslužili mladine same in jo uporabili kot mehanično sredstvo za dosego svojih ciljev. Organizirani člani komunistične organizacije SKOJ so po nalogu svojih višjih namestili v meščanski šoli na Jesenicah peklenski stroj.
Umor otrok
V	četrtek 29. novembra opoldne so bile Jesenice še sveže in vesele, kot vedno so. Smeh ni izginil z obrazov trdnih delavcev, ki se po livarnah in strojnih tovarnah trudijo, da lahko prežive sebe in družino. Jeseniške matere so kot vse prejšnje dni z ljubeznijo in materinsko nežnostjo poslale svoje male hčerke k popoldanskemu pouku v šolo v trdnem prepričanju, da jih bodo zvečer spet videle in se z njimi poveselile v mirnem zavetju domačega krova. Nič hudega sluteč so deklice, trideset jih je bilo, sedle k pouku, odprle svoje knjige in zvezke in poslušale besede svoje učiteljice.
Malo po začetku pouka, bilo je nekaj po tretji uri popoldne, pa so se
Jesenice stresle v strahoviti eksploziji, ielavci pri strojih po tovarnah so začudeni obstali, materam se je stisnilo srce v tesnobni grozi, ljudje po cestah so se preplašeni obračali v smeri bobnenja. V tistem trenutku je bilo vsem jasno: zgodilo se je nekaj strahotnega.
Ni se še dobro polegel odmev eksplozije, ko se je po Jesenicah že z bliskovito naglico razširila grozotna vest: v meščanski šoli je eksplodiral peklenski stroj — otroci so pokopani pod rnševinamil
Strahotno je ta vest pretresla staro in mlado. Očetje in matere so hiteli na kraj satanskega zločinstva in nemški vojaki. Začeli so z odkopavanjem ruševin. Desni del poslopja je bil ena sama kadeča se gmota opeke, kamenja iij. razbitih tramov, Pelo^ ki so ga morali' reševalci' opravljati, pa 'je zahtevalo skrajne previdnosti in srčnosti, ker je bila nevarnost, da tudi marsikoga od njih pokopljejo majajoče se ruševine.
Odkopali so prvo kamenje in odstranili strešno tramovje, ki se je bilo ob eksploziji z vso silo zrušilo na mlade žrtve. Nudil se jim je grozoten prizor: pod ruševinami so našli deklice v starosti 9—12 let, pobite in okrvavljen 3. Osem jih je bilo mrtvih takoj ob eksploziji, 22 so odkopali živih, od njih 12 težko ranjenih.
Mrtve sos Verdi Alojzija, stara 10 let; Bregant Frančiška, stara 9 let; Noč Marta, stara 9 let;
Gennsi Margareta, stara 10 I Repe Viktorija, stara 9 Žagar Helena, stara 10 Kutnik Vera, stara 10 ]
Strašno komunistično grozodejstvo nad nedolžnimi otroki
Geoheli Marija, 11 let;
Pogačnik Ljubica, 10 let;
Lukan Marija, 10 let.
Poleg tega je še ? lahko ranjenih.
Mrtvaška tišina, ki so jo od časa do časa prekinjali edinole kriki nesrečnih mater in očetov, bratov in sestra, ki so morali gledati, kako so prednje polagali izmaličena telesa njihovih mrtvih ali ranjenih otrok in sestric, je zajela Jesenice. Vsakdo je nehote prisluhnil odmevu lastne vesti, ki mu je brez »propagande« govorila razločno in jasno: tisti, ki trdijo, da se bore za svobodo, se niso zadovoljili s pokolji sto in sto poštenih in zvestih Slovencev in Slovenk, niso se zfldovo-
molka osmih ali še več umorjenih deklic, zaradi iznakažene mladosti toliko in toliko vaših sinov in hčera, ki ste jih morda celo vi sami nagovarjali, naj se pridružijo pohodu revolucije? Kaj menite, da se bodo ti mladi, za vse dobro in plemenito docela otopeli ljudje ustavili ob truplih svojih sestra in ob ruševinah svoje šole? Ali se vam ne zdi, da ste tudi vi njihovi starši v nevarnosti, ali se vam ne zdi, da steza jo svoje okrvavljene roke tudi k uničenju lastnega rodnega krova?
