iS 0$ Občinski svet v Doberdobu odprl pot širitvi kamnoloma 23 Šport TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 11. DO 22. STRANI Primorski Se bo prenova končno začela? Ivan Zerjal Avgusta leta 1997 so na Poklicnem zavodu Jožefa Štefana in Trgovskem tehničnem zavodu Žige Zoisa v Trstu prejeli sporočilo, naj se ravnatelja obeh šol takoj javita na pokrajini. Morala bi se bila namreč izreči o modelu novih oken, ki bi zamenjala dotedanja, saj je kazalo, da se bo prenova stavbe na Canestrinijevi ploščadi v parku bivše umobolnice pri Sv. Ivanu kmalu začela. Od takrat je minilo skoraj trinajst let, dela pa ne samo, da se niso nikoli začela, ampak je dotrajanost stavbe dosegla tisto stopnjo, pri kateri bi bilo skoraj edino smiselno, da se poslopje zapre, šoli pa preseli drugam. Če bi bilo popravljeno, bi bilo poslopje, ki sega v obdobje avstro-ogrske vladavine v naših krajih, prav lepo, v njem bi se dalo lepo delati. Že pred dobrimi tridesetimi leti, ko se je vanj vselil zavod Štefan, pa je bilo potrebno obnove, stanje je bilo namreč po besedah pričevalcev tako, kot da bi se bili samo dan prej po hodnikih in sobanah stavbe sprehajali umski bolniki, zdravniki in bolničarji. Stvari se do danes niso veliko spremenile, po mnenju nove ravnateljice Milene Padovan pa je zadeva spričo dogajanja zadnjih tednov, ko ogrevanje ni delovalo, deževnica je začela pronicati v šolske prostore, iz pip pa je pritekla umazana voda, prišla do tiste meje, preko katere ni mogoče iti. To so včeraj slišali (in videli) pokrajinski svetniki večine, ki so obiskali šolo. Kot nam je bilo povedano, spada začetek prenove šole med prioritete pokrajinske uprave, ki se ji počasi tudi izteka mandat. Da se bodo dela začela letos, je pred božičem šolnikom zagotovila predsednica pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat. Podobno zagotovilo nam je pred letom dni dal odbornik za javna dela Mauro Tommasini, nanašalo pa se je na leto 2009. Upati je, da bo pokrajinska uprava tokrat res poskrbela za začetek del, pa tudi za primerne začasne prostore šole Stefan in geometrskega oddelka zavoda Zois. Časa ni veliko, vpisovanje in informativna srečanja so pred vrati in ni vseeno, kaj bodo šolniki v stanju nuditi zainteresiranim nižješolcem. Navsezadnje gre za šoli, ki navzlic delovanju v nemogočih razmerah usposabljata kakovostne tehnične in poklicne profile. dnevnik TOREK, 19. JANUARJA 2010 Št. 15 (19.722) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € haiti - Sedem dni po katastrofalnem potresu v karibski državi Na ruševinah se širita nasilje in brezup Pomanjkanje hrane in pitne vode še otežujeta razmere trst - Pokrajinski svetniki večine na ogledu stavbe zavoda Stefan Nevzdržne razmere V prostore je začela pronicati voda - Prenova med prioritetami Pokrajine - Vprašanje začasnih prostorov TRST - Pouk v stavbi v parku bivše umobolnice pri Sv. Ivanu, kjer do-mujeta Poklicni zavod Jožefa Stefana in geometrski oddelek Trgovskega tehničnega zavoda Žige Zoisa, poteka v nevzdržnih razmerah. Zaradi padavin je vo- da skozi dotrajano streho začela pronicati v šolske prostore, omet v učilnicah se je začel krušiti, poslopje pa je vsekakor potrebno temeljite prenove. S stanjem so se na včerajšnjem neformalnem obisku seznanili svetniki levosredinske večine v tržaškem pokrajinskem svetu. Začetek prenove spada med prioritete zadnjega leta mandata pokrajinske uprave, postavlja pa se tudi vprašanje, kam bosta šli šoli med potekom del. Na 6. strani PORT-AU-PRINCE - Razmere na Haitiju so sedem dni po uničujočem potresu vse bolj kaotične. Tako Rdeči križ kot ZN so včeraj opozorili, da je prebivalstvo v porušeni državi na koncu z živci, plenjenje in nasilni incidenti pa naraščajo. Haitijce je v nedeljo miril generalni sekretar ZN Ban Ki Moon, EU pa jim bo namenila 430 milijonov evrov. Mednarodni odbor Rdečega križa (ICRC) je opozoril, da se nasilni incidenti in plenjenje množijo, med prebivalstvom pa narašča brezup. Farnesina je medtem potrdila drugo ugotovljeno italijansko žrtev potresa, ki je 43-letni funkcionar ZN Guido Galli. Na 28. strani Koroška: ljudska stranka še v koaliciji Na 3. strani Tondo v Rimu za logistično platformo Na 4. strani V Trstu spet ladja za križarjenje MSC Na 7. strani Začenja se Trst film festival na 9. strani Gabrski lastniki zemljišč v sporu s civilno zaščito na 24. strani Na Tržiškem vse bolj narašča socialna stiska na 25. strani verstva Papež obiskal sinagogo RIM - Papež Benedikt XVI. je v nedeljo obiskal sinagogo v Rimu. Poteza, ki je sicer poskrbela za razkol v rimski judovski skupnosti, naj bi izrazila papeževo spoštovanje do judov ter utrdila prijateljstvo in harmonijo med rimskokatoliško in judovsko vero. Do trenja v judovski skupnosti je prišlo zaradi odločitve Vatikana, da Pija XII., ki se po oceni kritikov ni dovolj izpostavil za reševanje judov pred holokavstom, česar sicer Katoliška cerkev ne sprejema, proglasi za blaženega. Na 28. strani univerze - Na lestvici med 6000 visokošolskimi zavodi z vsega sveta Ljubljanska univerza 201. na svetu tržaška več kot šeststo mest za njo MADRID - Univerza v Ljubljani je na 201. mestu med 6000 univerzami v svetu, ugotavlja zadnja raziskava vodilnega španskega raziskovalnega centra CSIC. Univerza v Ljubljani (na posnetku) se je uvrstila tudi na lestvico stotih najboljših univerz v Evropi, in sicer na 63. mesto. Od italijanskih univerz je Bologna v Evropi na 11. mestu, Pisa na 35. Padova na 61., rimska La Sapienza pa na 62. mestu. Precej nižje je visoka šola Sissa iz Trsta, ki je svetovni lestvici uvrščena na 582. mesto, na evropski pa na 258. Tržaška univerza je na svetu 841., v Evropi pa 361. Na 2. strani 2 Torek, 19. januarja 2010 ALPE-JADRAN / raziskava - Med 6000 univerzami na svetu Ljubljanska univerza 201. na svetu in 63. v Evropi Od italijanskih univerz najboljša Bologna, tržaška Sissa 582. (258), univerza pa 841. v svetu in 361. v Evropi MADRID - Univerza v Ljubljani je najboljša med univerzami na območju nekdanje Jugoslaviji oz. je na 201. mestu med 6000 univerzami v svetu, ugotavlja zadnja raziskava vodilnega španskega raziskovalnega centra CSIC. Naslednja univerza z območja bivše Jugoslavije je beograjska na 299. mestu, medtem ko je zagrebška šele na 1449. mestu. Relativno visoko, na 667. mesto v svetu se je uvrstila tudi Univerza v Mariboru (293. v Evropi). Primorska univerza je na 2022. mestu (763. v Evropi), novogoriška pa na 3692. mestu. Med najboljšimi univerzami v svetu so ameriške, ki so zasedle kar prvih 21 mest. Na prvem mestu je bostonska univerza MIT, sledijo pa Harvard, Stanford in Berkley. Najboljša evropska univerza je britanska univerza v Cambrid-geu na 22. mestu, izmed evropskih pa sledi univerza v Oxfordu na 42. mestu, kaže raziskava. Raziskava meri raziskovalne aktivnosti in splošno vidnost univerz v svetu. Zajeti poskušajo tudi aktivnosti profesorjev in raziskovalcev ter njihovo sodelovanje z drugimi institucijami. Raziskavo španski center CSIC objavlja redno na pol leta na spletni strani http://www.we-bometrics.info, v svetu pa velja za dober pokazatelj prestižnosti univerz. Univerza v Ljubljani se je uvrstila tudi na lestvico stotih najboljših univerz v Evropi in sicer na 63. mesto. Od italijanskih univerz je Bologna v Evropi na 11. mestu, Pisa na 35. Padova na 61., La Sa-pienza pa na 62. mestu. V prvi stoterici je samo še turinska univerza na 88. mestu. Precej nižje je visoka šola Sissa iz Trsta, ki je svetovni lestvici uvrščena na 582. mesto, na evropski pa na 258. Tržaška univerza je na svetu 841., v Evropi pa 361. Pred tržaško univerzo se je uvrstila Univerza iz Vidma, ki je na svetovni lestvici 658., na evropski pa zaseda 289. mesto. Na območju nekdanje Jugoslavije so za slovenskimi najbolje uvrščene univerze v Srbiji. Univerza v Beogradu je na 299. mestu na svetu, v Novem Sadu na 800. mestu, v Kragujevcu na 1157 mestu in v Nišu na 1455. mestu. Razočarale so univerze na Hrvaškem. Najboljša, Univerza v Zadru, se je uvrstila šele na 1254. mesto, zagrebška pa šele na 1449. mesto. Še slabše je v BiH -Univerza v Sarajevu je na 2661. mestu na svetu, mostarska univerza pa na 3887. mestu. Ostale univerze z območja nekdanje Jugoslavije se niso uvrstile na seznam 6000 "najboljših" univerz v svetu. Seznam sicer skupno obsega 17.000 visokošolskih organizacij. Univerza v Ljubljani je na svetovni lestvici daleč pred tržaško (tudi pred Sisso), od italijanskih univerz pa so pred njo le štiri slovenija - Kdo bo zamenjla Erjavca na položaju ministra za okolje? Kandidat DeSUS znan jutri Premier Pahor bo predlog za razrešitev Erjavca v DZ vložil še ta teden - Zanoškar še okleva LJUBLJANA - Izvršni odbor stranke DeSUS naj bi jutri izbral kandidata stranke za novega slovenskega okoljskega ministra, je STA izvedela pri virih blizu stranke. Sestanek, na katerem se bodo dogovorili o sklicu izvršnega odbora stranke, bo danes, sama seja pa naj bi bila jutri. Na seji bodo odločali o predlogu kadrovske komisije DeSUS. Kot so povedali v stranki, je njihov kandidat za novega ministra za okolje in prostor član poslanske skupine DeSUS, edino znano ime pa je poslanec DeSUS Matjaž Za-noškar, ki se o svoji kandidaturi še ni dokončno odločil. Premier Borut Pahor pa je včeraj napovedal, da bo še ta teden v državni zbor (DZ) poslal predlog za razrešitev ministra za okolje in prostor Karla Erjavca. Predlog bo vložil tako, da bo delo vlade potekalo nemoteno, ob čemer upa, da to ne bo vplivalo na druge obveznosti, ki jih ima Erjavec zdaj kot minister in jih bo imel še naprej kot predsednik stranke DeSUS. Pahor je ob robu včerajšnjega tradicionalnega sprejema za diplomatski zbor ob začetku novega leta na Brdu pri Kranju zagotovil, da bo novi kandidat za okoljskega ministra dogovorjen s stranko in ostalimi koalicijskimi partnerji. Pri tem se mu zdi manj pomembno, kdaj bo dejansko prišlo do odločitve glede Erjavca v DZ. Edini uradno znani kandidat DeSUS za novega ministra za okolje in prostor Matjaž Zanoškar je včeraj ponovil, da osebno ni naklonjen prevzemu položaja ministra za okolje in prostor. Povedal je, da bo v sredo o kandidatu za ministra razpravljal tudi strateški svet stranke DeSUS in da se bo seje udeležil, čeprav ni član sveta. (STA) Za zdaj edini znani kandidat DeSUS je Matjaž Zanoškar Najprej zimski plavalci, nato še master s športniki BLED - Ta konec tedna se bodo lahko tisti, ki tudi pozimi ne morejo brez plavanja, pomerili v hladnem Blejskem jezeru. Od 22. do 24. januarja bo na Bledu svetovno prvenstvo v zimskem plavanju, prireditelji pričakujejo 700 udeležencev iz 19 držav. Zimski plavalci se bodo na blejskem Grajskem kopališču merili v 12 disciplinah, najbolj vzdržljivi pa bodo preplavali 450 metrov. Največ udeležencev (389) bo iz Finske, od koder zimsko plavanje izvira, 91 iz Rusije, 62 iz Velike Britanije ... Na tekmovanje se je prijavilo tudi 32 plavalcev iz Slovenije, med njimi pa se bo v jezero podal tudi blejski župan Peter Fajfar. Na sporedu ne bodo le "resne" plavalne discipline, temveč tudi takšne, ki bodo poskrbele za dobro razpoloženje udeležencev in gledalcev: plesni nastopi, pingvini (udeleženci se morajo za trenutek potopiti v vodo) in skupinski nastop (na kopnem in v vodi). Zimsko plavanje poteka pod okriljem Svetovne organizacije za zimsko plavanje (IWSA) in organizacije Suomen Latu, ki je ena največjih športnih organizacij na Finskem z več kot 60.000 člani. Naslednji teden pa bo Bled v znamenju masters iger, namenjenih tekmovalcem, ki so starejši od 25 oziroma 30 let. Na Bledu jih med 25. in 31. januarjem pričakujejo več kot 3000 iz 42 držav, polovica bo Slovencev. Merili se bodo v alpskem smučanju, teku na smučeh, biatlonu, smučarskih skokih, hokeju na ledu in futsalu. Prireditelji tekmovanja so povabili tudi nekaj znanih nekdanjih športnikov, med drugimi smučarje Jureta Koširja, Reneja Mlekuža, Draga Grubelnika in Gregorja Grilca. Pozornost pa vzbujajo tudi starejši udeleženci iger, letos bosta tekmovala tudi 90-letnika Ernst Berger iz Švice in Rolf Hauge iz Kanade. Tekmovanja bodo potekala v več gorenjskih krajih (Bled, Kranjska Gora, Kranj, Žiri, Pokljuka ...), igre pa se bodo začele s slavnostnim odprtjem 25. januarja v športni dvorani na Bledu. Od včeraj v Ljubljani strožji nadzor mirujočega prometa LJUBLJANA - V Ljubljani so včeraj na podlagi protokola o sodelovanju začele operativno delovati skupne patrulje mestnega redarstva in ljubljanske policijske uprave. Cilj sodelovanja je nadzor in urejanje mirujočega prometa, predvsem nepravilno parkiranih vozil, ki ovirajo in ogrožajo pešce, zelenice, intervencijske poti ter mesta, rezervirana za invalide. Pozornost bodo namenili tudi nepravilnemu ravnanju pešcev v cestnem prometu, kolesarjev ter voznikov, ki ne bodo upoštevali prednosti pešcev. Prav tako bodo nadzorovali uporabo varnostnega pasu in mobilnega telefona med vožnjo. zdravje - Pretnar premierja pozval k razrešitvi ministra Miklavčiča Zdravstveni inšpektorat trdi, da z vodo v Kopru ni nič narobe LJUBLJANA - Ocena Gorazda Pretnarja z Zavoda za zdravstveno varstvo Koper o ustreznosti kakovosti vode iz vodomatov je temeljila na podlagi strokovnega znanja, ne pa na podlagi pravnih predpisov, pojasnjuje namestnik glavne zdravstvene inšpektorice Darko Mehikic. Pretnar pa premiera Boruta Pahorja poziva k razrešitvi ministra za zdravje Boruta Miklavčiča. Odvzeti vzorci vod z vodomatov na Zavodu za zdravstveno varstvo (ZZV) Koper so bili del raziskovalnega dela, ni pa šlo za presojo skladnosti z veljavnimi predpisi, so po Mehikicevih besedah ugotovili na petkovem sestanku z inšpektoratom in Pretnarjem. "Nikakršnih dokazov ni, da bi bilo kar koli narobe s to vodo," je včeraj ponovno zatrdil Me-hikic in dodal, da so vsi rezultati skladni z vsemi veljavnimi predpisi v Sloveniji. Pretnar se je včeraj v odprtem pismu tudi odzval na Miklavčičevo napoved, da bo odprl vprašanje odgovornosti direktorja ZZV Koper Milana Kreka. Po mnenju Pretnarja so Miklavčič in nje- Slovenski minister za zdravstvo Borut Miklavčič govi kolegi iz inšpektorata stopili tja, kamor ne sodijo in kamor ne bi smeli. "V svoje roke so si vzeli pravico suspenza svobode raziskovalnega dela. Še več, v javnost so sporočili, da obstojajo zakoni, ki jih je z raziskovalnim delom mogoče kršiti in biti za to tudi kaznovan in klican na odgovornost," je v odprtem pismu zapisal Pretnar. Miklavčič je po mnenju Pretnarja slovenski javnosti posredno sporočil, da kdor bo prišel v javnost z izsledki o negativnih vplivih na okolje in zdravje ljudi, bo kaznovan. Zato premierja poziva k Miklavčičevi razrešitvi. Sicer pa Mehikic priznava, da verjetno obstaja prostor za izboljšavo notranjega nadzora nosilcev dejavnosti. V tem delu bo stroka, vključno z ZZV Koper pripravila smernice za nosilce dejavnosti, da bi izboljšali svoj notranji nadzor. (STA) javno mnenje - Anketa Dela SDS še vedno pred SD, Türk najpriljubljenejši LJUBLJANA - Po rezultatih ankete, ki jih je včeraj objavilo Delo, je med slovenskimi strankami na prvem mestu Slovenska demokratska stranka (SDS) z 20,1 odstotka glasov, sledijo Socialni demokrati (SD) s 17,2 odstotka. Vlada in parlament sta za svoje delo dobila nekoliko višjo oceno kot prejšnji mesec. Med strankami je za SDS in SD na tretjem mestu SNS (6,4 odstotka glasov), sledijo pa LDS (5,9 odstotka), Zares (4,9 odstotka), DeSUS (3,2 odstotka), SLS (2,2 odstotka), na zadnjem, osmem mestu pa zunajparlamentarna NSi (1,9 odstotka). Neopredeljenih je 34,9 odstotka vprašanih, 3,2 odstotka pa jih je odgovorilo, da ne bi volilo nobene od teh strank. Vlada je za svoje delo dobila na lestvici od 1 do 5 srednjo oceno 2,75 (decembra 2,69), parlament pa 2,65 (decembra 2,55). Na vrhu Delove lestvice priljubljenosti je predsednik republike Danilo Tiirk, na drugem mestu je ministri- ca za notranje zadeve Katarina Kresal, na tretjem pa minister za gospodarstvo Matej Lahovnik. Sledijo kandidat za evropskega komisarja za okolje Janez Potočnik, predsednik vlade Borut Pahor, predsednik SNS Zmago Jelinčič, ljubljanski župan Zoran Jankovic, evropski poslanec Lojze Peterle, evropski poslanec Milan Zver in nekdanji minister za javno upravo Gregor Virant. Na 11. mestu je predsednik SDS Janez Janša, sledijo pa predsednik SLS Radovan Žerjav, ministrica za obrambo Ljubica Je-lušič, evropski poslanec Jelko Kacin, minister za okolje Karl Erjavec, minister za promet Patrick Vlačič, podpredsednik DZ Miran Potrč, predsednik DZ Pavel Gantar, minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič in mariborski župan Franc Kangler. Telefonsko anketo je v času od 12. do 14. januarja opravilo Delo Stik, oddelek za tržne raziskave. V anketi je sodelovalo 708 odraslih državljanov Slovenije. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Torek, 19. januarja 2010 3 KOROŠKA - Kljub razkolu na desnici Vladna koalicija s pomočjo ljudske stranke še obstaja... OVP pa zahteva preverjanje koalicijske pogodbe - Zeleni in socialdemokrati za predčasne volitve CELOVEC - Vladna koalicija na Koroškem med novo ustanovljeno stranko svobodnjakov (FPK) in ljudsko stranko (OVP) za zdaj ostaja na oblasti. To je včeraj na tiskovni konferenci potrdil predsednik ljudske stranke na Koroškem, deželni svetnik Josef Mar-tinz. Le nekaj ur prej je generalni tajnik avstrijske ljudske stranke Fritz Kal-tenegger deželni stranki na Koroškem priporočil, naj o nadaljnjem sodelovanju v koaliciji dobro razmisli. Pri ostalih strankah (socialdemokrati, Zeleni) je odločitev OVP naletela na nerazumevanje in obe še naprej zahtevata predčasne volitve. Za ljudsko stranko formalno-pra-vno oblikovanje nove stranke FPK (prej BZO) na sobotnem deželnem kongresu v Celovcu z izvolitvijo Uweja Scheucha za predsednika (dobil je 90,1 odstotka glasov) ni razlog za izstop iz dosedanje koalicije, prav tako nerazčiščeni očitki proti predsedniku Scheuchu zaradi suma korupcije. Slednje poglavje naj razčistijo sodišča, je dejal Martinz, ki pa je Predsednik ljudske stranke na Koroškem in deželni svetnik Josef Martinz namerava še naprej vztrajati v koaliciji za svojo stranko zahteval preučevanje in nova pogajanja o koalicijski pogodbi, ki sta jo stranki podpisali pred komaj letom dni. Martinz je k temu še pristavil, da hoče ljudska stranka v ta pogajanja vnesti tudi zahtevo po korenitih spremembah v deželni ustavi, mdr. odpravo strankarskega proporca v deželni vladi in v tem sklopu tudi zmanjšanje števila članov deželne vlade s sedanjih sedem na TISKOVNO SPOROČILO - Stališče deželnega tajništva SSk »S krizo se lahko uspešno soočimo tudi s pomočjo enotne politične stranke« NABREŽINA - Deželno tajništvo Slovenske skupnosti se je v četrtek sestalo na strankinem sedežu v Nabrežini in razpravljalo o delu, ki stranko čaka v začetnih mesecih novega leta. Srečanje je vodil deželni tajnik Damijan Terpin, piše v tiskovnem sporočilu SSk. Slovenska skupnost je tudi v teh prazničnih dneh pozorno sledila dogajanju znotraj slovenske narodne skupnosti v Italiji. Še posebno pozornost je namenila vprašanju finančnih prispevkov, ki jih Italija namenja slovenski narodni skupnosti in ki so že drugo leto zapored tarča vladnega zmanjševanja proračuna. Če se je prejšnje leto izšlo tako, da je bil manjkajoči del naknadno namenjen, je letos situacija veliko bolj zaskrbljujoča, saj iz dneva v dan plahnijo razne obljube, ki so bile dane glede nespremenjene ravni financiranja, piše v sporočilu za javnost SSk. Stranka Slovenska skupnost ocenjuje, da predstavlja sedanje krčenje sredstev tako italijanske vlade kot deželnega odbora zelo hudo kršitev pravic slovenske narodne skupnosti. V tiskovnem poročilu SSk navajajo, da Slovenska skupnost je in bo v tej situaciji naredila vse, kar je v njeni moči, da se stvari vrnejo na pravo pot, predvsem v sodelovanju z manjšinskimi poslanci iz južne Tirolske in Doline Aosta v rimskem parlamentu. Predvsem pa namerava pritisniti na deželno vlado, ki iz lastnih sredstev ni predvidela niti enega evra za našo manjšino. Po drugi strani pa so se strankini voditelji obvezali, da bodo o nastali situaciji obvestili pristojne slovenske institucije, naj se še bolj aktivno vključijo v reševanje kriznega stanja s tem, da italijanske državne in lokalne oblasti pozovejo na spoštovanje zakonskih obvez in obljub, še poudarja SSk. Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je tudi ocenilo več predlogov, ki so prišli v javnost glede reforme organiziranosti znotraj slovenske narodne skupnosti v Italiji. SSk sicer podpira prizadevanja za iskanje čim boljših rešitev s skupnim nastopanjem, pri tem pa ocenjuje, da se mora vsakdo bolj potruditi na svojem področju. V ta namen pričakuje od slovenske senatorke aktivnejšo vlogo v parlamentu, predvsem pri stikih z vlado, ki jih glede letošnjega proračuna in sredstev za manjšino žal skorajda ni bi- lo, ker je pač članica opozicijske stranke. »Zato se,« piše v tiskovnem sporočilu SSk, »v tem trenutku še jasneje kaže potreba po zbirni stranki Slovencev v Italiji, ki bi bila nekoliko bolj neodvisna od obeh političnih opcij v državi.« Obenem SSk ocenjuje, da so enostranske poteze, kot je bil predlog Iztoka Furlaniča v Deželni komisiji za Slovence, popolnoma neproduktivne, če ne celo škodljive, saj učinkujejo le tako, da privedejo samo do dodatnih in nepotrebnih napetosti. Krovni organizaciji bi zato morali poiskati skup- vencev v Italiji, poudarja deželno tajništvo SSk v tiskovnem sporočilu. Tajništvo je potrdilo tudi program novoletnega sprejema SSk, ki bo v restavraciji Sardoč v Prečniku v petek 22. januarja. Poleg predstavnika slovenske vlade je napovedal svojo prisotnost tudi predsednik deželne vlade Renzo Tondo. samo še pet. Pogajanja naj bi bila končana do velike noči, je še pristavil predsednik ljudske stranke. Kot je znano, je Martinz pred sobotnim deželnim kongresom nove svobodnjaške stranke FPK, ki se je hkrati podala pod streho Strachejevih svobodnjakov (FPÖ), namignil, da bi ljudska stranka lahko tudi izstopila iz vladne koalicije, ki je soočena ne le z razkolom znotraj desnice, temveč tudi z afero Hypo banke in očitki korupcije proti članu vlade in predsedniku FPK Uwe-ju Scheuchu. Avstrijski politični tednik News je namreč razkril, da je Scheuch nekemu podjetniku iz Rusije omenil pripravljenost, da mu v primeru investicije na Koroškem zagotovi avstrijsko državljanstvo. Pri tem je Scheuch po poročanju tednika News zahteval znatno denarno darilo stranki v višini pet do deset odstotkov od vrednosti investicije. Na deželnem kongresu novega FPK so vsi ti očitki očitno imeli za posledico, da so v novi stranki le še strnili vrste in Scheucha izvolili za novega predsednika z nad 90 odstotki glasov, podpredsedniško mesto pa je prevzel deželni glavar Gerhard Dörfler. Skupina kakih 50 delegatov in delegatk na čelu z zveznim predsednikom BZÖ Josefom Bucherjem, ki se je borila proti izstopu iz BZÖ, je po porazu na deželnem kongresu napovedala, da ne bo obupala in na Koroškem ustanovila nov BZÖ. Josef Bucher je zato napovedal izvolitev novega deželnega vodstva in tudi pisarniški prostori so na voljo, stroške za te pa bo prevzela zvezna stranka. Samostojni hočejo ostati tudi koroški svobodnjaki (FPÖ), je napovedal vodja teh, Harald Janach, kar pomeni, da bodo na Koroškem v bodoče tri desničarske stranke. Ivan Lukan PRIMORSKA Za osebnost leta med kandidati Luigia Negro KOPER - Začel se je izbor za Osebnost Primorske za leto 2009. Januarja 2009 je bila za osebnost meseca izbrana Luigia Negro. Je predsednica kulturnega društva Rozajanski dum, ki si že dolgo prizadeva za ohranjanje rezijanske kulture in jezika. Prav zaradi tega je bila že velikokrat tarča napadov in žalitev nasprotnikov slovenske identitete Rezije in oznake rezi-janskega narečja kot enega od slovenskih narečij. Od lanske pomladi pa je tudi predsednica Slovenske kulturnogospodarske zveze v Videmski pokrajini. Za Luigio Negro je mogoče glasovati s pomočjo izpolnjene glasovnice, ki jo je treba poslati na Primorske novice do 22. januarja, telefonsko na avtomatski telefonski centrali na številki 090 936 096 do 21. januarja polnoči. Po navodilih operaterja vtipkate zaporedno številko kandidata, ki ste mu namenili svoj glas. Za Luigio Negro je številka 1. Lahko pa glasujete tudi v živo na Radiu Koper, in sicer od ponedeljka do četrtka ob 12. uri na številki 003865 668 55 20 in 003865 668 55 21. Na Radio Koper lahko glasujete tudi z SMS sporočili na številko 0038631 636 999 (pri glasovanju zapišete samo zaporedno številko kandidata - 1) Prav tako lahko svoj glas pošljete tudi na elektronski naslov HYPERLINK "mailto:osebno-stprimorske@rtvslo.si" osebno-stprimorske@rtvslo.si (z istega naslova je mogoče oddati en glas na dan). Glasove bodo zbirali do četrtka, 21. januarja, do polnoči. Damijan Terpin ne rešitve, tudi s ciljem, da se sredstva nekoliko bolj smotrno delijo, predvsem pa bolj učinkovito porabijo za ohranjanje in krepitev slovenstva v zamejstvu, za kar so pravzaprav izključno namenjena. Slovenska skupnost je tudi ocenila razne predloge o strnjenosti narodne skupnosti in pozive h skupnemu nastopu, da se čim bolj uspešno prebrodi sedanje krizno stanje. Taki pozivi so v tem trenutku pozitivni in slovenska stranka bo aktivno sodelovala pri omizjih, kjer bo kot samostojna politična stranka sprejeta. Njeni izvoljeni predstavniki imajo namreč svojo, slovensko stranko, in je SSk kot stranka torej, sogovornik krovnih organizacij in posameznih Slovencev v vsedržavnih strankah, še piše v tiskovnem sporočilu. Obenem pa SSk ocenjuje, da je nujno, da da se ponovno aktivira manjšinska predstavniška skupina, ki se je ob krizi SSG konec lanskega leta po dolgem času zbrala v Gorici. SSk tudi meni, da bodo vsi napori na koncu neproduktivni, če se bodo omejili na delno reševanje problematike organiziranosti slovenske narodne skupnosti. Omejevanje iskanja rešitve le na finančno plat ali na strukturo civilne družbe bo neplodno, če ne bo vključilo tudi politične ravni, ki se mora čim bolj približati enotnosti tudi pri političnem nastopanju Slo- ROP FESR 2007 - 2013 REGIONALNI CIU KONKURENČNOSTI IN ZAPOSLOVANJA Furlanlja Julijska krajina REGI9NE AUTON9MA FRIWLI VeNEZIA GIUÜA ROP FESR 2007 - 2013 REGIONALNI CILJ KONKURENČNOSTI IN ZAPOSLOVANJA FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA Organ upravljanja: Mednarodni in evropski stiki Ustanovi za izvajanje: Koordinacijska služba za politike gorskega območja. Glavna direkcija za okolje in javna dela Obveščamo, da so bili objavljeni sledeči razpisi: V1. Redni prilogi št. 26 z dne 16. decembra 2009 k Uradnem vestniku št. 50 z dne 16. decembra 2009: • Razpis za dodelitev prispevkov v korist novim pobudam razpršenega hotela z zapadlostjo 30. Junija 2010, za informacije: koordinacijska služba za politike gorskega območja, ul. Sabbadini, 31 - 33100 Videm telefon 0432/555416 fax 0432/555052 e-mail s.montagna2.agrifor@regione.fvg.it; • Razpis za dodelitev prispevkov za obnovitvene posege in/ali prekvalifikacijo infrastruktur, javnih območij, opremljenih poti in prog z zapadlostjo 16. Marca 2010, za informacije: koordinacijska služba za politike gorskega območja, ul. Sabbadini, 31 -33100 Videm telefon 0432/555416fax 0432/555052 e-mails.montagna.agrifor@regione.fvg.it; V Uradnem vestniku št. 51 z dne 23. decembra 2009: • Razpis za dodelitev prispevkov za obnovo in ponovno pridobitev enot gradbene dediščine in ročnih izdelkov z zgodovinskim, umetniškim, kulturnim, arheološkim in etno-antropološkim značajem z zapadlostjo 16. marca 2010, za informacije: Koordinacijska služba za politike gorskega območja, Ul. Sabbadini, 31 - 33100 Videm telefon 0432/555416 fax 0432/555052 e-mail s.montagna.agrifor@regione.fvg.it; V Uradnem vestniku št. 52 z dne 30. decembra 2009: • Razpis za dodelitev prispevkov za utrjevanje obstoječih razpršenih hotelov z zapadlostjo 30. junija 2010, za informacije: Koordinacijska služba za politike gorskega območja, Ul. Sabbadini, 31 - 33100 Videm telefon 0432/555555 fax 0432/555052 e-mail s.montagna2.agrifor@regione.fvg.it; • Razpis za izkoriščanje geotermičnih virov s pomočjo naprav za toplotno izmenjavo in toplotne črpalke z zapadlostjo 28. Februarja 2010, za informacije: Glavna direkcija za okolje in javna dela. Geološka služba ul. Giulia, št 75/1 -34126Trst tel. 040/3774182 - fax 040/3774410 in 040/3774513 e-mail: s.geologico@regione.fvg.it; Razpisna dokumentacija in obrazci za izpolnitev so na voljo na spletni strani dežele www.regione.fvg.it v sekciji "bandi eawisi della Regione" (razpisi in obvestila), kot tudi na sledečem portalu POR FESR 2007-2013 http://www.regione.fvg.it/rafvg/rapportieuropeinternazionali/dettaglio.act?dir=/rafvg/cms/RAFVG/AT11/ARG20/FOGLIA5/ NALOŽBA V NAŠO PRIHODNOST 4 Torek, 19. januarja 2010 GOSPODARSTVO INFRASTRUKTURE - Tržaško pristanišče čaka na gradnjo že obilnih pet let Logistična platforma se seli na posebno tehnično omizje Tondu na ministrskem sestanku v Rimu potrdili nacionalni interes za infrastrukturo RIM - Furlanija-Julijska krajina je s svojimi pristanišči in prometno infrastrukturo za rimsko vlado že sama po sebi logistična platforma nacionalnega interesa, saj ima strateško vrednost za vso državo. Potrditev tega stališča je predsednik Dežele FJK Renzo Tondo dobil včeraj v Rimu, kjer se je sestal s podtajnikom predsedstva vlade Giannijem Letto, z zunanjim ministrom Francom Frattinijem, z ministrom za infrastrukture in transport Alterom Matteolijem in podtajnikom na ministrstvu za okolje Robertom Menio. Tonda so spremljali deželni odbornik za infrastrukture in transport Riccardo Ric-cardi, odbornica za finance in programiranje Sandra Savino in pooblaščeni upravitelj avtocestne družbe Autovie Venete Dario Melo. Na sestanku, ki ga je sklical Gianni Letta in nanj povabil tudi zunanjega ministra zaradi povezav Furlanije-Julijske krajine s sosednjimi državami, so se dogovorili za vzpostavitev posebnega tehničnega omizja na visoki ravni, ki naj bi začelo z delom čim prej. Njegova naloga bo udejanjiti vlogo naše dežele kot logistične platforme nacionalnega interesa, in to z oblikovanjem izvajalnih ukrepov. »Na politični ravni smo definirali cilj, za katerega menimo, da je prioriteten za razvoj države in Furlanije-Julijske krajine,« je po popoldanskem sestanku izjavil predsednik Tondo. »Zdaj so na vrsti tehniki ministrstva in Dežele FJK, in to na visoki ravni, ki bodo nakazli smeri in potrebne korake za uresničitev naše politične odločitve. Skupaj z odbornikoma Riccardijem in Savinovo bomo skrbno spremljali in podpirali delo tega omizja, da bi lahko logistična platforma čim prej postala resničnost in začela prinašati koristi tako Fur-laniji-Julijski krajini kot celotni državi,« je po sestanku izjavil predsednik Tondo. Logistična platforma na onesnaženem območju med škedenjsko železarno in območjem nekdanjih skladišč družbe Esso, za katero obstaja načrt že več kot pet let, bi po eni strani rešila problem tistega dela onsenaženega območja, saj bi žele-zobeton kot neke vrste sarkofag zavaroval strupene snovi na obali in v morju. Nerešeno pa ostaja vprašanje financiranja, ki je postalo še bolj akutno z gospodarsko krizo. 279 milijonov evrov, kolikor je bila naložba ocenjena pred petimi leti, danes niti približno ne zadostuje več in bi bilo po ocenah poznavalcev potrebno vsaj 335 milijonov evrov. Za od dveh tranš, v katere so razdeljena dela, bi bilo potrebno vsaj 135 milijonov evrov, do danes pa jih je na voljo le 79 milijonov. Logistično platformo naj bi zgradili ob obali pod škedenjsko železarno arhiv LETALIŠČA - Po treh letih rasti V Ronkah lani našteli za 10,4% manj potnikov RONKE - Potniški promet na deželnem letališču FJK v Ronak se je v lanskem letu glede na leto 2008 zmanjšal za 10,4 odstotka, izhaja iz podatkov združenja italijanskih letališč Assaeroporti. V letu 2009 so v Ronkah našteli 700.870 potnikov, leto prej pa jih je bilo 782.461. Osip prometa na deželnem letališču FJK je znatno večji od državnega povprečja, ki je lani glede na leto prej znašalo -2,7 odstotka. V Ronkah so sicer lani zabeležili prvi upad prometa po letu 2006, saj se je leta 2007 število potnikov povečalo za 10 odstotkov, v letu 2008 pa se je trend nadaljeval s 5-odstotno rastjo potniškega prometa. Če pogledamo lansko leto po mesecih, ugotovimo, da je prišlo da največjega padca števila potnikov v poletnih mesecih. Januarja je bil padec 17,1-odstoten, februarja 19,6-odstoten, marca se je znižal na 6 odstotkov, aprila so našteli celo za 3,6 odstotka več potnikov kot aprila 2008, maja se je trend znova obrnil navzdol (-9,3 odstotka), in dosegel junija najgloblji, 21,8-odstotni padec. Julija se je število potnikov zmanjšalo za 16,6 odstotka, avgusta za 12,5 odstotka, septembra za 6,8 odstotka, oktobra za 8,2 odstotka, novembra pa se je promet vrnil na približno enako raven kot leto prej s komaj 1,8-odstotnim upadom. Decembra lani so na letališču našteli 44.431 potnikov, kar je za 1,1 odstotka manj kot v enakem mesecu leta 2008; število potnikov v notranjem prometu se je v zadnjem lanskem mesecu glede na december 2008 povečalo za 11,5 odstotka, medtem ko se je število potnikov v mednarodnem prometu znižalo za 15,4 odstotka in upadlo od predlanskih 20.590 na lanskih 17.419 potnikov. Nov tečaj SDGZ - Servis za usposabljanje operaterjev v živilskem sektorju TRST - Potem ko je bila pred leti ukinjena sanitarna knjižica (libretto sanitario), so deželne zdravstvene službe uvedle specifične obvezne tečaje, ki se jih morajo udeležiti zaposleni v živilskem sektorju. Potrdilo o udeležbi na teh tečajih po novih predpisih dejansko zamenja sanitarno knjižico. Z namenom, da se podjetja uskladijo z zakonodajo, prirejata Slovensko deželno gospodarsko združenje in podjetje Servis - pod nadzorom zdravstvene službe ASS n.1 Triestina - tečaj, ki bo potekal v sredo, 27.januarja, v Trstu, na sedežu SDGZ (Ul. Cicerone 8), in sicer od 9.00 do 12.30. Tečaj je kot omenjeno namenjen zaposlenim, ki pri svoji dejavnosti prihajajo v stik z živili. Po zakonu morajo vsi operaterji v živilskem sektorju tovrstni tečaj opraviti do 12. maja letos, v nasprotnem primeru bo podjetje izpostavljeno denarnim sankcijam. SDGZ in podjetje Servis vabita vse interesente, da se do 25. januarja oglasijo v uradih v Ul. Cicerone ali na podružnicah oz. da pokličejo na številko 040 6724855, kjer bodo dobili vse informacije v zvezi s prijavo na tečaj. Autovie Venete med finalisti za evropsko nagrado TRST - Med projekti, ki so bili izbrani za evropsko nagrado Innovation Awards at Cisco Live 2010 - sekcija okolje, je tudi sistem monitoringa pre-čiščevalnih družbe Autovie Venete. Prestižna nagrada, ki jo bodo podelili 28. januarja v Barceloni, gre zamisli, ki jo je žirija ocenila kot najbolj ino-vativno na področju uporabe novih tehnologij mreženja za zaščito in varovanje okolja. Po besedah predsednika avtocestne družbe Giorgia Santuza gre za »novo priznanje za visoko raven, ki jo je družba dosegla na tem področju, kot dokazuje tudi veliko povpraševanje iz tujine za prevzem modela Autovie«. Sistem monitoringa je trenutno aktiven na 28. tranši avtoceste A28, dolgi približno 10 kilometrov, nadzoruje pa 74 otokov za depuracijo meteornih voda in naprave za odstranjevanje motornega olja. NOVA GORICA - Srečanje z ministrom Gospodarstveniki severne Primorske nezadovoljni s financiranjem raziskovanja NOVA GORICA - Severnoprimor-ski gospodarstveniki niso zadovoljni z načinom financiranja raziskovalne dejavnosti, ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregorja Golobiča pa so pozvali, da naj naredi radikalne spremembe na področju raziskovalne dejavnosti. Kot je na včerajšnjem posvetu za gospodarstvenike dejal minister, so v gospodarstvu z mislimi že v prihodnosti, v novih poslih. Glede nepovratnih sredstev za financiranje raziskovalne dejavnosti pa je dejal, da so ta skoraj v celoti izčrpana, v prihodnosti pa naj bi bilo precej manj možnosti za pridobitev teh sredstev. Javno finančne razmere so precej zaostrene in se bodo še nekaj časa zaostrovale, je opozoril in poudaril, da je za raziskovalne-razvojne aktivnosti na voljo zelo malo evropskih sredstev, ker so bila v kriznem letu v večini že počrpana. Vlada in ministrstvo si prizadevata za pridobitev dodatnih sredstev, sočasno pa razvijata mehanizme t.i. povratne pomoči, ko bi bila podjetja deležna neke podpore v obliki kapitalskega oz. kreditnega aranžmaja. Z njimi bil lahko podjetja pod EVRO 1,4369 $ -0,00 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 18. januarja 2010 valute evro (povprečni tečaj) 18.1. 