Kot je bilo vse že vnaprej domenjeno in točno dogovorjeno, je ofar-ska propaganda na Jesenicah takoj po eksploziji, ko vsi Jeseničani še vedeli niso dobro, kaj se je pravzaprav zgo-
Monja nedolžnih otrok — to so junaška dejanja Osvobodilne ironte, ki bo ob teh razmesarjenih trupelcih vpila v svet kakšno škodo je povzročila »okupatorju«.
ljili z rušenjem cerkva, s požigi kme-tiških domov, spravili so se namreč tudi nad otroke, da tudi tu izpričajo, kako gre njihov bes do korenin proti vsemu, naj bo staro ali mlado, ki se noče ukloniti njih vabam in nasilju in vztraja na vzvišeni poti narodne žnačajnosti in poštenosti.
Morilci
Umor otrok na Jesenicah je KPS po svoji mladinski organizaciji SKOJ načrtno pripravila. Izbrali so si v svojem satanskem naklepu prav jeseniško meščansko šolo, ker so dobro vedeli, da tja ne zahajajo otroci bogatašev in visokih meščanov, marveč da se tam zbirajo otroci skromnih delavčev, otroci tistega sloja, ki mu komunizem v svojem »rdečem raju« obljublja prvo in najsijajnejše mc^to. Ostudnega zločinstva niso izvršili stari banditski partijci, marveč mjadi iz-prijenci, ki so ~
dilo, začela trobiti, da je bila na šolskem podstrešju shranjena nemška municija, ki da se je zaradi iskre vžgala, eksplodirala in razrušila šolo. Toda te komunistične potegavščine, ki bi morda vpalila, če bi ne bilo prizadetih skoraj trideset delavskih družin, je bilo kaj hitro konec. Nemške oblasti so namreč takoj setavile posebno komisijo, ki so jo sestavljali povečini očetje prizadetih družin, in ta komisija je ugotovila, da na podstrešju ni bilo nobene municije, da je bil namreč v razredu skrit peklenski stroj, ki je eksplodiral in povzročil toliko razdejanje. Pa tudi dejstvo, da streha šolskega poslopja ob eksploziji ni zletela v zrak, mgrveč da se je zrušila na tla in pokopala pod svojimi ruševinami nedolžne deklice, dovolj zgovorno postavlja na laž gošarsko prizadevanje, ki je bilo takoj na delu, da opere s svoje ljubljene partije sramotni zločin.
Trezni ljudje, ki so takih in podobnih naravnost klasičnih komunističnih laži že vajeni, so se ob tej ihti jeseniške OF samo bolestno nasmehnili in pomislili, če ne bodo jutrf morda že govorili, da so deklice same nastavile peklenski stroj in tako storile junaški harakiri za blagoslov in zmago svetovne rdeče domovine bodočnosti...
Niti nam, niti Gorenjcem, pa tudi Jeseničanom samim danes ni potrebno nobeno dokazovanje večt Zločin sam in trpka smrt nedolžnih otrok, ki pač ne morejo biti .pri svojih devetih ali desetih letih narodni izdajalci ali izkoreninjenci, kot so ti, ki so zločin zamislili in izvedli, pričata prezgovor-no, kdo je morilec I
Jesenice obsojajo umor in morilce
t
Prizor s ogromnega pogreba na Jesenicah, k|er |e za nedolžnimi žrtvami zverinskega atentata žalovalo 8000 IjudL
Pogreb, ki so ga Jesenice v soboto,
2.	decembra popoldne, pripravile nedolžnim žrtvam komunistične brutalnosti, je pokazal, da je zločin dosegel prav nasprotno, kar so komunistični lačanci z njim namerjali. Tudi tisti,
i	do včeraj morda navkljub vsem zatrjevanjem in: dokazom le še niso verjeli v zmotnost in podlost nenarod-nega »gošarskega osvobajanja«, so ob tem umoru, kjer bi ob kaki drugi priložnosti lahko našel smrt tudi kateri izmed njih ali njim dragih, spoznali, kam vodi in tira slovensko ljudstvo brezbožni komunizem s svojimi zločinskimi nakanami. Le redke vrane so bile, ki so se poskrile doma, da bodo tam štirim gluhim stenpm še naprej krakale o municiji na šolskem podstrešju, o narodnem načelu »žrtve morajo bitiI«, o visokem kulturnem in socialnem poslanstvu rdeče revolucije, kajti jeseniška ušesa so danes gluha za vsa komunistična prilizovanja, gluha zn vse še tako navidez resnične laži, ker vsakdo na Jesenicah dobro ve, da se zn vsem tem skriva en sam, vedno isti, nespremenljivi obraz satanskega boljševizma, ki brez srca, brez duše uničuje in tepta izročila naših dedov, ki s ciničnim nasmeškom na zločinskih ustnah trga slovenskim materam iz naročja sad njihove sreče in brezmiselno mori kali bodočnosti Sami od sebe so prišli Jeseničani k pogrebu. Bil je to pogreb, kot ga Jesenice še niso videle. Osonvtisoč.glnva množica je v sprevodu spremljala sedmc-ro bolih krst. To je bila manifestacija de-
lavskih Jesenic, manifestacija zagrizene in nepopustljive borbe proti komunizmu, prisega živih nad trupli mrtvih za boj pod geslom Bog — narod — domovina! Sprevoda se je udeležila vsa jeseniška mladina, s svečami, cvetjem in venci v rokah, udeležilo se ga je jeseniško delavstvo, ki mu je šel zločin morda od vseh najbolj do srca, udeležila se ga je nepregledna množica tisočev in tisočev, ki so hoteli navkljub ofarskim pretnjam, da bo ustreljen vsak, kdor bo šel za pogrebom, pokazati m javno izpričati, kako slovenski človek obsoja komunizem in obtožuje morilce naših otrok! Dve godbi sta s svojimi pretresljivimi žalostinkami igrali zadnje pozdrave mrtvim.