15.1. DRUŽBE Obveznice KBG2 kmalu v kotaciji Ljubljanske borze GORICA - Slovenska Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je odobrila Prospekt za uvrstitev obveznic finančne delniške družbe KB1909, z oznako KBG2, v trgovanje na organiziranem trgu Ljubljanske borze. Družba KB1909je decembra 2009 vložila zahtevo za izdajo odločbe o potrditvi prospekta za uvrstitev obveznic KBG2 na organizirani trg, in sicer 205 apoenov po 50.000 evrov za vsakega, v skupni nominalni vrednosti izdaje 10,25 milijona evrov. Po ATVP je KB1909 vložila še zadnjo prošnjo na Ljubljansko borzo za odobritev zahteve za sprejem obveznic KBG2 na prosti trg. Po vsej verjetnosti bodo obveznice KBG2 sprejete na borzo že v naslednjih dneh, tako da bo družba KB1909 imela na Ljubljanski borzi kotirani dve obveznici, KBG1 in KBG2. KB1909 Finančna d.d. je finančni holding in krovna družba Skupine KB1909, ki jo sestavlja še vrsta odvisnih in povezanih družb. Njuno poslovanje je usmerjeno na Furlanijo-Julijsko krajino, Slovenijo in na trge srednje in jugovzhodne Evrope. ugodnimi pogoji financirala svoje projekte in tako zagotovila kontinuiteto svojih prizadevanj za višjo dodano vrednost, je na posvetu, ki sta ga pripravila ministrstvo in novogoriška gospodarska zbornica, še zatrdil minister. Center naložbe včeraj zaprosil za prisilno poravnavo MARIBOR - Družba Center Naložbe je včeraj mariborskemu sodišču predlagala uvedbo postopka prisilne poravnave, zato je sodišče prekinilo začetek stečajnega postopka, in sicer do odločitve o predlogu prisilne poravnave. Center naložbe, je pozvalo, naj v roku 15 dni dopolni predlog za prisilno poravnavo. Stečaj Centra Naložb je že nekaj časa »visel« v zraku; delničarji družbe so sicer na skupščini 4. januarja potrdili predlog za povečanje osnovnega kapitala za največ 74 milijonov evrov, vendar poznavalci ne verjamejo, da bo do dokapitalizacije prišlo in da se bo družba rešila. Center Naložbe je v lasti podjetja Kolonel, katerega lastnika sta nekdanji prvi mož Pivovarne Laško Boško Šrot in goriški poslovnež Pierpaolo Cerani. ameriški dolar japonski jen 1,4369 130,33 1,4374 130,76 kitajski juan ruski rubel mniickn niruia 9,8097 42,5380 65,4080 9,8130 42,5015 65,7000 ll lUlJjlVa l uuila danska krona hntsncrU'! ti int 7,4418 0,87950 UJ,/ VJVJVJ 7,4420 0 88105 Ul 1 LC11 O M 1 Ul 1 L švedska krona nr-ir\¿i ^ 10,1295 8,1435 U,00 1 uJ 10,1430 8,1430 1 1UI VCjKa M Ul Id češka krona 25,889 1,4745 25,947 1 4756 jVIUCIIjM llallK estonska krona m^HTarcki T/*\nni" 15,6466 267,75 15,6466 266,80 1 1 IC1U£.Cu->K1 1U1 II 1 L poljski zlot 4,0227 1 4741 4,0399 1 4752 Kol IGUJM UUIGI avstralski dolar nAlnarcKi 1,5511 1 9558 1,5547 1,9558 UUlUol jM ICV romunski lev lii"/*\\/cki ifac 4,1053 3,4528 4,1043 3,4528 IILUVjM 11 Loj latvijski lats hr37l ICki fAal 0,7085 2 5505 0,7085 2,5438 Ul a ¿.lil j M l cal islandska krona ti lira 290,00 2,0854 290,00 2,0900 LUI jl\cl lila hrvaška kuna 7,2893 7,2890 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 18. januarja 2010 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,23063 LIBOR (EUR) 0,39625 LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,435 0,24875 0,39 0,88063 0,62125 0,93688 1,2 0,677 0,975 1,225 ZLATO ■ (999,99 %%) za kg 1 f 25.295,35 € +60,30 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 18. januarja 2010 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 12,69 INITEDIII IDriDA C 7/1 -2,76 KRKA 1 1 IKA KOPER 67,00 24 12 -2,71 +0,06 +1 22 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 156,91 -0,46 -1 22 TELEKOM SLOVENIJE 320,02 132,36 -0,45 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 33,16 DELO PRODAJA - CTni -1,01 ISKRA AVTOELEKTRIKA KTDARCM7 25,20 -0,12 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 11,98 h/11 IMnTCCT -0,08 KOMPAS MTS - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 25,71 13,50 +0,19 -0,74 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 247,29 188 80 +0,52 IERME ČAIE7 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 88,90 26,00 +2,18 -0,04 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 18. januarja 2010 +°,16 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,428 84,80 1881 +0,85 +0,41 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 5,48 1 257 -0,63 -0,90 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 5,455 1133 -0,55 EDISON ENEL ENI 4,095 1845 +1,16 +0,12 FIAT FINMECCANICA 10,66 1119 +0,55 -0,09 +0 18 FINMECCANICA GENERALI IFIL 18,92 +0,32 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 3,10 1419 -0,56 +1 00 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 19,12 +1,70 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 5,82 8,585 +0,34 +1,24 PIRELLI e C PRYSMIAN 1,832 0,444 1345 +0,27 -1,00 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 24,35 3 4275 +0,22 +0,54 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 6,17 +0,59 -0,32 TENARIS TERNA 1,035 16,49 +2,07 +1,48 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,935 0,17 1030 -0,25 +1,19 +0 10 UNICREDIT 2,2325 -0,56 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ^^^^^^ 78,00 $ -1,75 IZBRANI BORZNI INDEKSI 18. januarja 2010 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.124,85 1.004,61 -0,37 -0,27 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIDQ 2.157,94 -0,01 FIRS, Banjaluka - - Ralav 1 Ç Rcirt^ii-a^J SRX, Beograd BIFX Saraie\/0 301,08 1.812,29 -0,49 +0,93 Dir/\, Jal OJCVU NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.801,29 +1,04 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 10.609,65 2.287,99 -1 24 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 1.136,03 1.195,65 5.918,55 -1,02 +0,72 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunai 5.494,39 3.977,46 2.703,82 +0,72 +0,58 +0,57 a i x, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.208,20 2.957,87 +1,91 +0,60 EURUSI OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 10.855,08 2.912,02 21.460,01 3.237,10 17.641,08 -1,15 +0,12 -0,89 +0,40 +0,49 / MNENJA, RUBRIKE Torek, 19. januarja 2010 5 ISTRSKI ZORNI KOT Široka podpora boju proti recesiji Miro Kocjan_ Za razliko od ukrepov v nekaterih drugih državah so se na Hrvaškem mahoma lotili spopada z gospodarsko krizo. Tudi tokrat je imel pri tem vidno vlogo nekdanji reški župan Slavko Linič, ki je opozoril na previsoke davke, zlasti pa na davek proti krizi, ki je drastično zmanjšal potrošnjo. Finančni minister Ivan Šuker je soglašal s temi ukrepi, poleg drugega, podprl dodelitev kreditov tistim podjetjem, ki so deloma pod državnim jamstvom. Med ukrepi proti recesiji je tudi neposredno sodelovanje države pri črpanju skladov za ekonomsko sodelovanje vendar z namenom, da se sredstva namenijo izrecno novim tehnologijam. Bistveno sicer je, soglašajo tudi v vladi, da se ukine protikrizni davek, ki krizo žal povečuje. Da so ukrepi, ki jih je sprejela vlada, še kako potrebni se vidi tudi po tem, da jih večina političnih strank, tako desna sredina, ki je na oblasti, kakor leva sredina, v kateri prednjačijo socialni demokrati, enotno podpira. Pri vsem tem pa nastopa kot poglavitna ne le gospodarsko-finančno, marveč naravno moralna naloga, da se store še novi odločni, pravzaprav, trdijo, kar ostri koraki proti korupciji, ki se je zadnja leta nevarno razpasla po državi. Politika, ki jo vodi Jadranka Kosar, sodi večina ljudi, je še kako umestna in zasluži podporo. Njeno odločno stališče tudi proti Sana-derju, ki se je nameraval vrniti v politiko, je deležno pohvale. Korake v smeri odhoda z mesta predsednika države pa opravlja Stipe Mesič. Priredil je slovesni novoletni sprejem za diplomatski zbor na Hrvaškem in odkrito priznal, da so tudi mednarodni pritiski vplivali na novo hrvaško politiko, zlasti pa seveda na napore za vključitev v Evropsko unijo. Tudi tokrat je Mesič posvaril, da so novi koraki proti korupciji nujno potrebni. Razen tega Mesič zadnje dni ostro polemizira s predsednikom Srbije Borisom Tadičem, ki je sporočil, da se preprosto ne bo udeležil slovesnosti, ko bo Ivo Josipovič zasedel predsedniško mesto, če bo Hrvaška na slovesnost povabila tudi kosovskega predsednika. To naj bi se zgodilo 18. februarja. Mesič izreka začudenje nad stališčem predsednika Srbije, češ, Hrvaška je preprosto priznala Kosovo kot državo, ki je bila konstitutivni element nekdanje jugoslovanske države. Hrvaški mediji s poudarkom objavljajo sporočilo, ki ga je Josipo-viču, novemu hrvaškemu predsedniku, poslal Giorio Napolitano. Italijanski predsednik naglaša, da »Zagreb lahko računa na prijateljstvo z Italijo«, ki se uspešno nadaljuje in je v duhu Memoranduma o medsebojnem sodelovanju, ki sta ga državi sprejeli leta 2009 v Zagrebu. Tudi italijanska stran sodi, da smer v Evropsko unijo hkrati utrjuje hrvaško demokracijo. »La voce del popolo« pa objavlja ko-lumno pod naslovom »Predsednik pianist«, ki v bistvu navaja, da je Jo-sipovič osebnost, ki zagotavlja, da bo država vodena ugledno in zgledno, da bo v prihodnje zanesljivo ravnala kot »urbano« področje, ne pa kot država, ki je že leta in leta žrtev retoričnega patriotizma. Mimogrede: glasilo v italijanščini, ki izhaja na Reki, je te dni storilo napako pri poročanju o tem, da je Zveza za Primorsko dosegla, da je država priznala pravice, ki gredo primorskim fantom, ki jih je nekdanja fašistična oblast polovila in jih vključila v znane »battaglioni speciali«. Časnik namreč piše, kakor da je to nasilno vključevanje bilo dejansko »nemško«, to je dejanje nemške vojske, italijanske iniciative pa preprosto ignorira. Istrski mediji niso zanemarili poročanja, da so v Trstu (Piccolo in drugi) priredili simpozij o gospodarski krizi in da je med drugim sodeloval v razpravi tudi Claudio Magris. Menda je bil kratek, vendar jasen. V bistvu je dejal, da je vodenje gospodarstva v kriznih razmerah, ki jih doživljamo, pomembna sodobna politična naloga, da pa temeljno napako delamo s tem, da ne spoštujemo države kot objekt, ki zasluži vso in neposredno pozornost, marveč kot preprosto podjetje žal brez človeškega obraza. Magris ločuje gospodarstvo od enostranskih in pogosto skorumpiranih financ. Na Reki je umrla Neda Andrič, ki je bila več let reška županja, pravzaprav edina županja v tem mestu. Bila pa je izjemno delovna in bo ostala čvrsto zapisana v reški zgodovini. Storila je marsikaj. Pripomogla je k ustanovitvi in širitvi univerze, zgradila je športno dvorano na Trsatu, zgradila kar 6 tisoč novih stanovanj, bila je pobudnica velikih trgovin na Korzu in še marsikaj. Zupan Obersnel je na žalni poslovitvi opozoril, da se je vidno odrezala v podpori sodobnim gospodarskim panogam, pri tem pa spodbujala zlasti mlade. Skratka: bila je poštena in ustvarjalna. Istra je na sploh v dobrih odnosih s Slavonijo, Pulj pa neposredno z Vukovarjem, mestom ki je bilo na pol porušeno, ko je Jugoslavija doživljala tragično razsulo. Te dni pa so predsedniki dveh mest podpisali dogovor, po katerem bo Pulj v Vukovarju na novo zgradil ulico »Istrska«, ki je bila že prej, vendar popolnoma uničena. V okviru listine »Solidarnost za Vukovar« pa bodo Istrani pomagali še pri nekaterih drugih vukovarskih objektih: tako bo v dobršni meri na novo urejena kanalizacija, obnovili bodo nekatere krajše ulice. Ne bo pa šlo za omejena in začasna dela, marveč za celoten načrt, saj bo Istra poskrbela tudi za ureditev pločnikov pri pomembnejših ulicah. Istrski predstavniki bodo poskrbeli tudi za stik z evropskimi organizacijami. Evropska unija pa bo prispevala svoj finančni delež tudi pri vprašanju čistih voda v Istri. V Poreču so imeli srečanje med predstavniki regije, Pu-lja in seveda Poreča. Ugotovili so, da gre h koncu priprava potrebnih listin za to, da Evropska unija prispeva približno 20 milijonov evrov (znesek ni dokončen) za zaščito vodnih virov v istrskih glavnih mestih, pa tudi za čistilne operacije, ki zadevajo morsko obalo. Na Reki pa se ponašajo z novim objektom, ki da je ponos mesta, zlasti pa otrok. V Drenovi, v ulici Franko Frankovič, so namreč predali namenu novi otroški vrtec, o katerem trdijo, da je najsodobnejši objekt te vrste v mestu. Za potrebna dela so porabili 8,3 milijone kun. Istrski časniki pogosto poročajo tudi o načrtih za modernizacijo koprske obale, v tem primeru pa zlasti o koprski marini, kjer naj bi nastal turistični otok. Nekateri trdijo, da je tak otok menda res v načrtu, vendar ne izključujejo, da gre za nekakšno predvolilno potezo. V Istri pa vlagajo tudi napore,da bi čim bolj uveljavili omrežje in uporabo naravnega plina. Najnovejši dogodek zadeva znano pre-hrambno firmo »Brionka«, ki je začela črpati tak plin. V treh mesecih so zavoljo te porabe uspeli prihraniti okrog 80 tisoč evrov. Podjetje zaposluje 350 oseb. Dragocena novost pa zadeva tudi puljsko univerzo. Deloma je to povezano z nedavnimi protesti, ukrep pa je kakorkoli, trdijo na Univerzi, odraz aktivnega in koristnega dela te ustanove. Te dni so podpisali listine, po katerih bodo začeli prejemati štipendije tudi študenti prvega letnika, vseh dodeljenih štipendij pa bo letno za milijon in pol kun. Od te vsote je 300 tisoč kun predvidenih za študente, katerih osebno finančno stanje ni zadovoljivo. Tudi v Istri pa so tako regijsko kakor krajevno stekle priprave za organizirano pomoč žrtvam v Port au Princeu na Haitiju. JEZIK NA OBROBJU Kdaj koli ali kdajkoli se večkrat pojavlja v tukajšnjem tisku, čeprav je ta poudarjeni oziralni, poljubnostni in časovni zaimek v SP zabeležen s krožcem, kar pomeni, da v knjižnem jeziku ni dovoljen. Namesto »Naša manjšina potrebuje zdaj bolj kot kdaj koli močno skupno zastopstvo« bi morali zapisati »Manjšina potrebuje zdaj bolj kot kdaj prej močno skupno zastopstvo«. Težko si naši pisci zapomnijo tudi to, da so glagolniki gla-golska dejanja in jih uporabljamo samo v ednini. Zato govorimo o vpisovanju v šole, o prizadevanju za izboljšave, kot tudi o razlaščanju za avtocesto, zaradi česar bo oškodovanih več lastnikov zemljišč. Razlaščanje velja namreč tako za enega kot za več subjektov. Nikdar še nihče ni zapisal, da so imeli učenci v šoli pisanja, zakaj bi torej razlaščanja postavili v množino? Samostalnik stran je z različnimi zvezami popisan v SSKJ v dveh stolpcih. Kar precej dolgo pa moramo iskati, da najdemo tu-kajnjo zvezo »s strani«, ta naš nepogrešljivi kalk iz italijanščine (da parte di). SSKJ sicer zabeleži našo publicistično rabo: »s strani uni- verze se bo posvetovanj udeležil rektor« in popravi v pravilno: »V imenu univerze (ali: kot predstojnik univerze) se bo posvetovanja udeležil rektor«. V obeh, v SP in SSKJ, pa je zabeležena kot uradniška, birokratska zveza s strani, ki je že desetletja v rabi: dobiti odobritev s strani pristojnega urada namesto pravilno: odobritev (od) pristojnega urada. Danes se publicistična raba počasi širi tudi po Sloveniji, vendar še zdaleč ne dosega naše, saj ne znamo ničesar več povedati brez »s strani tega ali onega«, čeprav je največkrat popolnoma nepotrebno. Brali so:...»pritožbe zoper okolje-varstveno dovoljenje za namestitev plinskega terminala v Tržaškem zalivu s strani županje Občine Dolina kakor tudi s strani občin Milje in Koper...« Obakrat je s strani popolnoma odveč. Bolje bi bilo: pritožbe tako županje Občine Dolina kakor tudi občin Milje in Koper zoper dovoljenja za plinski terminal.« Nekdo je zapisal: »dobili so dovoljenje s strani ministrstva«, čeprav bi bilo prav: dobili so dovoljenje (od) ministrstva.« Vemo namreč, da nihče ne bi rekel, da je dobil za izlet dovoljenje s strani staršev, verjetno bi vsak povedal, da »je dobil za izlet dovoljenje staršev« ali bolje »da so mu starši dovolili, da gre na izlet«. Podobna je poved: »V zvezi s pisanjem slovenskih črk je senatorka dobila zagotovila s strani notranjega ministrstva.« Že začetek ni ustrezen. Zapisati bi morali: »Glede pravilnega zapisovanja slovenskih črk so senatorki Blažinovi na ministrstvu za notranje zadeve zagotovili, da bodo računalniki kmalu opremljeni s šumevci«. Ali: »Ministrstvo je senatorki Blaži-novi zagotovilo, da bodo pomanjkljivosti glede pravilnega zapisovanja slovenskih črk kmalu odpravljene«. Pa še: »Postavke na strani odhodkov so že vrsto let stalne«. Namesto prav: »Postavke odhodkov so že vrsto let nespremenjene.« Naš kalk »s strani« lahko torej vedno brez škode izpustimo. S.L. PISMA UREDNIŠTVU Kdo ribari v kalnem? »Slovenski veto slovenski televiziji?« je naslov zanimivega in hkrati zelo zaskrbljujočega članka na prvi strani božične številke Doma, štirinajstdnevnika Slovencev v videmski pokrajini. Pisec članka se navezuje na sestanek v Vidmu, na katerem so obravnavali možnost, da bi Dežela zajam-čila vidljivost javnega radio televizijskega signala, ki naj bo na razpolago za oddaje v vseh manjšinskih jezikih naše dežele (ob slovenščini še v fur-lanščini in nemščini) na celotnem deželnem območju. Do tu vse prav, pobuda je nedvomno zanimiva in vredna upoštevanja, saj vsi že od nekdaj opozarjamo na krivico, da so Slovenci na Videm-skem prikrajšani za slovenske programe. Zaskrblja pa izjava deželnega odbornika za kulturo Molinara, ki jo pisec članka izrecno navaja, da naj bi se »pomembni krogi slovenske manjšine« temu upirali in zahtevali, da se vidljivost programov Rai3bis še naprej omeji le na Tržaško in Goriško. Na dodatno vprašanje o izvoru neobičajnega veta naj bi odbornik prav tako ja- vno potrdil, da gre za »zelo močno in vplivno politično osebo v Demokratski stranki iz vrst slovenske manjšine« in da se njegova izjava opira na pisne dokaze. Možnosti sta v glavnem dve. Prva je, da deželni odbornik za kulturo laže in hoče s tem očitno sejati razdor znotraj slovenske narodne skupnosti in v njenih odnosih z ostalima manjšinskima skupnostima v FJk. To bi bilo zelo hudo in vredno glasne obsodbe. Druga in še hujša možnost je ta, da je med nami kdo, ki igra čudno in nevarno igro, zlorablja vplivno politično funkcijo ter spletkari na koži interesov naše skupnosti. Tako zadržanje bi v enem zamahu izničilo večletna prizadevanja vseh, ki se trudimo, da bi se vprašanje vidljivosti slovenskih programov vendarle rešilo na najboljši način. Predsednik italijanske vlade nas je že privadil tudi na tretjo možno opcijo, in sicer da je pisec članka »napačno razumel politikove izjave«. Preden omenjenega odbornika uradno zaprosim za pojasnila, bi pa rad izključil drugo možnost, ki je za- me najbolj srhljiva. Če se kdo od bralk ali bralcev naših časopisov prepozna v »vplivni politični osebi«, ki jo Molinaro omenja, naj se prosim javi in naj pojasni svoje stališče! Igor Gabrovec, deželni svetnik Gledališki list SSG Z nedeljskim Primorskim smo dobili tudi Gledališki list z letošnjim programom., pisanim dvojezično. Presenečen sem ugotovil, da so v prvih in zadnjih treh listih programi pisani najprej v slovenščini in nato v italijanščini, v notranjem obsežnejšem delu, kjer je govora o vsebini predstav, pa se italijanski tekst predstavi pred slovenskim! Je to morda nova oblika obveščanja? Hvala in brez zamere Antek Terčon zgodovina - Dan spomina na žrtve holokavsta V Mariboru odprli razstavo Holokavst 1933 - 1945 Sinagoga Maribor se v sodelovanju s Prvo gimnazijo Maribor tudi v letošnjem letu aktivno vključuje v obeleževanje mednarodnega dneva spomina na žrtve holo-kavsta. Osrednji kulturni program bo 26. in 27. januarja, že včeraj pa so v avli gimnazije odprli razstavo Holokavst 1933 - 1945 (Pogum, da se spominjamo). Mariborska Sinagoga je sporočilno izjemno bogato dokumentarno razstavo v sodelovanju s Centrom Simona Wiesenthala iz Jeruzalema gostila že v letih 2004 in 2005 in z njo pozneje uspešno gostovala tudi v Pokrajinskem muzeju Ptuj in na mariborski Srednji ekonomski šoli. Omenjeni kulturni dogodek je hkrati vključen v obsežni projekt Šoa-spominjajmo se, ki sta ga skupaj zasnovali mariborska Prva gimnazija in Sinagoga Maribor, in se že nekaj let postopoma načrtno vključuje v tovrstne evropske projekte. Razstavo sta na Prvi gimnaziji postavila profesorja zgodovine Boris Hajdinjak in Roman Mirnik. Prikazuje posledice neke ideologije, ki je hotela sredi Evrope imeti etnično, rasno in kulturno čisto družbo. Doslej je bila na ogled že v devetnajstih državah in poskuša v sliki in besedi prikazati holokavst Judov med 2. svetovno vojno. Gradivo prikazuje trpljenje Judov po prihodu nacistov na oblast v Nemčiji leta 1933 in vse do propada nacistične Nemčije leta 1945. Gre za celoviti prikaz holokav-sta, seveda v okviru tehničnih in prostorskih možnosti razstavnih prostorov. Doslej si je razstavo ogledalo izjemno veliko obiskovalcev. Gre namreč za ganljivo pričevanje o zelo mra- čnem poglavju človeške zgodovine, za katero je komaj verjeti, da se je zgodilo v prvi polovici 20. stoletja. Nacisti so v nekaj letih množičnega kršenja človekovih pravic in strahovlade pomorili šest milijonov Judov in tudi na milijone drugih. Holokavstu se seveda niso mogli izogniti slovenski Judje, ki jih je pred izbruhom 2. svetovne vojne največ, okoli 460, živelo na območju Prekmurja. Le maloštevilni so imeli srečo, da so ta "pekel na zemlji" preživeli in se vrnili na domove, kot neme, a žive priče tega nizkotnega zločina. "Z objektivno zgodovinsko sliko in dokumentarnim pričevanjem, pa tudi obujanjem spominov, lahko največ storimo, da se kaj takega ne bo nikoli več ponovilo," je poglavitno sporočilo gostujoče razstave. Tisti, ki so si razstavo doslej že ogledali na njenih evropskih gostovanjih, med katerimi je bilo mariborsko še posebej odmevno, so v spominske knjige zapisali pretresljive vtise. Kot je ob tej priložnosti povedal prvi mož mariborske Sinagoge Marjan Toš, holokavst ostaja velik opomin človeštvu tudi zaradi še vedno občutnega antisemitizma v Evropi in svetu. »To je po njegovem del resnice, ki se ji niti v Sloveniji ne moremo izogniti in zato je treba z vsemi močmi podpreti prizadevanja, da bi mladi tudi preko izobraževalnih programov dobili objektivne informacije o tem temnem poglavju zgodovine 20. stoletja. Ob tem si moramo nenehno prizadevati, da postanejo nestrpnost, diskriminacija in rasizem stvar preteklosti in da se zlo holokav-sta nikoli več ne bi ponovilo,» še dodaja Toš. (STA) / Torek, 19. januarja 2010 6 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu ŠOLSTVO - Pokrajinski svetniki večine v stavbi zavodov Stefan in Zois V takem stanju se lahko zdrži le še nekaj mesecev Voda pronica v notranjost - Začetek prenove med prioritetami pokrajine - Kam med potekom del? Stavba na Canestrinijevi ploščadi v parku bivše umobolnice pri Sv. Ivanu, kjer domujeta Poklicni zavod Jožefa Štefana in geometrski oddelek Trgovskega tehničnega zavoda Žige Zoisa, dobesedno razpada. Zaradi padavin v zadnjem obdobju je voda skozi dotrajano streho začela pronicati v notranjost poslopja, omet v razredih se je začel krušiti, poleg tega z zunanjih pročelij pada kamenje. Po mnenju ravnateljice zavodov Stefan in Zois Milene Padovan je situacija prišla do skrajne meje, lahko se zdrži še nekaj mesecev, potem pa bo treba stavbo zapreti. To je ravnateljica dejala skupini svetnikov levosredinske večine v tržaškem pokrajinskem svetu, ki so se včeraj dopoldne mudili na neformalnem obisku na šoli, kjer so se soočili s poraznim stanjem, v kateri se nahaja stavba. Zato je nujno, da se za poklicni zavod in geometrski oddelek trgovskega zavoda najdejo čim prej drugi, začasni prostori, v katere bi se šoli preselili vsaj za obdobje dveh ali treh let, kolikor bo pač trajala prenova stavbe na Canestrinijevi ploščadi, ki bi se morala začeti v teku letošnjega leta in za katero je pokrajinska uprava namenila vsoto treh milijonov evrov. Začetek prenove v letošnjem letu je na svojem obisku pred božičnimi prazniki decembra lani zagotovila predsednica pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat, v tednih, ki so sledili, pa se je zgodilo marsikaj: pred nedavnim smo pisali o zaustavitvi delovanja ogrevalnega sistema zaradi izpada električnega toka na širšem območju parka bivše umobolnice, zaradi česar je spričo mraza v učilnicah večina dijakov odšla predčasno domov. To pa še ni vse: zaradi padavin in dotrajane strehe je voda začela pronicati v šolske prostore, tako da so na nekatera mesta morali položiti škafe za zbiranje vode, omet se je začel krušiti, v eni od učilnic je tudi dejansko padel. O skrajni dotrajanosti stavbe, ki ni bila nikoli prenovljena (vsaj v zadnjih tridesetih letih, ko v njej deluje šola, ne), priča tudi kamenje, ki s pročelja pada med drugim tudi na protipožarne stopnice. Pred kratkim so na šoli tudi izdali okrožnico, naj dijaki ne pijejo vode iz pip, iz katerih prihaja ne prozorna, ampak rjava tekočina, kar je po mnenju mnogih znamenje dotrajanosti vodovodne napeljave. Da ne govorimo o terasah, kjer je strop začel padati na tla, tako da na nekaterih mestih naravnost zeva kovinsko ogrodje. Z vsem tem so se včeraj (ponovno) seznanili svetniki Sandy Klun, Massimo Veronese in Mariza Škerk (Demokratska stranka), Zoran Sosič (DS-Slovenska skupnost), Elena Legiša (Stranka komunistične prenove) in Carla Melli (Zeleni). Obisk je bil sicer neformalen, so pa svetniki zagotovili, da bodo pritisnili na upravo, da se dela zares začnejo letos. Obnova stavbe na Canestrinijevi ploščadi je namreč po Klu-novih besedah skupaj s postavitvijo dvojezičnih smerokazov na teritoriju ena od prioritet pokrajinske uprave, ki stopa v zadnje leto mandata, ob prenovitvenih delih pa se postavlja vprašanje, kam s šolo (pravzaprav s šolama). Možnost, o kateri se je pred časom govorilo, da bi dela potekala v enem delu stavbe, medtem ko bi se pouk vršil v drugem, je za ravnateljico Pa-dovanovo neuresničljiva, zato se morata zavod Stefan in geometrski oddelek zavoda Zois seliti, pokrajinska uprava pa mora nujno najti primerne začasne prostore. Za katere prostore gre, se seveda še ne ve, čeprav se je že včeraj govorilo o nekaterih potencialnih lokacijah. Vendar bo morala pokrajina to urediti čim prej: prihaja namreč čas vpisovanja (rok zapade 26. marca) ter posledično informativnih srečanj in dni odprtih vrat. V kakšne prostore bodo prišli bodoči prvo-šolci, če bodo stopili skozi glavna vrata stavbe na Canestrinijevi ploščadi? Ivan Žerjal Skupina pokrajinskih svetnikov večine (na desni), je med drugim ugotovila krušenje ometa zaradi pronicanja vode v prostore (na levi spodaj) in padanje kamenja s pročelij (na desni spodaj) vzpi - V petek V Križu srečanje s Pirjevcem Kriška sekcija VZPI Evald Antončič - Stojan in SKD Vesna prirejata v petek, 22. januarja, vsakoletno srečanje z zgodovinarjem prof. Jožetom Pirjevcem. Večer je bil sprva napovedan za prejšnji 13. december, a je bil nato preložen iz organizacijskih razlogov. Tržaški zgodovinar, ki je svoje življenjsko delo posvetil preučevanju naše pretekle in polpretekle zgodovine, bo na tokratnem srečanju podal svoja razmišljanja o Titu in njegovi dediščini. Maja letos bo namreč minilo trideset let od smrti bivšega predsednika Socialistične federativne republike Jugoslavije, zato je verjetno napočil čas za trezno presojo o liku in dediščini Josipa Broza, mimo mitizacije ali demo-nizacije. Po predavanju bodo lahko prisotni sodelovali pri debati. Večer bo potekal v prostorih kulturnega doma A. Sirka v Križu z začetkom ob 20. uri (MiK) MAMILA - Zaradi prekupčevanja Policija aretirala srbskega državljana Policija je včeraj aretirala srbskega državljana, 48-letnega Jovana Sdre-dojevica, ki že več let živi v Italiji. Sodišče iz Benetk je zanj namreč odredilo pripor. Dogodek, zaradi katerega so ga priprli, se je sicer pripetil pred več kot desetimi leti, ko so neki albanski prekupčevalci kokaina uporabljali Sdredoje-vičevo stanovanje kot zatočišče oziroma kot skrivališče za drogo. Srb se je takrat izrekel za nedolžnega, za žrtev okoliščin, vendar sta ga tako sodišče kot tudi prizivno sodišče iz Benetk obsodila na štiri leta zapora; pred dnevi je ka-sacijsko sodišče to obsodbo potrdilo. Obsojenec bo moral v zaporu presedeti osem mesecev, saj je leta 2006 koristil zloglasno pomilostitev (indulto). Globe zaradi uriniranja Tržaški mestni redarji v civilnih oblekah so se spet lotili nadzorovanja mestnih ulic pred nespoštljivimi občani. V soboto zvečer so tako zasačili dva mlada moška, 20-letnega in 37-letnega Tržačana, ki sta lulala v Ul. San Roc-co in Ul. Tor Bandena - ravno v stene palače kvesture. Naložili so jima globo v višini 500 evrov. Lani so za taka dejanja izdali 150 glob. Goreli so zabojniki za odpadke V noči na ponedeljek so agenti tržaške kvesture posegli in gasilci na Istrski ulici, kjer je gorel zabojnik za odpadke, točneje zabojnik za zbiranje papirja. Ognjeni zublji so zabojnik popolnoma uničili, k sreči pa ni poškodovalo nobenega parkiranega avtomobila. Isto noč je prišlo do podobnega primera tudi v Ul. Battera. Skupščine za boljše zdravstvene storitve Zdravniki, živinozdravniki, zdravstveno osebje in upravitelji državnega zdravstvenega podjetja zahtevajo od vlade in državnih ustanov večjo pozornost do težav zdravstvenega sektorja, ki ga bremenijo pravne, strukturalne in organizacijske pomanjkljivosti; zdravstvene storitve pa ovira tudi slabo in neučinkovito politično upravljanje. Zato so se odločili, da bodo danes v vseh bolnišnicah na državni ravni sklicali skupščine. Pri nas bo to v sejni dvorani 4. zdravstvenega okraja v nekdanji svetoivanski umobolnici od 13.30 do 15.30. Več informacij je na voljo na spletni strani www.fermiamoli.net. Sindikalni protest na Velikem trgu Sindikalne organizacije Cgil-Fp, Cisl-Fps in Uil-Fpl obveščajo, da bodo danes priredile protest proti deželnem socio-zdravstvenem načrtu 2010-2012. Udeleženci se bodo zbrali ob 14. uri pred palačo deželnega sveta v Ul. dell'orologio na Velikem trgu. Vpisi v občinske vrtce Tržaška občina sporoča, da so se včeraj začela vpisovanja v italijanske občinske vrtce. Starši lahko svojega otroka vpišejo naravnost na sedežu vrtcev Kamillo Kromo (Stara istrska ulica 78), Il tempo magico (Ul. Vasari 23), Mille bimbi (Ul. dei Mille 14), Pallini (Ul. Pallini 2) in Sorelle Agazzi (Ul. San Firuna-to 1), in sicer ob ponedeljkih in sredah od 14.30 do 16.30, ob torkih, četrtkih in petkih pa od 9.30 do 12. ure (ob sobotah samo Mille bimbi od 9.30 do 12. ure). Interesenti se lahko vpišejo tudi po spletu, se pravi na strani www.retecivica.trie-ste.it. Informacije nudi urad za otroške vrtce, ki deluje v okviru integrirane vzgojne službe za otroke, mladino in družino občinskega odborništva za šolstvo, v Ul. Teatro Romano 7/a, telefon 0406758869. Vpisovanja se bodo zaključila v soboto, 30. januarja. VECPOBUD Ob dnevu spomina na holokavst Ob bližajočem se Dnevu spomina vabita Narodna in študijska knjižnica ter Deželni inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja v Furlaniji-Julijski krajini (IRSML) jutri ob 17. uri v Narodni dom (Ul. Filzi 14) na predstavitev knjige Danieleja Finzija o življenju v taborišču »La vita quotidiana di un campo di concentramento fascista - Ribelli sloveni nel querceto di Re-nicci-Anghiari (Arezzo)«. Ob avtorju bosta spregovorila Stefano Fattorini in Franco Cecotti. Tržaški antifašistični odbor vabi v petek ob 17. uri v dvorano Tessitori (Trg Oberdan 5) na srečanje o taboriščni politiki fašistične Italije. Za govorniško mizo bosta sedela zgodovinarja Jože Pir-jevec in Alessandra Kersevan. Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič prireja tradicionalno baklado za spomin, mir in sožitje na predvečer dneva spomina. Zbirališče bo v torek, 26. januarja, ob 17. uri pred stadionom Grezar, od koder bo sprevod z baklami ob 17.30 krenil proti Rižar-ni - tu bo zbor poskrbel za krajši nastop. TPPZ vabi udeležence, naj prinesejo s seboj cvet, da se z njim poklonijo žrtvam bivšega nacističnega taborišča. / TRST Torek, 19. januarja 2010 7 pristaniška oblast - Letos se bo v Trstu spet zasidrala križarka ladjarske družbe MSC Ladja Magnifica spodbuda za preporod in razvoj mesta Boniciolli: Temeljno privabljati zasebne naložbe v duhu svobodnega trga in konkurence Ladjarska družba MSC Crociere se bo po lanski odsotnosti letos spet vrnila v Trst, in to z novo velikanko Magnifica. To bodo splovili čez poldrugi mesec in jo bodo predstavili v Hamburgu 6. marca, že zdaj pa je jasno, da sodi naše mesto ponovno v marketinške izbire družbe MSC. Magnifica bo namenjena križarjenjem po vzhodnem Sredozemlju in se bo v Trstu s svojimi potniki zasidrala 7. in 18. decembra. Izbira MSC je vsekakor v okviru načrta za preporod Trsta in dežele FJK ter ovrednotenje njunih kulturnih, umetnostnih in ga-stronomskih značilnostih, ki so ga sklenili ladjarska družba in Pristaniška oblast oz. družba Trieste Terminal Passeggeri (TTP). Temu namenjen sporazum so podpisali lani, javnosti pa so ga predstavili včeraj na Pomorski postaji predsednik Pristaniške oblasti Claudio Boniciolli, predsednik TTP Gianfranco Gerini in generalni direktor MSC Domenico Pellegrino na srečanju, ki sta se ga udeležila tudi župan Roberto Dipiazza in pokrajinska predsednica Maria Teresa Bassa Po-ropat. S tem je bil storjen prvi korak na poti, ki se je začela lani v Benetkah na sejmu Sea Trade in na katerem so se začela pogajanja med Gerinijem in MSC, so povedali. Zdaj pa so na vrsti tudi lokalne javne uprave oz. institucije, s katerimi sicer Pristaniška oblast že plodno sodeluje, ker je za razvoj mesta - in za privabljanje zasebnih vlagateljev - potrebno skupno delo. Obenem je nujna krepitev povezav oz. infrastrukture, ker je Trst v začetku 3. tisočletja še vedno težko dosegljiv. Kot je namreč poudaril Boniciolli, sloni »vrnitev« MSC v Trst na gospodarsko-industrijski podlagi in na perspektivah razvoja tržaškega pristanišča. Za to je potrebno poleg povezav izvajati predvidene načrte za razvoj pristanišča, pa tudi utrditi vlogo družbe TTP. To je Pristaniška oblast ustanovila pred skoraj tremi leti in jo namerava zdaj prodati zasebnim vlagateljem. TTP je skratka postavila temelje za nov razvoj, je naglasil Boniciolli in dejal, da je treba zasebni kapital privabljati v duhu svobodnega trga in konkurence. Sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem je v tej panogi poglavitno, je dodal ter obsodil pretirano birokracijo in še posebej preštevilne prizive proti vsem ukrepom, ki kakorkoli spodbujajo razvoj pristanišča. Zaupam, da se bodo ti pri-zivi kmalu prenehali, saj politika »dela« predpostavlja politiko »mišljenja«, je še poudaril Boniciolli in izrazil veselje za vrnitev MSC v Trst. Če pa bo MSC v Trstu tudi ostala, bo odvisno tudi od sodelovanja lokalnih uprav. Drugače bomo lahko velikanke v prihodnosti gledali z daljnogledom, ko plujejo proti Benetkam ali Kopru. A.G. Sporazum med Pristaniško oblastjo in družbo MSC Crociere so predstavili včeraj na Pomorski postaji. Za govorniškim odrom predsednik Pristaniške oblasti Claudio Boniciolli kroma sindikat - Ostra tiskovna nota deželnega tajnika Uil Visentinija »Ligaša Fedriga in Ferrara diskriminirata vse delavce« »Poslanec Severne lige Massi-miliano Fedriga in občinski svetnik Maurizio Ferrara nimata drugih argumentov. Potem ko sta sama uvidela, da je bil njun predlog po ukinitvi pravice delavcev priseljencev do socialnih blažilcev protizakonit in čudaški, sta znala le napasti sindikat zaradi kritik, ki sta jih bila deležna, in ga obsodila pristranskosti.