Mračilo se je že, do ko prinesli mladi famtje-delavoi krste v jeseniško cerkev. Zaihtela je množica ob molitvi za pokojne, vonj kadila pa je ljudem oznanjal, da so te, ki so padle za zmago vere v Boga, že pri Njem Vsemogočnem in da odtam blagoslavljajo zveste, ki spremljajo njih trupla na zadnji poti.
Počasi se je sprevod ob turobnih zvokih žalostink pomikal proti pokopališču. Zategli piski lokomotiv so se to pot zdeli ljudem tožeči kriki gorenjske zemlje, ki joče za svojimi najdražjimi. Megla je težko pritiskala na ranjena in žalostna srca, toda vsakdo je vedel, da iz megle rdeče revolucije sije zarja zmage nad brezboštvom, zarja vstajenja iz pekla umorov im požigov.
Slovo od nedolžnih žrtev
Krste so položili pred kapelico padlih iz prve svetovne vojne. Krog njih se je zvrstila tisočglava množica. Mrtvaška tišina, je objela gaj božji, ko je na stopnice kapelice stopil zastopnik slovenske mladine g. Nikolaj Jeločnik iz Ljubljane, da v njenem imenu spregovori mrtvim sestricam besedo v slovo. Zdrznila se je jeseniška mladina, dvignili so glave slovenski delavci, poti šal je jok. in umirilo se je ihtenje, ko so se po prostranem pokopališču razlegle, ne besede žalosti in strahu, marveč besede obtožbe in vere v zmago pravice:
Rojaki! Rojakinje!
Težka megla objema nocoj naša srca. Jesenice molče v nemi bolesti in s to tišino kriče do neba nad strahoto, kot jih je malo zadelo slovensko zemljo. Nismo prišli sem, da jočemo in se žalostimo, prišli smo marveč, da pred svetom javno izpričamo, da so naša srca rodni zemlji še zvesta in da z vso svojo vero v pošteno in pravično stvar zavračamo tiste, ki nam s tisočerimi krinkami na obrazu pod geslom svobode, prinašajo uničenje in smrt
Te besede, ki jih govorim vam Jeseničani in Jeseničanke v imenu slov-nske mladine, naj vam bodo potrdilo nase vere v zmago, potrdilo naše narodne samo-
pred zločinskimi nasilneži, vprašujem vas, ali so bile te nedolžne naše sestre, ki jih nocoj pokopavamo in ki niso zagrešile drugega kot to, da so se v objemu ljubeče matere, pod skrbnim var« stvom svojega očeta, pripravljale za vstop v življenje, kamor naj bi prišle kot zveste in poštene Slovenke, tudi izdajalke? Ali so mogle te male sirotice, ki jih danes ni več, tudi izdajati slovenski narod?
Kličem Boga za pričo in vse slovenske rojake: pokopavamo nedolžne — pokopavamo mučence!
Ta nema trupla v teh krstah nocoj dovolj zgovorno kličejo vsem, ki še nočejo spregledati: Spreglejte, zaradi naše mlade žrtve spreglejte! Pustite tiste, ki vam prinašajo pod krinko svobode, suž-nost ih smrt, vrnite se k svojemu narodu, vrnite se k Bogu, ki ga oni, naši morilci tajijo, ki mu rušijo ecrkve, ga preklinjajo, psujejo in blatijo! Naj vam bo naša žrtev zadnji opomin!
Sredi neme groze nad strahotnim umorom nedolžnih, pa čujemo zdaj njih imena in odmev njihove žrtve:
Kličem te, Bregant Frančiška — umoiu jena si bila za Boga — narod im domovino!
Kličem te Noč Mairta — umorjena si bila za Boga, narod in domovino!