« To je poudaril deželni tajnik sindikata Uil Luca Visentini včeraj v tiskovni noti, v kateri je ocenil, da skušata zdaj zadevo omiliti. Fedriga in Ferrara sta pojasnila, da nista nikdar govorila o socialnih blažilcih, je nadaljeval Visentini, ampak o delovnih štipendijah, ki jih ponuja tržaška občinska uprava. Na osnovi predloga li-gašev naj bi imeli v prihodnosti prednostno pravico do štipendij tisti, ki imajo stalno bivališče v Trstu vsaj 10 Luca Visentini let. Toda na ta način bi izpadli vsi italijanski delavci in tisti iz EU, ki so bili zaposleni legalno in vsekakor pla- čujejo davke. Razumljiv je boj proti delu na črno, toda delavci na črno že tako nimajo pravice do socialnih blažil-cev ali štipendij. Visentini zato sprašuje, ali je prav diskriminirati ljudi, ker niso živeli v Trstu več kot 10 let. Fedriga in Ferrara skratka ne poznata tržaškega gospodarstva, v katerem slonijo celi sektorji - z gradbeništvom na čelu - na delu tujcev, je na-glasil Visentini. Dalje je statistično dokazano, da se socialnih blažilcev na prvem mestu poslužujejo Italijani in ne tujci. Poleg tega ni v zvezi z blažil-ci nobenega »seznama«, ker so vse prošnje krite. »Le o kakšnih prednostnih pravicah torej govorita ta dva politična predstavnika,« je še vprašal Vi-sentini in poudaril, da bo sindikat vsekakor še naprej ščitil vse delavce, ne glede na bivališče, saj je prvi člen italijanske ustave še vedno v veljavi. Susanna Tamaro v Lovat V knjigarni Lovat (v 3. nadstropju, nad trgovino Oviesse na Drevoredu XX. septembra) bodo drevi ob 18. uri gostili pisateljico Susanno Tamaro, ki bo predstavila svojo zadnjo knjigo Il grande albero. Publikacija o vlogi Francije v 2. svetovni vojni V knjigarni Minerva (Ul. San Ni-colo 20) bodo drevi ob 18.30 predstavili knjigo v italijanskem jeziku Vloga Francije v drugi svetovni vojni avtorice Mire Susič, ki je izšla pri založbi Altromondo Editore. »V dolini smrti« na Pončani Združenje Tina Modotti vabi drevi ob 20. uri na sedež v Ul. Pon-ziana 14 (1. nadstropje) na predvajanje filma Paula Hagginsa V dolini smrti (In the Valley of Elah). Filmsko srečanje se vključuje v niz projekcij na temo vojne. Plesni večer v Kulturnem domu V Kulturnem domu bo jutri ob 21. uri na sporedu tretje srečanje 7. izvedbe Danceproject Festivala. Na odru bodo svoje plesne točke, obogatene z videoposnetki, predstavili koreografinja in plesalka Giuliana Urcioli s predstavo »Ex« ter člana videmskega ansambla Arearea Roberto Cocconi in Luca Zampar s predstavo »Indefinito-Nedoločeno«. Festival se bo zaključil v petek, 22. januarja, v gledališču pri sv. Ivanu (Ul. Weiss 13) s krstnimi nastopi Lorenza Ma-sutta in Valentine Morpurgo s performanso »Prego... - Prosim ... « ter Ambre Cadelli in Giovanne Cavan v izvedbi »L'attrazione del sa-cro-Atrakcija za sveto«. Spolna NE/VARNOST Ženske se večkrat počutijo v nevarnosti, predvsem takrat, ko se nahajajo v slabo osvetljenem kraju, na osamljeni ulici, v temi ... Strah jih je neznanca - danes predvsem tujca, strah jih je nasilja. In vendar podatki kažejo, da se tako ali drugačno nasilje moških nad ženskami dogaja predvsem za domačimi zidovi, da so nasilneži v prvi vrsti partnerji, sorodniki, prijatelji. Četrtkovo predavanja v Državni knjižnici (Largo Papa Giovanni) bo skušalo osvetliti mehanizme, ki so privedli do zgoraj omenjenih percepcij. V sklopu niza IN/SICUREZZA, ki ga prireja inštitut Gramsci, bosta spregovorili Patrizia Romito (s tžaške univerze) in Lorenza Maluccelli (Univerza iz Ferrare). boljunec - Srečanje z Mauriziom Radacichem Zgodovinski mlini ob Klinšci Raziskovalec zgodovine in speleolog predaval o eni glavnih gospodarskih panog v naši zgodovini od Botača do Žavelj Že od pradavnih časov je bilo življenje človeka vezano na žito, ki je zanj predstavljalo glavni vir prehrane. Od konca srednjega veka dalje najdemo pisne sledove, da so bili naši kraji vezani na to pomembno kulturo, saj je ob Klinšci delovalo veliko število mlinov. Mlinarstvo je bila ena od glavnih gospodarskih panog naše polpretekle zgodovine. In prav o mlinih, ki so dolga leta mleli vzdolž reke in o njihovih gospodarjih je bil govor na lepo obiskanem večeru, ki so ga v Boljuncu priredile članice Skupine 35-55. V goste so povabile Maurizia Radacic-ha, navdušenega raziskovalca zgodovine in speleologa, ki je z izčrpno razlago in velikim številom fotografij razkril marsikatero zanimivost o mlinarstvu. Povedal nam je, kako je bil mlin zgrajen, opisal značilnosti različnih mlinskih koles, notranjo opremo in orodje ter prikazal vsakdanje delo mlinarja. Podčrtal je ma- čehovski odnos, ki ga je država imela do mlinarjev, saj jim je nalagala tako visoke davke, da so s časom bili prisiljeni opustiti to dejavnost. Virtualno pot po Klinšci so udeleženci začeli v Botaču, kjer so delovali kar trije mlini, se spuščali proti Boljuncu ter spoznali še lokacije ostalih mlinov. O nekaterih žal ni več sledov, o drugih ostajajo le skromne razvaline, nekatere pa so tako spremenili, da bi le s težavo v sedanjem poslopju prepoznali nekdanji mlin. Reka pa se ne končuje v Boljuncu, mlini so stali tudi na Brodu, na Krmenki, pri Lakotišču in pri Domju ter vse do Žavelj. Številni obiskovalci so z zanimanjem sledili predavanju in se ob koncu, ob prigrizku, še dolgo zadržali s predavateljem. Organizatorke bodo v kratkem pripravile še en večer z Mauriziom Radacichem, na katerem bo predstavil svojo zadnjo knjigo o Klinšci. (so-so) Predavanje o mlinih je udeležencem prineslo obilico zanimivih in relativno neznanih podatkov kroma 8 Torek, 19. januarja 2010 TRST / trst film festival - Začenja se v četrtek v gledališču Miela Odprtje s Paskaljevicevim celovečercem Medeni mesec Film bodo predvajali ob 20. (vstop samo z vabili) in 22. uri - Režiser bo v soboto predaval študentom Začelo se je mrzlično odštevanje. 21. Trst film festival bo v četrtek slovesno odprl svoja vrata in v osemdnevni filmski objem privabil Tržačane in vse ljubitelje sedme umetnosti nasploh: na udobnih sedežih gledališča Miela oziroma kinodvorane Ariston si bodo letos lahko ogledali kakih 150 filmov, ki bodo predstavili raznoliko srednjo- in vzhodnoevropsko kinematografijo. Odprtje letošnjega festivala je bilo poverjeno srbskemu režiserju in produ-centu Goranu Paskaljevicu oziroma njegovi srbsko-albanski koprodukciji, celo-večercu Medeni mesec - Honeymoons (2009). Film je septembra lani zaživel na platnu Beneškega festivala. Izjemno plo-dovitega režiserja marsikdo pozna predvsem zaradi filmov Tango Argentino in Sod smodnika, večkrat pa se je udeležil tudi tržaškega festivala. Po izbruhu vojne v Bosni leta 1992 se je Paskaljevic odselil v Pariz, danes pa velja za enega od najbolj cenjenih evropskih režiserjev. Medeni mesec je postavljen v sodobno Srbijo, Albanijo, Italijo in na Madžarsko. Gledalec bo spoznal zgodbo dveh parov, srbskega in albanskega, ki delita identične sanje o boljšem življenju v Evropi. Ko albanski par pripotuje v pristanišče v južni Italiji, se njegove težave šele začenjajo. Podobna usoda čaka srbski par, ki se čez Madžarsko odpravi v obljubljeno zahodno Evropo. Film nadaljuje režiserjevo raziskovanje, kako si preteklost prizadeva polastiti sedanjost na Balkanu. Paskaljevic poudarja globlji pomen skupne želje v Srbiji in Albaniji, da se pridružita evropski skupnosti narodov, in meni, da moč filma promovi-ra spravo. Goran Paskaljevic se bo v Trstu zadržal nekaj dni, saj bo v soboto ob 14. uri v veliki dvorani Narodnega doma v okviru sklopa Eastweek vodil predavanje namenjeno študentom filmskih akademij vzhodne Evrope (med njimi so tudi mladi iz ljubljanske AGRFT). Predavanje je prosto in se ga lahko udeleži kdorkoli; podobno bo tudi v ponedeljek, 25. januarja, ko bo v goste prišel poljski režiser Krzysztof Zanussi. Gledališče Miela pa je poskrbelo za dodatno poslastico, ki bo izrekla dobrodošlico festivalu - danes bo na odru zaživela predstava Sence. Misli. Risbe. Takt. (več o njej lahko preberete v spodnjem članku). Pa še nekaj koristnih informacij: za posamezen film bo treba odšteti 4 evre, celodnevna karta pa stane 10 evrov, osemdnevna karta pa 30 evrov (za študente do 26. leta starosti 20 evrov). FOTOKROŽEK Nov razpis za filmarje Video natečaj, ki ga krožek Fotovideo Trst 80 posveča spominu na snemalca in fotografa Sašo Oto ter Mirana Hrovatina, praznuje letos deseto obletnico. Prireditelji so objavili razpis, pravilniki in prijavnice so na voljo v Tržaški knjigarni (Ul. sv. Frančiška 20), kjer bodo do 27. februarja tudi zbirali posneta dela. Video natečaja Ota-Hrovatin se lahko udeležijo ljubitelji amaterskega filma in slovenske šole iz FJK, Slovenije in s Koroške. Tema je prosta, predvidene pa so tri kategorije filmov: dokumentarni, igrani in slikovna predstavitev (zaporedje fotografij in glasbe). Ravno slednja je največja novost jubilejnega razpisa, ki se ga bodo tako po novem lahko udeležili tudi ljubitelji fotografije. Filme si bo kot običajno mogoče ogledati na javni projekciji, najboljše pa bo predvajal tudi slovenski oddelek deželnega sedeža Rai. Prizor s filma Medeni mesec srbskega režiserja in producenta Gorana Paskaljeviča GLEDALIŠČE MIELA - Multimedijska predstava SMRT Gledališki uvod v festival V delu Hanne Preuss nastopajo Antonella Bukovaz, Nataša Burger in Irena Tomažin Uvod v 21. tržaški filmski festival bo letos gledališko obarvan. Na odru gledališča Miela bo namreč danes ob 21. uri zaživela predstava Sence. Misli. Risbe. Takt. (če začetnice združimo v eno besedo, je pred nami beseda SMRT). Gledališki dogodek, ki pa nosi v sebi marsikaj filmskega, saj gre za multimedijski projekt Hanne Pre-uss, prvovrstne oblikovalke zvoka poljskega rodu, ki že več let živi v Sloveniji. Glasbenica, tonska mojstrica, profesorica režije zvoka je svoje znanje prvotno vnašala predvsem na filmsko področje, kjer je bila deležna številnih mednarodnih nagrad, že več časa pa uresničuje tudi inovativne in odmevne gledališke projekte. Na odru gledališča Miela bo tako danes zaživel kanček sodobne evropske dramaturgije, predstava SMRT, ki si jo bo po septembrski premieri v okviru festivala Ex pon- Antonella Bukovaz kroma to mogoče ogledati tudi v Trstu, v prihodnjih mesecih pa v Nemčiji, na Japonskem in Švedskem. Trža- ško gledališče je namreč z ljubljanskim Cankarjevim domom, festivalom Ex ponto in drugimi kulturnimi ustanovami koproducent tega projekta. Predstava, ki s svojimi najsodobnejšimi zvočnimi in svetlobnimi efekti gledalca »posesa v živ film«, temelji na osnovni pripovedni liniji o treh ženskah, ki se znajdejo v temi med življenjem in smrtjo. Vsaka od njih je na življenje še vezana s čustveno nitjo, ki jo povezuje z nekom na oni strani. Preden se lahko odpravijo naprej, morajo ženske to nit razplesti ...zato je predstava SMRT predvsem zgodba o strasti, ki jo na odru uprizarjajo gledališka in filmska igralka Nataša Burger, plesalka Irena Tomažin in beneška pesnica Antonella Bukovaz. Slednja je tudi avtorica besedila, ki ga je pisala medtem, ko se je Eluana Englaro poslavljala od življenja v bližnji vi-demski kliniki ... GLEDALIŠČE Prihaja Marco Travaglio Marco Travaglio kroma Številni televizijski gledalci mu sledijo v oddaji Anno zero, drugi redno obiskujejo njegovo spletno stran www.vo-glioscendere.it, spet tretji »požirajo« njegove knjige. Tema je v vseh primerih ena in ista: pravosodna kronika, nečednosti italijanskih politikov, sodobna italijanska zgodovina, ki jih zna novinar Marco Travaglio predstaviti z zanimivim in natančnim pristopom. Prihodnji teden bo Trava-gliu mogoče prisluhniti tudi v gledališki dvorani. V gledališču Orazio Bobbio bodo namreč od 25. do 27. januarja gostili njegovo predstavo Promemoria. Turinski zgodovinar in novinar bo v njej prehodil zadnjih dvajset let italijanske zgodovine, kajti kot rad ponavlja: zgodovine nas uči, a nihče se ne nauči ... V svojem monologu, ki ga bogatijo tudi glasba v živo in zvočni dokumenti, bo spregovoril o največji podkupninski aferi v evropski zgodovini (Tan-gentopoli), povezavah med mafijo in politiko, Bettinu Craxiju, loži P2, a tudi o malverzacijah le-vosredinske vlade, Silviu Ber-lusconiju in njegovih zakonih »ad personam«, napadih na medije in sodnike ...skratka o italijanskem političnem vsakdanu, na katerega se javnost vse bolj privaja. Za predstavo Promemoria, ki bo na sporedu prihodnji ponedeljek, torek in sredo ob 21. uri, je na voljo še nekaj prostih mest. Karte stanejo od 22 do 26 evrov, na voljo pa so pri blagajni gledališča Orazio Bobbio - La Contrada (Ul. del Ghirlandaio 12) in v prodajalni Ticketpoint (Korzo 6/c). TRST - Posvet v Kavarni San Marco Strokovnjaki predavali o jeziku možganov na 71. Neuroscience Cafè Jezikovne funkcije možganov in otroška dvojezičnost sta bili glavni temi 71. Neuroscience Cafe, ki je potekal v četrtek zvečer v kavarni San Marco. Srečanje sta organizala center nevroloških znanosti »Brain« tržaške univerze ter odbor za napredovanje nevroloških znanosti. Najprej je spregovoril raziskovalec Alessandro DAusilio z univerze v Ferrari. V glavnih obrisih je opisal raziskave v zadnjih 200 letih o lokaciji in mehanizmu jezikovnih funkcij v možganih, ki sta še danes glavna problema nevroloških znanosti. Le pred kratkim so pomembne iznajdbe in inovativne metode odprle nove poti za raziskovanje. Na osnovi novih raziskav je mogoče trditi, da sloni jezikovno razumevanje na sistemih motoričnega dela. S tem pa zavrača trdno in klasično delitev možganskih prostorov, ki so vpleteni le v jezikovnem zaznavanju in proizvodnji. Beseda je nato prešla Gabrielu Garbinu s tržaške univerze, ki je predaval o dvojezičnosti. Zdravnik, specializi- ran v nevroloških znanostih, je predstavil eksperimente, ki jih je sam opravil v Španiji, kajti tam se izražajo v španščini (kastiljščini), katalonščini in baskovščini. Z eksperimenti je prišel do zaključka, da dvojezičnost, pridobljena že v zgodnjem otroštvu, konstantno spodbuja določene dele možganske skorje. To pa daje dvojezičnim osebam prednost, da lahko z večjo hitrostjo zamenjajo jezik, v katerem govorijo. Pri enojezičnih ljudeh je ta hitrost za 30% nižja. Na srečanju je bil tudi o Alzhei-merjevi bolezni, ki je najpogostejši vzrok demence. Moderne metode in tehnike omogočajo vizualizacijo bolezni že veliko prej, kot so to omogočale stare metode. Moderator posveta je nazadnje še predstavil Teden možganov, ki bo od 15. do 21. marca. Na programu so debate o elektrošoku, tekmovanje namenjeno šolam in gledališke predstave o raziskovanju. Program srečanj pa bo objavljen v kratkem. Posnetek s predavanja v kavarni San Marco kroma / TRST Torek, 19. januarja 2010 9 OBČINA TRST - Hvalevredno sodelovanje s priljubljenim pisateljem S Pinom Roveredom po stopnicah življenja V knjigi je zbral življenjske zgodbe uporabnikov občinskih socialnih služb Pino Roveredo ni samo vse bolj uveljavljeni sodobni pisatelj, temveč tudi pozoren opazovalec družbenih problemov. Pri tem mu je nedvomno v pomoč njegova osebna življenjska izkušnja; tržaški pisatelj je bil namreč v preteklosti »človek z obrobja«, alkoholik, ki je bil nekaj časa celo zaprt v svetoi-vanski umobolnici in tržaškem zaporu. Roveredo je izhajal ravno iz svoje biografije, ko se je preizkusil v literarnem pisanju in bralcem ponudil svoj pretresljivi prvenec Ca- priole in salita. Občutljivost do družbenih tem je zaznati tudi v njegovih ostalih romanih, z najnovejšim Attenti alle rose, ki ga je Roveredo posvetil ženskim likom, pa je v Pistoii pravkar zmagal literarno nagrado Giusti. V teh dneh je izšla tudi knjiga Su e giu per le scale, rezultat Rove-redovega sodelovanja s tržaško občinsko upravo. Knjigo je namreč izdala Občina Trst na pobudo od-borništva za socialno zaščito in promocijo, ki ga vodi Carlo Grilli. Na ta način je želela ovrednotiti delo Odbornik Carlo Grilli in pisatelj Pino Roveredo med predstavitvijo v avditoriju muzeja Revoltella občinskih socialnih družb, ki nudijo svojo profesionalnost osebam v težavah. Pino Roveredo je namreč v knjigi zbral življenjske zgodbe tistih, ki so poiskali pomoč pri občinskih socialnih operaterjih. Od tu tudi naslov »Gor in dol po stopnicah«, saj je življenje večkrat podobno stopnišču ...ob uspehu se povzpnemo nekoliko višje, poraz nas ponovno porine nekoliko niže. A Roveredova življenjska zgodba nas opozarja, da je končni uspeh mogoč. REPENTABOR - Tretji božični koncert Pester program omogočil druženje vseh generacij V soboto 9. januarja 2010 je v repentaborski cerkvi »Device Marije Vnebovzete« potekal že tretji božični koncert v organizaciji Razvojnega združenja Repentabor in Župnijske skupnosti Repentabor. Posebnost letošnjega koncerta je bil gotovo zelo bogat in pester program. Najprej se je predstavil otroški zbor »Zvonček«. Sledil je nastop Župnijskega zbora Repentabor in Združenega mešanega zbora Repentabor. Stalnice Repentaborskih božičnih koncertov so tudi gostujoči zbori. Tokrat se je z zelo pestro paleto božičnih napevov slovenskih in tujih avtorjev predstavil Mešani pevski zbor iz Senožeč. V slavnostnem zaključku so nastopili vsi trije zbori. Re-pentaborsko svetišče, ki je že stoletja simbol povezovanja, miru in harmonije, je tudi tokrat združilo ljudi iz Včeraj danes bližnje in širše okolice ter omogočilo druženje vseh generacij. Koncertno vzdušje se je za Združeni mešani pevski zbor Repentabor nadaljevalo tudi v nedeljo 10. januarja, ko je zbor nastopil na Božičnem koncertu v Eu-frazijevi baziliki v Poreču. Ta veličasten nastop je potekal v organizaciji Razvojnega združenja Repentabor in v sodelovanju s tamkajšnjim slovenskim kulturnim društvom »Oljka«. V edinstvenem ambientu poreške bazilike je zadonelo 12 božičnih pesmi, med njimi tudi v italijanskem in hrvaškem jeziku. Navdušeno občinstvo in zdaj že utrjene vezi s tamkajšnjimi Slovenci so zagotovo razlogi, ki bodo Repen-taborski zbor še pripeljale v to idilično istrsko mestece. Danes, TOREK, 19. januarja 2010 MARIJ Sonce vzide ob 7.39 in zatone ob 16.52 - Dolžina dneva 9.13 - Luna vzide 9.13 in zatone ob 21.19. Jutri, SREDA, 20. januarja 2010 BOŠTJAN VREME VČERAJ: temperatura zraka 4,5 stopinje C, zračni tlak 1024,6 mb raste, veter 5 km na uro vzhodnik severovzhodnik, burja, vlaga 76-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 10,2 stopinje C. [I] Lekarne Do sobote, 23. januarja 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 14 (040 572015), Ul. Co-stalunga 318/A (040 813268), Milje -Ul. Mazzini 1/A. Prosek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 14, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Dante 7, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Prosek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Dante 7 (040 630213). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Prispevki V spomin na dragega sina Mirjana daruje Tončka Kapelj 40,00 evrov za SKD Tabor. V spomin na drago Angelo Lukač Viller daruje Sonja Racman (Gročana 64) z družino 20,00 evrov za O.P.Z. in Ml. P.S. Slomšek iz Bazovice. V spomin na Mariota Batiča in Jo-lando Bresciani daruje kraška klapa 55,00 evrov za KRD Dom Briščiki. V spomin na dragega svaka Mariota Batiča daruje družina Rebula 25,00 evrov za KRD Dom Briščiki. V spomin na Mariota Batiča in Jo-lando Bresciani daruje kraška klapa 55,00 evrov za NK Kras. V spomin na dragega svaka Mariota Batiča daruje družina Rebula 25,00 evrov za NK Kras. Namesto cvetja na grob Fatine Škabar daruje družina Raubar (Repen 2) 40,00 evrov za NK Kras. Ob rojstnem dnevu nepozabnega sina Andreja Batiča daruje mama Delka 50,00 evrov za NK Kras. V spomin na Antonia Celeo darujejo Mirka, Anica in Marija Scamperle 70,00 evrov za KD Prosek - Konto-vel. V spomin na drage starše darujeta Olga in Ludvik Grgič 20,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Namesto cvetja na grob Fatine Škabar daruje družina Soban 15,00 evrov za RMV. Namesto cvetja na grob gospe Ivanke Tomažič vd. Colja darujeta Alenka in Andrej Gruden 40,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na dragega Ladota darujeta Alekseja in Primož 25,00 evrov za AŠZ Sloga. V spomin na Nadjo Pahor Verri daruje Dorica Žagar 25,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Latoda Ukmarja daruje Ivan Ban z družino 50,00 evrov za KD Prosek-Kontovel. Namesto cvetja na grob Angele Lukač Viller daruje družina Raseni (Gro-čana 22) 20,00 evrov za kapelico v Gročani. V spomin na Marijana Štoko, mladega, hrabrega padlega partizana, daruje Alojz Briščik 100,00 evrov za otroški vrtec na Proseku, ki nosi ime po Marjanu Štoki, 50,00 evrov za VZPI-ANPI Prosek-Kontovel, 50,00 evrov za Moški pevski zbor Vasilij Mirk (Prosek) ter 50,00 evrov za Godbeno društvo Prosek. Antonio Celea Sporočamo, da bo pokojnik ležal danes, 19. januarja, od 10.30 do 12.30 v ulici Costalunga, sledila bo maša ob 13. uri v cerkvi na Proseku. Svojci Pogrebno podjetje Sant'Anna-Nabrežina ZAHVALA Lado Ukmar Iskrena hvala vsem, ki ste na kakršenkoli način počastili spomin našega dragega. Svojci Prosek, 19. januarja 2010 19.1.1996 19.1.2010 Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je. Mario Gabrovec Tvoja družina Nabrežina, 19. januarja 2010 Pogrebno podjetje Alabarda Dragi David, ob prerani izgubi očeta smo ti v tem težkem trenutku ob strani ter izražamo tebi in družini občuteno sožalje. Člani godbenega društva "V. Parma" - Trebče Torek, 19. januarja 2010 U Kino AMBASCIATORI - 15.40, 18.30, 21.20 »Avatar-3D«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Soul Kitchen«. CINECITY - 16.30, 17.30, 18.30, 20.00, 21.00, 22.00 »Avatar-3D«; 17.15, 21.00 »Avatar-2D«; 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »Io, loro e Lara«; 15.50, 18.00, 20.00, 22.00 »Il mondo dei replicanti«; 15.50, 20.10 »Hachiko, il tuo migliore amico«; 16.00, 17.45, 22.00 »Sherlock Holmes«; 16.00 »La principessa e il ra-nocchio«. FELLINI - 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »A Single Man«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Io, loro e Lara«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.00 »L'eleganza del riccio«. GIOTTO MULTISALA 3 - 19.00, 22.15 »Il mondo dei replicanti«; 16.00, 17.30, 20.30 »Hachiko, il tuo migliore ami-co«. KOPER - KOLOSEJ - 16.30, 19.00, 21.30 »Scherlock Holmes«; 19.00 »Zlomljeni objemi«; 15.20, 18.30, 21.40 »Avatar 3D«; 16.50 »Divje mrhe«; 21.50 »Ljubezen, ločitev in nekaj vmes«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.40, 19.30, 22.10 »Avatar-2D«; Dvorana 2: 16.20, 19.10, 22.00 »Avatar-3D«; Dvorana 3: 16.15, 18.15, 20.20, 22.20 »La prima cosa bella«; Dvorana 4: 16.45 »La prin-cipessa e il ranocchio«; 18.20, 20.20, 22.20 »Sherlock Holmes«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.15, 21.15 »Avatar-2D«; Dvorana 2: 17.40, 20.40 »Avatar-3D«; Dvorana 3: 17.45, 20.10, 22.10 »Io, loro e Lara«; Dvorana 4: 20.00, 22.00 »Soul Kitchen«; 18.00 »Il mondo dei replicanti«; Dvorana 5: 17.30, 19.50 »Il riccio«; 22.00 »Sherlock Holmes«; Kinemax dAuto-re: 17.30, 20.00, 22.00 »Il canto delle spose«. H Šolske vesti VZGOJITELJICE DIDAKTIČNEGA RAVNATELJSTVA NABREŽINA sporočamo datume dnevov odprtih vrat: OV vrtec Devin danes, 19. januarja, od 11. do 12. ure; OV Nabrežina v sredo, 20. januarja, od 11. do 12. ure; OV Mavhinje v četrtek, 21. januarja, od 11. do 12. ure. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOLINA obvešča, da bodo v obdobju vpisovanja v otroške vrtce in osnovne šole potekali informativni sestanki. Informativna srečanja se bodo odvijala po sledečem razporedu: OV Palčica Ricmanje - 20. januarja ob 16.30. Tajništvo sprejema prošnje za vpis vsak dan od 9.00 do 13.30; ob ponedeljkih do 16.30. Rok vpisovanja se zaključi 27. februarja. OBČINA DEVIN - NABREŽINA obvešča, da se je začelo vpisovanje otrok v občinski otroški vrtec v Šempolaju za šolsko leto 2010/2011. Prošnje za vpis je treba predložiti občinskemu uradu za šolstvo v prostorih občinske knjižnice v Nabrežini, do 1. februarja 2010. Obrazci so na razpolago v zgoraj navedenem uradu ter v otroškem vrtcu. Informativni sestanek za starše, ki bi radi vpisali svoje otroke v občinski otroški vrtec bo v sredo, 20. januarja, ob 16. uri v prostorih navedenega vrtca. Za informacije je na razpolago urad za šolstvo, tel. št. 040-2017370. UČITELJI OŠ FRANA MILČINSKEGA s Katinare, vabijo starše bodočih prvo-šolcev na informativno srečanje, ki bo v šolskih prostorih v sredo, 20. januarja, ob 16.30. VEČSTOPENJSKA ŠOLA PRI SV. JAKO B U vabi na informativni sestanek ob vpisih za š.l. 2010/11, ki bo v ponedeljek, 25. januarja, ob 17. uri na sedežu šole v Ul. Frausin 12. Ob 18. uri se bo srečanje nadaljevalo s predstavitvijo osnovne šole Josipa Ribičiča in nižje srednje šole Ivana Cankarja. Otroški vrtec Jakoba Ukmar-ja vabi starše in otroke na dan odprtih vrat 25. januarja, od 11. do 12. ure v prostorih vrtca v Staroistrski cesti, 78. Otroški vrtec v Škednju vabi starše na informativni sestanek v sredo, 20. januarja, ob 11. uri v prostorih vrtca na rebri De Marchi, 8. Otroci in starši pa lahko obiščejo vrtec v četrtek, 28. januarja, od 11. do 12. ure ob priliki dneva odprtih vrat. Otroški vrtec pri Sv. Jakobu vabi starše in otroke na dneva odprtih vrat, ki bosta v ponedeljek, 25., in torek, 26. januarja, od 11. do 12. ure v prostorih vrtca v Ul. Frausin, 12. Osnovna šola Grbec- Stepančič vabi na predstavitev šole, ki bo v ponedeljek, 1. februarja, ob 17.30 v šolskih prostorih na rebri De Marchi, 8. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH vabi starše otrok, ki bodo obiskovali v naslednjem šolskem letu prvi razred, na informativno srečanje, ki bo v ponedeljek, 25. januarja, ob 16.00 na sedežu Didaktičnega ravnateljstva na Opčinah. Istega dne, ob 17.30 pa bo potekalo informativno srečanje za starše otrok, ki bodo v naslednjem šolskem letu obiskovali prvi letnik otroškega vrtca. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da bodo potekali informativni sestanki ter dnevi odprtih vrat za starše, ki nameravajo vpisati otroke v prvi letnik otroških vrtcev, po sledečem razporedu: OV Čok - Opčine: 27. januarja ob 16.00 ter 4. februarja od 10.00 do 11.00; OV Štoka - Prosek: 16. februarja ob 16.00 ter 9. februarja od 11.30 do 12.30; OV Košuta - Križ: 26. januarja ob 16.30 ter 2. februarja od 11.00 do 12.00; OV Fakin - Col: 28. januarja ob 16.00 ter 29. januarja od 10.15 do 11.15; OV Kralj - Trebče: 27. januarja ob 16.00 ter 27. januarja od 10.00 do 11.00; OV Vrabec - Bazovica: 26. januarja ob 16.00 ter 26. januarja od 11.00 do 12.00. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da bodo potekali informativni sestanki ter dnevi odprtih vrat za starše, ki nameravajo vpisati otroke v prvi letnik osnovne šole, po sledečem razporedu: OŠ Bevk -Opčine: 1. februarja ob 17.00 ter 3. februarja od 8.30 do 9.30; OŠ Černigoj - Prosek: 1. februarja ob 15.00 ter 1. februarja od 9.00 do 10.00; OŠ Sirk -Križ: 26. januarja ob 16.30 ter 26. januarja od 11.00 do 12.00; OŠ Gradnik - Col: 1. februarja ob 16.00 ter 2. februarja od 9.00 do 10.00; COŠ Toma-žič - Trebče: 26. januarja ob 16.30 ter 1. februarja od 15.00 do 16.00; OŠ Tru-bar/Kajuh - Bazovica: 26. januarja ob 15.30 ter 27. januarja od 11.00 do 12.00. DRŽAVNA NIŽJA SREDNJA ŠOLA SREČKA KOSOVELA na Opčinah z oddeljenimi razredi na Proseku sporoča, da bosta potekali informativni srečanji za starše učencev, ki bodo v š.l. 2010/11 obiskovali prvi razred srednje šole, po naslednjem urniku: na Opči-nah v torek, 26. januarja, ob 16.30 in na Proseku v sredo, 27. januarja ob 16.30. UČITELJI DIDAKTIČNEGA RAVNATELJSTVA NABREŽINA vabijo starše otrok, ki obiskujejo 3. letnik OV na dneve odprtih vrat: 26. januarja, ob 8. uri in 28. januarja, ob 14. uri OŠ Sa-lež Lojze Kokoravec-Gorazd-Zgonik 1. Maj 1945; 27. januarja ob 10. uri OŠ Šempolaj Stanislav Gruden. UČITELJICE CELODNEVNIH OSNOVNIH ŠOL Lojzeta Kokoravca - Goraz-da in 1. maj 1945 iz Saleža in Zgoni-ka vabijo starše bodočih prvošolcev na Dneva odprtih vrat v torek, 26. januarja, ob 8. uri in v četrtek, 28. januarja, ob 14. uri. RAVNATELJI OSNOVNIH IN NIŽJIH SREDNJIH ŠOL na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji sporočajo, da so lestvice suplentov izčrpane. Zato vabi- TRST jo vse morebitne interesente z ustreznimi pogoji za poučevanje, da predložijo prošnje za poučevanje neposredno na posamezna ravnateljstva. VEČSTOPENJSKA ŠOLA NA VRDELI sporoča, da bodo za starše, ki nameravajo vpisati svoje otroke v državna vrtca v Barkovljah in Lonjerju dnevi odprtih vrat: v Barkovljah (Ul. Valli-cula, 11) v ponedeljek, 1., 8. in 22. februarja, od 11. do 12. ure. V Lonjer-ju (Lonjerska cesta, 240) pa v torek, 2., 9. in 23. februarja, od 10.30 do 12. ure. I!3 Obvestila TFS STU LEDI sporoča, da potekajo vaje vsako sredo, ob 21. uri v Centru Anton Ukmar-Miro pri Domju. Za redni potek vaj je nujna prisotnost vseh plesalcev in predvsem plesalk. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST sporoča, da bo nudilo svojim članom možnost za poravnavo letne članarine in zavarovalnine za leto 2010 v sledečih dneh: danes, 19. januarja od 10.30 do 13.00 na društvenem sedežu, Ul. Sv. Frančiška 20, 4. nadstropje in v ponedeljek, 25. januarja od 19.00 do 21.00 ure v Bo-ljuncu. Člane vabimo, da čim prej poravnajo članarino, ker samo tako bodo na sprehodih in izletih zavarovani. TPPZ PINKO TOMAŽIČ obvešča, da bo danes, 19. januarja, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria iz Trsta Onlus in Andos Onlus iz Tržiča s sodelovanjem storitvenim centrom volonterstva vabijo v skupino »Ponujam ti roko: samopomoč žalujočim po izgubi drage osebe«. Prvo srečanje bo danes, 19. januarja, ob 17. uri v storitvenem centru vo-lonterstva (Centro servizi volontaria-to) v Trstu, Galleria Fenice 2, tretje nadstropje. Predvideno je 10 brezplačnih srečanj s psihologom. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga »LAlbero Azzurro« obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure. Lu-doteka je namenjena otrokom od 1. do 6. leta starosti. Delavnice predvidene v naslednjih tednih so: 20. januarja: »Ujemi veter«; 22. januarja: »Tikaj, predelaj in oblikuj«. Za informacije se lahko obrnete do Igralnega kotička Palček na tel. št. 040299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA prireja Otroške urice v NŠK. Naslednja urica letošnjega niza bo na sporedu v četrtek, 21. januarja, ob 16.30 v Gregorčičevi dvorani. S pravljico Šivilja in škarjice bo nastopala lutkovna skupina Tipitapi s Pedagoškega liceja A. M. Slomška. Toplo vabljeni! PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da je urnik vadbe naslednji: ob petkih od 19.00 do 20.00 ter od 20.00 do 21.00; ob torkih pa od 18.00 do 19.00, od 19.00 do 20.00 ter od 20.00 do 21.00. Za jutranjo vadbo ob ponedeljkih od 9.30 do 10.30 pa predhodno kličite na tel. št.: 040-200620 ali 3496483822. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina prireja degustacijski večer z vini Rada Koc-jančiča iz Doline. Srečanje bo v petek, 22. januarja, ob 20.30 na sedežu združenja (Lonjerska cesta, 267). Vabljeni vsi člani in prijatelji! Informacije in prijave na spletni strani www.onav.it ali na tel. št. 334-7786980 (Luciano). SEKCIJA VZPI-ANPI EVALD ANTON-ČIČ - STOJAN IN SKD VESNA prirejata v petek, 22. januarja, ob 20. uri v Kulturnem domu Alberta Sirka srečanje na temo »Razmišljanje o Titu« in njegovi dediščini. Predava prof. Jože Pirjevec. Prisrčno vabljeni! SKUPINA 85 sporoča, da bo v petek, 22. januarja, v dvorani Zveze slovenskih kulturnih društev (Ul. San Francesco 20 - 2. nadstropje), redni občni zbor članov s prvim sklicem ob 19.00, drugim ob 19.30. Po občnem zboru vabimo člane na zakusko ob 25-letnici delovanja Skupine 85. Zato prosimo člane, da se polnoštevil-no udeležijo občnega zbora in da potrdijo svojo prisotnost na tel. št. 040772545 ali 348-5289452. Dodatne informacije tudi na spletni strani www.gruppo85.org. FUNDACIJA ELIC vabi vašega otroka na delavnice »Mavrična odkritja« ob sobotah od 16.00 do 17.30; 23. januarja »Znanost in igra«, 30. januarja »Angleška delavnica«. Informacije na tel. št.: 040-55273, 320-0488202, 040774586 ali 040-55273. KD PRIMAVERA POMLAD vabi na tri srečanja posvečena poglobljenemu študiju Bachovih cvetlic z naslovom »V kino z dr. Bachom«, ki jih bo vodila psihologinja - psihoterapevtka dr. Lucija Lorenzi. Prvo srečanje bo v soboto, 23. januarja, v prostorih KD Rdeča zvezda v Saležu 66. Za podrobnejše informacije pokličite tel. št. 3474437922. SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja celodnevne tečaje smučanja na Zon-colanu za osnovnošolsko mladino. Organiziran je avtobus, ki odpelje od Barkovelj ob 7.00 in od Sesljana ob 7.15. Datumi so: 23., 30. januarja ter 6., 20. in 27. februarja. Za podrobne informacije in cene pišite nam na smu-canje@spdt.org. Vabljeni! TFS STU LEDI vabi člane na redni občni zbor, ki bo v sredo, 27. januarja, ob 20.30 v prvem sklicanju in ob 21. uri ob drugem sklicanju v prostorih Centra Anton Ukmar-Miro pri Domju. UPRAVNI ODBOR ZDRUŽENJA »Odbor za spomenik padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca« obvešča članstvo, da je redni občni zbor združenja sklican v četrtek, 28. januarja, v dvorani KD Ivan Grbec, Ul. di Servola 124, ob 19.00 v prvem in ob 19.30 v drugem sklicanju s sledečim dnevnim redom: Pregled članstva in pooblastil, imenovanje tajnika zbora, poročilo predsednika, blagajnika in nadzornikov, odobritev proračuna in predračuna, razno. Pred začetkom bo potekala poravnava članarin za leto 2009 ter včlanjevanje za leto 2010. DO 31. JANUARJA PROŠNJE ZA PRISPEVKE 31. januarja zapade rok za predložitev prošenj za prejem prispevkov iz sklada za dejavnosti in pobude slovenske manjšine. Vloge na kolkovanem papirju sprejemajo pisarne v Trstu, v ul. del Lavatoio, 1 od ponedeljka do petka med 9,30 in 12,30. Za poštne pošiljke bo veljal datum poštnega žiga. Vse informacije in dvojezični obrazci so na razpolago na deželni spletni strani www.regione.fvg.it, »In evidenza« (v ospredju). ODBOR TPK SIRENA vabi člane na društveno kosilo, ki bo v nedeljo, 31. januarja, ob 13. uri v restavraciji v Rep-nu. Informacije in prijave na sedežu društva: Miramarski drevored, 32 - (ob ponedeljkih in petkih od 18.00 do 20.00 ter ob sredah od 9.00 do 11.00) 040-422696, e-pošta tpksirena@libe-ro.it. Obenem vabimo naše članice, da se udeležijo kulinaričnega tekmovanja v pripravi torte ali peciva. PUSTNA POVORKA - Bi se rad udeležil povorke s pustnim vozom, a ne veš kako se lahko priključiš? V programu imamo štiri datume. Tel. št.: 3479244140. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB J. KOŠIR vabi svoje člane na letni občni zbor, ki bo 3. februarja, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v ul. Sv. Frančiška 20. V MARIJANIŠČU bo v februarju tečaj za zaročence. Tudi letos bodo v prostorih Marijanišča potekala srečanja priprave na poroko. To je edini slovenski tečaj v zamejstvu. Zato so vabljeni vsi, ki se žele poročiti v cerkvi, da se ga udeleže. Tečaj želi prispevati k kvalitetnejšemu življenju v dvoje, ovrednotiti pomen družine ter z spodbujanjem življenjskega optimizma, prispevati k oživljanju naše narodne skupnosti. Prvo srečanje bo v sredo, 3. februarja, ob 20.30 na katerem bo vsakdo dobil nadaljnji razpored. Tečaj bo imel 7 srečanj. SS Prireditve ZALOŽNIK ALTROMONDO EDITORE vabi danes, 19. januarja, ob 18.30 v knjigarno Minerva (Ul. S. Nicolo', 20 - Trst) na predstavitev knjige v italijanskem jeziku »Vloga Francije v drugi svetovni vojni«, avtor Mira Susič. KD IVAN GRBEC, Škedenjska ul. 124 vabi v petek, 22. januarja, ob 20.30 na »Multimedialno projekcijo starih slik in razglednic Škednja in Trsta«, ki jih je zbral, uredil in računalniško obdelal Giuseppe Valle. -/ MEPZ RDEČA ZVEZDA DEVIN IN MEPZ IGO GRUDEN v sodelovanju z župnijsko skupnostjo sv. Mihaela v Zgoniku vabita na koncert, ki bo v župni cerkvi v Zgoniku v petek, 22. januarja, ob 20.30. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti prirejata 16. revijo kraških pihalnih godb: Opčine-Pro-svetni dom, 23. januarja, ob 20. uri, nastopajo GD Prosek, PO Ilirska Bistrica, Brkinska godba 2000; Sežana-Kosovelov dom, 30. januarja, ob 20. uri, nastopajo PO Divača, GD »Viktor Parma« Trebče, PO Ricmanje. DRUŠTVO MARIJ KOGOJ vabi v Marijin dom na ogled muzikla »Moje pesmi, moje sanje«, v izvedbi OPZ Anton Martin Slomšek iz Bazovice. Priredba in režija Zdenka Kavčič Križ-mančič. Predstava bo v nedeljo, 24. januarja, ob 17. uri. Ob koncu predstave bogat srečolov. OBČINA ZGONIK v sodelovanju s KD Rdeča zvezda in SSG ter ob podpori Pokrajine Trst vabi v ponedeljek, 25. januarja, ob 16.30, v dvorano Kd Rdeča zvezda v Saležu na predstavo »Olgica in mavrica«: poetična lutkovna igra o iskanju sreče. Igra Vesna Hrovatin, priredba in režija Marko Sosič. TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR Pinko Tomažič vabi v torek, 26. januarja, na Baklado za spomin, mir in sožitje. Zbirališče ob 17. uri -Stadion Grezar, odhod sprevoda ob 17.30, zaključek v rižarni s kratkim nastopom TPPZ. Vsi udeleženci so vabljeni, da prinesejo s seboj cvet, v poklon žrtvam rižarne. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA sporoča, da bo razstava Tanje Kralj »Mandale« na ogled ob delavnikih od 9. do 18. ure, do 10. februarja. WL Poslovni oglasi DRUŠTVENA GOSTILNA V GA-BROVCU išče najemnico/ka. Osebno prošnjo z delovnimi izkušnjami poslati: e-mail gabrovizza@gmail.com ali na sedež društva: Gabrovec 24 - 34010 Zgonik do vključno 25.01.2010 0 Mali oglasi IZKUŠENA GOSPA išče delo za pomoč starejšim ali za hišna opravila. Tel. št.: 040-213011. MLADEGA SIMPATIČNEGA KUŽKA majhne rasti podarimo resni osebi. Tel. št.: 340-6600709 (ob večernih urah). NA REPENTABRU na slovenski strani prodam zazidljivo zemljišče. Tel. 3395042252. PRODAM vino cabernet in vino za kis po ugodni ceni. Tel. 347-3203527. S 1. FEBRUARJEM dam v najem dvosobno, delno opremljeno stanovanje v Štivanu pri Devinu, v prvem nadstropju in z izredno lepo sončno lego. Tel. št.: 348-4462664. ŠTUDENTKA pomaga pri učenju matematike, fizike in drugih predmetov. Tel. št. 320-2842698. ŠTUDENTKA pomaga pri učenju slovenščine, matematike in angleščine dijakom nižjih-srednjih in osnovnih šol. Tel. št.: 040-327053. ŠTUDENTKA pomaga pri učenju angleščine, italijanščine, slovenščine in drugih predmetov. Tel. 320-9772356. [W Osmice COLJA IVAN IN SONJA sta odprla osmico v Samatorci št. 53. Tel. št.: 040229586. MARIO PAHOR je v Jamljah odprl osmico. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. Tel. 0481-419956. OSMICA je odprta pri Štolfovih, Salež 46. Nudimo domače dobrote. Tel. št.: 040-229439. OSMICO je odprl Paolo Pernarcich, Medja Vas 21. OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32. Tel. št.: 040-327240. V LONJERJU je odprl osmico Fabio Ruzzier. Toči pristno domačo kapljico s prigrizkom. Tel. št.: 040-911570. Praznični Am fotoutripl ^ J! Okrašene ulice in" —' izložbe nas opozarjajo, ^ da se naglo bliža čas božičnih in novo- * letnih počitnic, m Zagotovo so to dnevi radosti, sprostitve, izletov1 ali zimovanj, spokojnega življenja v toplem objemu družine ali pa »nore« zabave. Vse kar boš zanimivega ali nenavadnega ujel v svoj objektiv, pošlji na spletno stran www.primorski.eu, tako da klikneš rubriko fotografije bralcev. Tvoje prispevke bomo rade volje objavili. Naš pogovor: predsednik NK Kras Domenico Centrone: »V nogometu brez denarja ne gre« /^13 Aljoša Orel: »Če me Val potrebuje, sem na razpolago« _18 Četrti zaporedni poraz Jadrana Qubik / 14 Bport ^L torkova priloga P Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu torkova priloga Primorskega dnevnika alpsko smučanje - V Forniju začetek sezone pri nas Slovenski gorski otoček POGLED Z VEJE Sreča in spanje Marij Čuk Tugi letošnji tekmovalni koledar je natrpan. Ob deželnih tekmah FISI bo na sporedu že 5. Primorski smučarski pokal l. prinčič Nekoč, a najbrž velja tudi danes, so trdili, da je življenje kot lestev: enkrat se vzpenjamo, naslednjič spuščamo. Pa ni tako preprosto, kajti veliko zavisi tudi od tega, kje se lestev nahaja. Če je na primer v kokošnjaku, zadeva ni najbolj prijetna, ker se nanjo sprijemajo nadležni iztrebki. Na podobni lestvi se nahaja Juventusov trener Ferrara in sploh celotno moštvo, ki niti ne kokodaka več, kaj šele, da bi kdaj zmagalo. Pri turinskem klubu so se ušteli: vajeti so poverili trenerju, ki je bil odličen nogometaš, a ni nikoli treniral kake ekipe. Mislili so, da je mladost že sama na sebi kvaliteta, kar pa seveda ni res. Danes v svetu (tudi zaradi genetskih sprememb in življenjskih navad) niso več merilo leta, ampak kakovost. Star ali mlad? Sploh ni pomembno. Pomembno je, kaj človek velja, kako čustvuje, koliko možganske snovi je v lobanji, skratka, odločujoči so drugačni elementi. Med njimi je, ne glede na mladost ali starost, nadvse čislan faktor R oziroma Z. Pa sami ugotovite, kaj pomenita črki, ki sta v nekoliko bolj domači govorici začetnici samostalnika, ki je sinonim za srečo. O sreči pa ne bi izgubljal besed, ker je zelo relativen pojem. Srečo si je treba namreč prislužiti, vsak je svoje sreče kovač, pravi pregovor, bolj kot sreča velja sposobnost ujeti prave priložnosti tako v zasebnem kot družbenem, poklicnem življenju. Te sposobnosti pa nima vsak, ker premalo tvegamo. Se ustrašimo lastne - sreče. Zamudimo vlak. To velja tudi v športu. Ko bi Tina Maze na pohorski strmini v drugi slalomski vožnji ne tvegala do roba razumnosti, ne bi v tej panogi dosegla drugega mesta in zaenkrat uspe- ha kariere. Spustila se je neobremenjeno, brez kalkulacij in pretiranega razmišljanja. Takih primerov je v športu ničkoliko, pa ne le v športu. Obračam stran in vsebino. Carlos Sainz je s svojim volks-wagnom zmagal na najbolj zahtevnem reliju na svetu s ciljem v Dakarju. Ni več rosno mlad (kar potrjuje zgornjo trditev, da leta niso odločujoča), je pa kakovosten voznik in prava živa legenda tega športa. Razkril je tudi skrivnost tega enkratnega uspeha. Izjavil je, da mu je uspelo dobro in dolgo spati, spanec mu je dajal moč in svežino. Kar odleglo mi je, ko sem to prebral. Tudi sam namreč radpodremam, čeprav se ne udeležujem relijev. Spanje je kraljevska razvada, še prej potreba, dober spanec je injekcija energetskih sanj in fizičnega razkošja. Če kdaj vmes tudi posmrčim, nič hudega, saj takoj dobim opomin - brco. Moram pa v isti sapi pripomniti, da mnogi preveč spijo tudi takrat, ko so zbujeni. Kaže, da se je tak spanec oprijel predvsem naših košarkarjev, ki so na igrišču večkrat kot mesečniki in zapravijo priložnosti za zmago. Bor in Breg sta bila v soboto poučna primera. Upam le, da so člani obeh ekip vmes vsaj sanjali, prijetno sanjali, kajti spanje brez sanj je kot oreh, ki ima le lupino, a ne sadeža. Sanje pa je treba kdaj tudi uresničiti. Zato privoščim nogometašem in navijačem Krasa, da bi ne le sanjali, ampak tudi konkretizirali prestop v višjo ligo. Nekdaj sem tudi sam branil njihove barve, zato mi je klub pri srcu. Pa sem se s pisanjem upehal. Spat grem. In bom sanjal svetlo nebo, na katerem je zvezdica sreče. Vsak naj si izbere svojo. Lahko noč v belem dnevu! »Slovenski gorski otoček«? Morda bi tako lahko preimenovali smučarski center Forni di Sopra, kjer je v nedeljo popolnoma zaživela letošnja smučarska sezona naših klubov. Trlo se je otrok in odraslih, ki so bili žejni smučarskega znanja, mnogo pa je bilo tudi najmlajših tekmovalcev (in njihovih staršev), ki so se preizkusili v atraktivni deželni tekmi v organizaciji SK Devin. Skratka, na enem prizorišču so slovenski klubi prikazali svoja paradna konja - smučarsko šolo in tekmovalno dejavnost. Pot od prvih smučarskih korakov do pomembnih tekmovalnih uspehov je vsekakor zelo dolga. Z vestnim treniranjem pa je preskok tudi med najboljše mogoč. Prepričanje, da je oddaljenost od smučišč prevelika zapreka do smučarskih uspehov, je le frazarjenje. Pred dnevi je ravno Novogori-čanka Ana Bucik dokazala, da so lahko tudi Primorci uspešni smučarji. 16-letnica, ki je pred dvema letoma tekmovala s smučarji naših klubov v Primorskem pokalu in Goriškem čezmejnem pokrajinskem prvenstvu, je dočakala nastop na tekmi svetovnega pokala. Včasih se tudi sanje uresničijo ... Danjel Nanut iPORINA SU TSB_ 41 ■m «O NEMOGOČI PAR ! Ivana Terčon in Roby Paoletic ŠPORTNA KRIŽA N KA /^13 C- Obisk v Auschwitzu / 22 V Avstriji se začenja rokometno EP Na 12. strani Televita 2010: obstanek je dosegljiv Na 12. strani Balinanje: v play-outu Gaja proti Portualeju Na 19. strani Namizni tenis: Kras 6. po prvem delu B2-lige Na 19. strani Pomlad: napredek ekip je viden Na 21. strani 12 Torek, 19. januarja 2010 ŠPORT / rokomet - Danes začetek evropskega prvenstva v Avstriji Ambiciozna Slovenija v »skupini smrti« V skupini B bo slovenska reprezentanca igrala proti Švedski (danes), Nemčiji in Poljski INNSBRUCK - Pet avstrijskih mest (Dunaj, Gradec, Innsbruck, Linz in Wiener Neustadt) bo od danes do 31. januarja gostilo deveto evropsko prvenstvo v moškem rokometu. Naslov evropskih prvakov branijo Danci, ki so pred dvema letoma slavili na Norveškem, na zaključnem turnirju stare celine pa bodo že osmič nastopili slovenski rokometaši. Na najbolj kakovostnem rokometnem turnirju na svetu, kjer je konkurenca veliko močnejša kot na svetovnem prvenstvu ali olimpijskih igrah, se s prvim mestom spogledujejo številne reprezentance, v najožji krog kandidatov pa sodijo Francija, Poljska, Danska, Islandija in Hrvaška (na sliki ANSA hrvaški zvezdnik Ivano Balic). V skupini A (Gradec) bodo nastopile Hrvaška, Rusija, Norveška in Ukrajina, v skupini B (Linz) Danska, Islandija, Srbija in Avstrija, v skupini C (Innsbruck) Slovenija, Nemčija, Poljska in Švedska, v skupini D (Wiener Neustadt) pa Francija, Španija, Madžarska in Češka. Iz prvega dela tekmovanja se naprej uvrstijo po tri najboljše reprezentance iz vsake skupine, v drugem delu pa se križata skupini A in B ter C in D. Pet najbolje uvrščenih reprezentanc z letošnjega zaključnega turnirja stare celine se bo neposredno uvrstilo na svetovno prvenstvo, ki ga bo prihodnje leto gostila Švedska, druge izbrane vrste pa si bodo vozovnice morale priboriti na dodatnih kvalifikacijskih tekmah, ki bodo sredi leta. Slovenska moška rokometna reprezentanca bo danes igrala prvo tekmo skupine C na evropskem prvenstvu. Najprej se bo ob 20.30 pomerila s Švedsko, nato pa jo jutri čaka obračun z Nemčijo, v petek pa še s Poljsko. Slovenski rokometaši so imeli v pripravljalnem obdobju številne preglavice. Najprej so se morali »spoprijateljiti« z nekoliko drugačnimi strokovnimi prijemi selektorja Zvonimirja Ser-darušica, ki se bo sploh prvič v svoji bogati karieri preizkusil na reprezentančni sceni, veliko sivih las pa so jim povzročile tudi poškodbe. V središču za- afriški pokal Angola in Alžirija v četrtfinalu, Essien domov LUANDA - Nogometni reprezentanci Angole in Alžirije sta se uvrstili v četrtfinale afriškega prvenstva. V včerajšnji zadnji tekmi pred-tekmovanja v skupini A v Luandi sta se razšli z neodločenim izidom 0:0, kar je za obe ekipi pomenilo napredovanje. V drugi tekmi skupine je Mali premagal Malavi s 3:1 (2:0). V nedeljo je Kamerun tesno premagal Zambijo (3:2), Gabon in Tunizija pa sta se razšla pri izidu brez golov (0:0). Danes (ob 17.00) bo na sporedu zadnja tekma v skupini B med Burkino Faso in Gano. Prvi četrtfinalni tekmi bosta na sporedu v nedeljo. Za enega zvezdnikov afriškega nogometnega prvenstva Ganca Michaela Essiena se je tekmovanje končalo še pred odločilnimi boji. Zaradi poškodbe kolena je moral član Chelseaja predčasno končati nastope v Angoli. Že ta teden se bo vrnil v London. HENRY BREZ KAZNI - Francoski nogometaš Thierry Henry jo je v razvpitem primeru igranja z roko v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo proti Franciji odnesel brez kazni. Disciplinska komisija Mednarodne nogometne zveze (FIFA) je sporočila, da igralca ne more kaznovati za napako, ki je niso opazili sodniki na tekmi. A-LIGA DAN POTEM Dva mita: »La catedral« in Parisi Dimitrij Križman nimanja je bil celjski »bombarder« Aleš Pajovič, ki si je sredi priprav poškodoval levo koleno in je zaradi tega izpustil vse štiri pripravljalne preizkuse, resnejše zdravstvene težave pa sta imela tudi Jure Dobelšek in Renato Vugrinec. Serdarušic je za bližnji zaključni turnir sestavil selekcijo, katere glavna naloga bo, da z ostro obrambo in bliskovitimi nasprotnimi napadi »zlomi« hrbtenico Švedom, Nemcem in Poljakom. V pripravljalnih preizkusih jim to ravno ni šlo od rok, na štirih obračunih so premagali Čehe, izgubili pa s Srbi, Danci in Norvežani. V »skupini smrti«, kot so strokovnjaki poimenovali skupino v Inns-brucku, ima Slovenija največ možnosti za zmago ravno proti Švedski. Skandinavska zasedba - po slovesu zlate generacije iz devetdesetih let minulega desetletja, ko so zanjo igrali Magnus Wi-slander, Stefan Lovgren, Ljubomir Vra-nješ, Staffan Olsson, Johhan Petersson in drugi asi - je v minulih sedmih letih padla v rezultatsko «luknjo», v zadnjih letih pa je njena krivulja uspešnosti ponovno v vzponu. Na evropskem prvenstvu pred dvema letoma na Norveškem je osvojila peto, na lanskem svetovnem prvenstvu na Hrvaškem pa sedmo mesto. Ob slabih stadionih, slabih ekipah, prestavljenih tekmah ter tekmah ob vseh mogočih dneh in urah smo v Italiji že pozabili, kaj je nogometna mrzlica... in se kar navadili na mrtvilo. Povsem nekaj drugega kot to, kar sem minuli vikend doživel v Bilbau, kjer je pri mojem dragem Athleticu gostoval ga-laktični Real Madrid, ki je v Baskiji, še posebno iz političnih razlogov, močno osovražen. Bari v okolici stadiona polni 4-5 ur pred tekmo, mitična »Catedral«, stadion San Mames, natrpana do zadnjega kotička že dve uri pred začetnim sodnikovim žvižgom, tisoče baskovskih zastav in 40 tisoč gledalcev, ki »igrajo« skupaj z igralci na zelenici: to je treba preprosto doživeti. In zahvaljujem se dnevu, ko sem v Ljubljani srečal žensko ekipo Athletica, ki je gostovala na tekmi Lige prvakinj, saj sem tedaj navezal in nato ohranil stike s predstavniki kluba, ki so mi omogočili dostop do dragocene vstopnice, za katero so mnogi sicer morali spati pred blagajno. A skok v Bilbao seje še kako splačal, sploh zato, ker je po nekaj sušnih letih Athletic premagal Madrid - zadostoval je gol v 3. minuti, ki so ga »levi« ubranili vse do 95. minute. In seveda se take tekme ne zaključijo ob desetih zvečer, pač pa se ob txakoliju in pintxosih razvlečejo vse do ranega jutra. Iz zornega kota italijanske A lige je izlet v Bilbao zadostil tudi temu, da lahko ocenim, kako in kaj je s Ka-kajem. Tega igralca že v zanj precej boljših časih nisem pretirano koval med zvezde, zdaj pa lahko samo rečem, da posel desetletja ni naredil In- ter z zamenjavo Eto'o- Ibrahimovic, ki je itak bila ugodna za črno-modre, pač pa predvsem Milan, ki se je v prid Ro-naldinhu znebil Kakaja. Kolikor se spoznam na nogomet, je Kaka' vse najboljše že zdavnaj pokazal, zdaj je ta atipični Brazilec, ki se nogometa ni naučil na ulici, pač pa na domači zelenici zraven očkovega bazena, le bleda senca nogometaša, ki je pred leti vsekakor bil med največjimi asi. Močno dvomim, da bo čez recimo pet let Kaka' bil sposoben takega šova, kot ga je v nedeljo uprizoril Ronaldinho. Seveda so te ocene subjektivne in marsikdo bi lahko upravičeno podvomil v moje prerokbe. No, spomnil bi se torej časov, ko sem med zvezde koval Alessandra Parisija in ga okronal za najboljšega levega beka na svetu. Tedaj je »zamejski Arrigo Sacchi« imel kar precej pripomb nad tem mnenjem. Pri 32 letih in po žal premnogih poškodbah je Parisi v soboto še enkrat pokazal, za kakšnega igralca gre in pustošil po celem Interjevem desnem boku. Močno dvomim, da bo Kaka'pri 32 letih igral kje drugje, kot na zelenici ob bazenu! Ker sem že kar dolgo zapostavil Udinese nekako nisem niti opazil, kako blizu dnu so se znašli Furlani. Odšel je Marino, prišel je nov trener, za katerega mnogi ne vedo niti, če prav se piše De Biasi ali De Biase. Mene pa muči nekaj: zakaj Pozzo ni izbral. saj veste... Novellina!?Potem bi vendarle končno dočakali tudi derbi in z njim ozračje, vsaj malo podobno tistemu v Bilbau. (dimkrizman@gmail.com) odbojka - Državna moška B2-liga Možnosti so realne Televita TS Volley 2010 ima pomanjkljivosti, sobotna zmaga pa je pokazala, da je obstanek vendarle dosegljiv Že bežen pogled na vrstni red pove, da so odbojkarji Televite dosegli v soboto izjemno dragoceno zmago. Deželnega tekmeca, videmskega VBU, so potisnili daleč za sabo in svoj položaj v boju za obstanek precej izboljšali, prehiteli so tudi mladince Sisleya, od nevarnih voda pa jih še naprej loči le točka, tako da seveda nikakor ne morejo počivati na lovorikah. Med drugim jim je prav prišla tudi tesna zmaga pepelke Loreggie v »dvoboju revežev« z moštvom Bianca-de. Ta rezultat je v bistvu obe ekipi že obsodil na izpad. Tekma proti VBU ni bila lepa, najbrž je obe ekipi v kleščah držal strah, tako da je bilo precej napak na obeh straneh. Trener Drasič je bil po tekmi zelo nezadovoljen, še posebno z igro v bloku in v polju, kjer morajo biti igralci Sloge Tabor bolj produktivni, da zamaskirajo težave, ki jih imajo v napadu, kjer je edina prava referenčna točka korektor Co-razza. Z dobrimi odstotki učinkovitosti sta v soboto napadala tudi centra Bassi in Slavec, vendar je njun doprinos na mreži odvisen tudi od sprejema, ki je velikokrat premalo natančen. To je bilo vidno tudi v soboto, čeprav se je Televita morda prvič letos srečala z moštvom, ki je slabše serviral od nje. Krilni tolkač Mari igra zdaj sicer bolj učinkovito kot na začetku sezone (dragocen je tudi v polju), vendar dejansko napada le eno vrsto žoge, kar je premalo, če vemo, da se Te- Najmlajši član Televite, center Bassi levita, odkar se je poškodoval Vatovaz (kmalu naj bi sicer začel spet trenirati), srečuje s problemom drugega krilnega tolkača. Trener Drasič je v soboto mesto v začetni postavi zaupal veteranu Rio-linu, čigar doprinos v napadu pa je bil praktično ničen, Vasilij Kante, ki ga je zamenjal, pa dela preveč napak, povrhu tudi v sprejemu. Kante ima vsekakor potencial za igranje na tej ravni, zato mu morda kaže še zaupati, mora pa se zavedati, da napad