Kličem te 'Verdi Alojzija — umorjena si bila za Boga, narod in domovino!
Kličem te, Genu&i Margareta — umorjena si bila za Boga, narod im domovino!
Kličem te, Repe Viktorija — umorjena si bila za Boga, narod in domovino!
Kličem te, Žagar Helena — umorjena si bila za Boga, narod in domovino!
Kličem te, Kutnik Vera — umorjena si bila za Boga, narod in domovino!
Rotim vas, sestre naše, ve ki ste padle za zmago našega prepričanja, ki ste s svojo krvjo potrdile našo vero v lepšo bodočnost, prosite tam v nebesih blagoslova, ki naj ga vsemogočni Bog pošlje našemu težko preizkušenemu narodu v teh dneh, prosite spoznanja vsem zaslepljenim in zapeljanim, prosite sonca in sreče vsej slovenski zemlji.
Prisegam, tu ob vaših mrtvih truplih: Slovenska mladina, ki je začela boj proti svojemu najhujšemu in edinemu sovražniku — komunističnemu brez-boštvu pod krinko osvobodilnega boja in gošarstva, bo maščevala vašo. žrtev. Trdni in ojekleneli bomo vztrajali \v boju, ki smo ga začeli, prerodili in prevzgojili bomo našo zemljo, da ji bosta ;oo dnevih rdeče groze in satanizma spel zasijala sreča in mdr!
Besede mladega govornika so udarile' v živo. Nič več ni bilo zagrenjenih in trpkih obrazov. In ko se je po govoru za-čuilo čisto petje mladih glasov, ki so t slovo svojim sestram peli tisto lepo slovensko »Rasti, rasti, rožmarin. ..< je bila
zavesti, poštenja in ljubezni do slovenskega naroda!
Kdo, vas vprašujem, je kriv strahotnih krikov teh mater, ki stoje tukaj pred nami, kdo žalosti slovenskih delavskih očetov, kdo smrti sedmerih nedolžnih deklic, ki so oni dan še s svojim otroškim smehom in radostjo razveseljevale svoje družine, nocoj pa leže v teh krstah brez življenja, oropane mladosti pomladi in hrepenenja?
Tu pred vami vsemi točim v imenu slovenske mladine, ki je po smrti teh nedolžnih prizadeta bolj ko kdor kodi, tožim tiste, ki so poštene in zveste slovenske ljudi blatili a psovko izdajalec, pa so se sami prod vsem svotom omadeževali s krvjo nedolžnih slovenskih otrok. Tožim brate-morilce, ki so umor načrtno pripravili in ga s peklensko besnostjo do vsega kar je poštenega in sllo-venskega izvedli.
Vprašujem vas, vi zvesti, ki niste klonili pred rdečo lažjo in se niste odkrili
v srcih vseh navzočih globoka in. vera, da našega naroda ne morejo streti
tudi najstrahotnejša nasilja ne, tudi no
umori nedolžnih slovenskih otrok, marveč da gre novemu ziv jenju v naročje, življenju, ki se bo rodilo iz žrtev sedanjosti za sončne dni bodočnosti.
Jesenice so tako brez hrupa ia Čanja strgale komunizmu krinko iz obraza in odprle oči še tistim maloštevilnim zaslepljencem, ki do včeraj morda še niso hoteli verjeti, kdo se skriva za na videz lepim, pa goljufmm obrazom OF.
vr 	7.P1TT111H T\H	j	_
borec, obsoja sramvmi	m _________^
srečne žrtve, da ji Pn Bogu, za katerega čast in slavo so bile umorjene, izprosi stanovitnosti, trdnosti in nepopustljivosti v skupnem boju in zmage nad rdečo komunistično zverjo.
Marta Ostenso:	Ob|CStllGZlff
je nova knjiga »Slovenčeve knjižnice«
Pisateljica nam slika neko prirojeno sovraštvo mladega dekleta do bogatega soseda Carewa, ki pa je v bistvu nezavedna ljubezen, ob kateri nazadnje trpL kakor more trpeti le Žena, ki globoko ljubi. Roman je poln globoke psihologije in lepih opisov. Za Miklavža lepo darilo.
Priskočite na pomoč in se z darovi spomnite brezdomcev, beguncev in siromakov!
Hchriftlciter - urednik: Mirko Javornik - Horausgeber - Izdajatelj: Jolko KroSelj - Fflr die Ljudska tiskarna - za Ljudsko tiskarno: Jole Kramarič - Uredništvo, uprava in tiskarna: Ljubljana, Kopitarjeva0,
Jelefon 23-61 do 23-65 — Rokopisov ne vračamo. — Mesečna naročnina 8 lir.