v odbojki še zdaleč ni vse, kot se včasih zdi, da morda misli. Krilno vlogo je na nekaterih prejšnjih tek- mah zavzel Ambrož Peterlin, ki nudi najboljše ravnotežje med napadom in obrambo, vendar je še bolj dragocen kot libero. Zaradi težav s kolenom ta čas sicer niti ne sme skakati, povrhu Drasič v soboto ni imel alternativ, ker je na klopi poškodovan sedel tudi Matevž Peterlin. Od rešitve tega vprašanja, ki je, žal, povezano predvsem s poškodbami, pa je najbrž odvisna usoda ekipe, za katero pa je dober znak ta, da se je pokazalo, da so možnosti za obstanek realne, v kar s(m)o, denimo novembra, vsi resno podvomili. Ne bo pa lahko. A. Koren Top scorerji tedna: Corazza 23, Mari 17, Bassi 10, Slavec 9. Skupno: Corazza 253, Mari 161, Slavec 87, Bassi 76, A. Peterlin 38. Izidi 12. kroga: Sarmeola - Tren-tino 3:0, Televita TS Volley 2010 - VBU Videm 3:1, Metallsider TN - Mestrino 2:3, Loreggia - Biancade 3:2, Cordenons - Cles 3:0, Volley Rosa' - Monselice 2:3, Sisley Treviso - Motta di Livenza 1:3. Vrstni red: Mestrino 34, Moselice 30, Sarmeola 24, Cordenons in Metallsider TN 23, Volley Rosa' 21, Cles in Mot-ta 20, Trentino in Televita TS Volley 2010 14, Sisley Treviso 13, VBU Videm 9, Biancade 5, Loreggia 2. Prihodnji krog (23.1.): Motta - Televita TS Volley 2010 košarka AcegasAps: Vsi igralci na zatožni klopi Tržaškemu AcegasAps-u nikakor ne gre. Po seriji porazov v drugem delu prvega dela s slabo igro nadaljujejo tudi v drugem, pa čeprav bi v prejšnjem krogu lahko celo presenetili prvouvrščeni Fortitu-do. Tokrat so ponovno potegnili krajši konec na domačem igrišču proti Fidenzi, ki je prvič v tem prvenstvu slavila v gosteh. Na zatožni klopi so vsi igralci, ki so igrali zelo nestanovitno v napadu in nezbrano v obrambi, Nasprotniki so vedno našli prostega moža, ki je prodiral proti košu in nato običajno podal soigralcu, ki je neovirano metal. V celi tekmi niso znali Tržačani najti primerne obrambe takšni igri, tako da so skoraj stalno dohitevali nasprotnike, jih nekajkrat tudi ujeli, a nato ponovno potonili. Še sreča, da letos izpade ena sama ekipa in to bo predvidoma Jesolosandona Bk, ki si lahko še obeta vsaj eno zmago (v Trstu čez nekaj kol). Težko pa jih bo zbral pet in dohitel tačas edinega nasprotnika, ki je v totalni krizi, pa čeprav razpolaga z igralskim kadrom, ki bi se lahko boril za končnico. Katastrofalni 15:27 pri prostih metih nalaga sedaj trenerju Bernardiju vsaj eno nalogo: naučiti tri četrt ekipe pravilno tehniko za njih metanje . Od igralcev samih pa bi si pričakovali, da bodo sami pilili tehniko tega meta po treningu, kajti mnogi mečejo slabše kot kak otrok pri minibasketu. Kar pa se tiče obrambe, očitno rabijo tržaški igralci kako posebno vaje za koncentracijo. Nedeljski izid: AcegasAps - Siram Fi-denza 90:93 (72 (23:22; 38:45; 64:63) Ace-gasAps: Spanghero 15, Benevelli 21, Ben-fatto 18, Scarponi 2, Crotta 7, Colli 1, Le-nardon 10, Bocchini 16, Cigliani, Bonet-ta n.v, trener Bernardi. Siram Fidenza: Mi-čevic 15, Nanut 22, Furlanetto 5, Avanzi-ni 10, Marchetti 8, Lorenzetto 16, Bona-cini 14, Lottici 2, Cornacchione 1, Moli-nari n.v., trener Ghizzinardi. Izidi 17. kroga: Trento - Forli 75:74; Verona - Castelletto Ticino 73:82; Ozzano - Montecatini 76:65; Omegna -Osimo 96:65; AcegasAps - Fidenza 90:93; Treviglio - Fortitudo 101:104; Riva del Garda - Jesolosandona 88:75; Brescia počivala. Vrstni red: Fortitudo Bologna 30, PentaGruppo Ozzano in VemSistemi Forli 28, 26, Centro del Latte Brescia 22, Bitumcalor Trento 20, Co.Mark Treviglio in Paffoni Omegna 18, Tezenis Verona 16, AgricolaGloria Montecatini in Nobili SBS Castelletto Ticino 14, Edilcost Osimo in Siram Fidenza 12, AcegasAps Trst in Cartiere Riva del Garda 10, Jesolosando-na Bk 0. Marko Oblak DRŽAVNE LIGE KOŠARKA A-liga IZIDI 14. KROGA: Cantu - Siena 56:87, Cremona - Varese 78:71, Montegranaro - Milan 77:72, Biella - Avellino 83:79, Bologna - Rim 81:61, Pesaro - Neapelj 126:64, Caserta - Ferrara 95:72, Treviso - Teramo 74:68. VRSTNI RED: Siena 28, Caserta 20, Milano in Bologna 18, Biella, Avellino in Cantu 16, Teramo, Trevi-so in Montegranaro 14, Rim 12, Varese, Cremona in Pesaro 10, Ferrara 6, Nea-pelj -8. ODBOJKA A1-liga IZIDI 21. KROGA: Macerata - Piacen-za 3:2, Cuneo - Trento 3:1, Vibo - Perugia 3:1, Monza - Modena 3:1, Treviso -Verona 3:2, Pineto - Latina 0:3, Forli - Lo-reto 3:1, Taranto je bil prost. VRSTNI RED: Trento 50, Cuneo 45, Treviso 43, Piacenza 42, Macerata 39, Modena 37, Monza 31, Verona 29, Vibo 24, Perugia in Taranto 23, Latina 19, Forli 17, Lore-to 13, Pineto 6. VATERPOLO A2-liga IZIDI 5. KROGA: Chiavari - Bologna 9:10, Bergamo - Vigevano 6:4, Quinto -Brescia 11:10, Padova - Como 14:8, Torino - Camogli 6:14, Modena - Pall. Ts 4:13. VRSTNI RED: Quinto 13, Bergamo 12, Camogli 11, Padova 10, Brescia in Torino 9, Bologna 8, Vigevano 6, Chia-vari 4, Pall. Ts 3, Modena 1, Como 0. / ŠPORT Torek, 19. januarja 2010 13 NAŠ POGOVOR - Predsednik NK Kras Domenico Centrone »Napredovanje? Raje letos, ker je še veliko entuziazma« Med nagrajenci ZSŠDI na prireditvi Naš športnik je bil lani tudi predsednik Nogometnega kluba Kras Domenico Centrone, ki repensko športno društvo vodi že šestnajst let. Med svojim predsedovanjem je doživel dve fazi nogometne zgodovine v Rep-nu: amaterstvo, ko je klub vodilo nekaj vaških navdušencev, zdaj pa polprofesionali-zem, ki ga finančno podpira družina Ko-cman. Centrone pravi, da bi po 16 letih ponovno sprejel izvolitev, vendar ne ve, ali bo po tej športni sezoni potrjen še za predsednika. »Upam, da bodo dobili drugega predsednika, čeprav se ga težko najde,« pravi malo za šalo, malo zares. »Vsako leto to ponavljam, a sem še vedno tu,«prizna Centrone, ki se zelo dobro znajde na tem mestu. Njegova življenjska zgodba se je začela na jugu Italije v Conversanu v bližini Barija, kjer se je rodil. Po 15 dneh je prišel v Trst, leta 1978 se je preselil na Proseško postajo, desetletje kasneje pa v Repnič, kjer zdaj živi. V našprostor se je 67-letni Centrone odlično vživel, s pomočjo prijateljev se je naučil slovenščine, v kateri zdaj že tekoče govori. Med vašim predsedovanjem ste doživeli dve razvojni obdobji kluba. Kako je bilo pred prihodom vašega glavnega sponzorja podjetja Koimpex in po njem? Pred prihodom družine Kocman je klub upravljala skupina prijateljev. Sodelovanje z družino Kocman pa se je začelo po večerji pred šestimi leti, kjer smo se srečali in nato se je začelo sodelovanje. V obeh obdobjih smo vselej izdelali načrte, le ti so bili seveda drugačni. Če smo prej načrtovali obstanek v 2. amaterski ligi, so zdaj cilji drugačni. Upam, da se bodo zdaj vsi cilji uresničili. Kateri pa je kratkoročni cilj? Napredovanje v D-ligo. Katero obdobje vam je bilo bolj všeč? Pri klubu je bilo vedno zelo prijetno. Sprememb pa je bilo veliko, saj se je spremenila tudi zakonodaja upravljanja klubov. Zdaj je upravljanje vedno težje. Tudi igranje v višji ligi zahteva več birokratskih in fiskalnih obveznosti. Cilj je zdaj D-liga, ne ciljamo dlje ... Med gradbenimi posodobitvami načrtujete izgradnjo novih slačilnic. Kdaj bodo stekla dela? Deželni prispevek je prejela Občina. Upam, da se bodo dela začela letos poleti. V projektu je tudi nova pokrita tribuna. Kako pa je z igriščem? Ali bi v primeru napredovanja morali igrišče povečati? Ne. Kvečjemu bo treba drugače za-graditi igrišče in ojačiti razsvetljavo. V D-ligi moraš nuditi dve tribuni: ob sedanji naj bi dobili tudi novo pokrito. Skratka, naše igrišče zadošča pravilom, zadnjo besedo pa ima vsekakor meddeželna komisija, ki oddaja dovoljenja. Tačas ste drugi na lestvici. Ali spremlja tekme veliko gledalcev? Veliko jih je. Mnogi prihajajo tudi iz mesta, nekateri pa nam sledijo celo na gostovanjih. Tekme si ogledajo tudi vaščani, tisti pač, ki jih nogomet zanima. Gledalci so italijansko in slovensko govoreči. Včasih pridejo tudi cicibani, vendar ne tako pogosto. V klubu se zbira približno 40 cicibanov, ki prihajajo od vsepovsod. Kako to sprejemajo druga društva? Težav glede tega ne občutimo. Vsi se nam lahko pridružijo. Škoda, da pravila še ne dovoljujejo, da bi lahko pri nas nastopali tudi otroci iz Slovenije, saj bi sicer lahko imeli še več otrok. Vsi so zelo zadovoljni z delom naših trenerjev. Tudi Italijani: čeprav imamo trenerje iz Slovenije, se z italijansko govorečimi otroci sporazumevajo tudi po italijansko. Vsekakor pa se hitro naučijo slovenskega jezika. Kras je edino športno društvo s sedežem v Občini. Ali z upravo dobro sodelujete? Seveda. Ko potrebujemo, nam ved- no priskočijo na pomoč. Povedati pa moram, da so odnosi z Občino zdaj boljši kot s prejšnjo upravo. Kako je z vadbenimi prostori? Že drugo leto si ob ponedeljkih izposojamo telovadnico, ki jo upravlja Sloga. Tam trenirajo v zimskih mesecih najmlajši nogometaši. Odkrito ciljate v D-ligo. Vam bo uspelo? Borili se bomo še dolgo. Tačas smo drugi na lestvici, vendar do konca sezone manjka še veliko tekem ... Upoštevati moramo, da lahko nastopijo morebitne poškodbe ... Seveda, če nadaljujemo z začetnim ritmom, so obeti dobri. Ali ste morda sami sebe presenetili s takimi rezultati? Čeprav smo novinci v ligi, smo vedeli, da imamo dobro ekipo. V primerjavi z lanskim igralskim kadrom je jedro ekipe enako. Lani smo bili odlični, saj smo prvenstvo zmagali že marca. Vedeli smo torej, da bomo povsem konkurenčni tudi v višji ligi. Neznanka so bile samo ostale ekipe. Če vam napredovanje ne uspe letos, boste poskušali še naslednje leto ... Tako je ... Vendar raje napredujemo letos, ker je v ekipi še veliko entuziazma. Potem namreč lahko nastopijo zamenjave igralcev in se pristno vzdušje nekoliko izgubi. Res bi bil vesel, če bi že letos napredovali. Bili bi prva kraška in slovenska ekipa, ki bi igrala na tako visoki ravni. Upam, da nam bo uspelo. Zdaj je Kras najvišje postavljena nogometna ekipa. Kako to spremljate? Razlike s prejšnjim obdobjem so očitne. Prej se je o Krasu govorilo zelo malo, zdaj pa se včasih govori tudi preveč. Menim, da moramo biti bolj previdni, saj se lahko vse obrne navzdol. Denar ima v nogometu zelo pomembno vlogo. Denar je vse. Mi se ne smemo pritoževati, saj imamo za sabo družino Kocman, ki je glavni pokrovitelj, obenem pa stalno išče druge sponzorje. Koliko je manjših sponzorjev, kažejo plakati, ki so razstavljeni ob igrišču. Ob nudenju finančne pomoči pa je družina Kocman tudi zelo delavna. Je bil finančni preliv odločilen, da je Kras zdaj v elitni ligi? Seveda. Saj brez denarja ne narediš veliko. Danes v nogometu je pač tako. Veronika Sossa NEMOGOČI PAR Športni uspeh? Že to, da telovadim dvakrat tedensko, je zame uspeh. Najljubši športni mentor? Nihče posebej. Kdaj ste bili zadnjič v športni opremi? Prejšnji četrtek. Rekreacija: kaj, kdaj, kako, koliko in kje? Kot rečeno, telovadim dvakrat tedensko (aerobika, fitnes ...). Poleti grem včasih tudi tekat. Najljubši športnik, športni klub, reprezentanca? Ne, ne ... (smeh). Šport me ni nikoli zelo zanimal, zato nisem nikoli imela najljubšega športnika, edino za Zarja-Gajo bi lahko rekla, da je moja najljubša ekipa. Ko gre za reprezentance, izberem najbolj simpatično. Športnik med kolegi? Upam, da zaradi njene omembe ne bo težav. Vsekakor vem, da Gabrijela Ca-harija gre včasih na tek. Dobite vstopnici za ogled olimpijskih iger. S kom greste v London? S sestro. Športna kultura: kaj je Zlata lisica? Svetovno smučarsko tekmovanje v ... Kranjski Gori? Vem, da je bilo te dni. Res, a na Pohorju. Poznate Robyja Paoletica? Je bil v paralelki, on v B, jaz v C. Igra košarko? (pv) Študijski uspeh? Diploma iz gradbenega inženirstva. Najljubši učitelj ali profesor? Učiteljica Nevia Kante in profesor Pie-tro Piva. Kdaj si bil zadnjič v gledališču, na razstavi ali v muzeju? Najraje se spomnim gledališke igre Go-morra, ki sem si jo lani spomladi ogledal v Rossettiju. Branje: kaj, kdaj, kako, koliko, kje? Berem navadno zvečer, in sicer revije o arhitekturi ali o znanosti. Včasih preberem tudi kakšno nezahtevno knjigo, kot so recimo romani Kena Folletta. Najljubša glasba, knjiga, film? Knjiga Starec in morje, med filmi bi izbral La meglio gioventu (Najboljša mladina), glasba vsega po malem. Intelektualec v tvojem športu? Med profesionalci je menda Michele Mian bil neke vrste filozof, sicer pa je tudi med mojimi soigralci več takih, ki študirajo na univerzi ali pa so že diplomirali. Dobiš vstopnici za ogled Louvra. S kom greš v Pariz? Pač, z osebo, ki jo imam rad. Splošna kultura: zakaj je Boris Pahor odklonil odlikovanje tržaške občine? Ker mu je nasprotovala desna sredina? Ker v utemeljitvi ni besede o fašističnem zlu. Poznaš Ivano Terčon? Ja. Sva »isti letnik«. (pv) <0 i. £ 0 "0 <0 a v iT »Vrhunski športnik preprosto mora presenetiti, če noče biti povprečen.« (Andrea Massi, Delo, 18.1.) »Imamo pa realne možnosti tu- di za play-off.« (Jadranov trener Dražen Grbac, Primorski dnevnik, 14.1.) »Nimam denarja, zato letos ne bom imela novega kostima. Ampak nič za to, o zmagi ne odločajo kristali Swarovski.« (Umetnostna drsalka Valentina Marchei, La Stampa, 18.1.) »Zelo pomembno je kulturno in športno sodelovanje, čeprav kulturno pušča globlje sledi.« (Novi hrvaški predsednik Ivo Josipovič, Sobotna priloga, 16.1.) »Ker Balotelli je črn, Fini pa je bil črn.« (Antonio Stella o tem, zakaj za zmerjanje rasistov nogometaša kaznujejo, politika pa ne; Parla con me, Rai3,13.1.) 360 STOPINJ Danjel N Zelo rad se potepa s svojo toyoto Danjel Nanut iz Štan-dreža (rojen 24. 9. 1984) je odbojki zvest od vedno. Kot osnovnošolec je začel trenirati odbojko pri Valu, nato je mladinska prvenstva igral tudi pri Olympii in Soči, že tretje leto pa nastopa na članski ravni spet pri matičnem društvu. Med svoje najboljše dosežke uvršča prav letošnje prvenstvo v deželni C-ligi, pred tem pa je nastopil tudi na nekaterih deželnih finalih nižjih starostnih kategorij. Med svoje najljubše konjičke uvršča vožnjo čez drn in strm s svojo Toyoto. »Odkar imam Toyoto, torej od lanskega poletja, se z njo zelo rad vozim naokrog. Navadno grem s prijatelji: zbere se od pet do šest avtomobilov in skupaj gremo na potepanja. Najpogosteje ostajamo v naši deželi in v okolici Gorice, udeležujemo pa se tudi srečanj avtomo-bilistov,« je povedal Danjel, ki je zaposlen v Štandrežu v podjetju, ki se ukvarja z varnostjo na delu. Zaposlen/študent: zaposlen Stan: »single« Ostali športi: najraje deskanje na snegu in jadranje Moj mentor: starši Ostale dejavnosti in konjički: računalnik in moj toyota Dnevniki, revije, TV-dnevnik, TV-oddaja: Primorski dnevnik, Piccolo / Rai sport / Striscia la notizia ... vsekakor gledam malo televizije Spletna stran: facebo-ok, you tube Knjiga na nočni omarici: najraje berem dnevnike Najljubša glasba: komercialna, slovenska in hrvaška Najljubši film: Pirati dei Caraibi, Tokyo drift Moj lokal: Tobacco Inn in gostilna Turri Najljubša jed: pizza in ljubljanska Najljubša pijača: Laško Mi je všeč/mi ni všeč: všeč mi je potovati / ni mi všeč se jeziti Najljubši športnik: Valentino Rossi Najljubša osebnost: Barack Obama Najljubše počitnice: Pag Če ne bi izbral svojega športa, bi rad bil ... plavalec. Moja himna: slovenska Moj vrstni red: ljubezen, zdravje, prijatelji, sport. ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV SESTAVIL LAKO RUSKI PISATELJ (BORIS) RASTLINSKE BAZE ZA ZDRAVILA KEMIJSKI ZNAK ZA SELEN MESTO V SEV. ITALIJI SLOV. SMUČ. SKAKALEC SUKARSKA TEHNIKA S SUHIMI BARVAMI VULKANSKO OTOČJE MED ALJASKO IN KAMČATKO BERI ŠPORTNO PRILOGO PD SAMICE KANARČKOV UMETNOST (LAT.) PRIPOMOČEK ZA RISANJE DENAR V MJANMARU SREČKO KOSOVEL EDEN OD BEATLESOV RICHARD EGAN ITALIJANSKA PISATELJICA (ANNA) KOVINA SREBRNKA-STO SIVE BARVE (TL) ČEŠKA PRITRDILNICA MAJHNE STATUE SLOVENSKI DUHOVNIK IN PLANINEC (JAKOB) TUJE 2ENSKO IME PIJAČA STAR. SLOVANOV SLOV. JEZIKOSLOVEC IT. TISKOVNA AGENCIJA ODGRNINA (REDKO) REAGAN ZA PRIJATELJE TRŽAŠKI BOKSAR BENVENUT1 MLADOSTNA DOBA, MED PUBERTETO IN ZRELOSTJO KEM. ZNAK ZA ERBIJ SL. HOKEJIST ZUPANČIČ NICHOLAS RAY PIERRE JANET JAPONSKA UTEŽNA MERA EGIPČANSKI BOG SONCA ORIENTALSKA JED SLOVARČEK - BANTI = it. pisateljica • KIN = jap. utežna mera • KJAT = denar v Mjanmaru • NAVRTIL = slov. jezikoslovec (Ivan) 14 Torek, 19. januarja 2010 KOŠARKA / DRŽAVNA C-LIGA - Na Opčinah proti Videmčanom četrti zaporedni poraz Jadrana Qubik Zmaga spet splavala po vodi v zadnjih minutah Gostje držali stik s trojkami, jadranovci slabo izkoristili proste mete Jadran Qubik caffe - GSA Nuovo Basket Udi-ne 71:74 (13:22, 37:39, 58:55) JADRAN: Vitez 13 (4:4, 3:7, 1:2), Sosič 9 (2:2, 2:8, 1:3), Franco (-, 0:2, 0:3), Malalan 4 (2:4, 1:1, -), Coco 6 (-, 3:6, 0:6); K. Ferfoglia 8 (4:8, 2:4, 0:1), Slavec 11 (6:7, 1:1, 1:4), S. Ferfoglia 11 (0:4, 4:9, 1:1), Semec 9 (1:2, 4:4, -), trener Dražen Grbac. SON: Jadran 25, NBU 24. Skoki: Jadran 40 (23 v obrambi in 17 v napadu), NBU 34 (25+9). Jadran Qubik caffe je v prvem krogu povratnega dela prvenstva tesno klonil pred ekipo GSA Nuovo Basket Udine. Nasprotniki so sicer novinci v ligi, a so sestavili kompetitivno deseterico in se sedaj borijo za končnico, Jadranu pa so v nedeljo zadali že drugi sezonski poraz. V uvodnih minutah je kazalo, da bodo razigrani gostje povsem nadigrali okrnjene domačine: po treh minutah igre je bil izid na svetlobni tabli že 0:7. Grbčevi varovanci pa so se s trojko Sosiča nenadoma predramili in do polovice četrtine prvič izenačili (7:7). Serija naivnih napak in zgrešenih metov za dve in tri točke je botrovala delnemu izidu 11:0 v korist Videmčanov in nato najvišjemu vodstvu celega srečanja (9:18). Ob odsotnosti diskva-lificiranega Mattea Marušiča je Peter Franco izvrstno branil odličnega centra Vecchieta. Drugi standardni "center" je tako bil Saša Malalan, ki je že v osmi minuti zagrešil tretjo osebno napako, na račun katere ga je trener Grbac zamenjal z Alanom Semcem. Ta je trenerje-vo zaupanje že do konca prvega polčasa poplačal z odlično igro, štirimi točkami in sedmimi skoki. Jadran je vse do polovice druge četrtine v napadu predvajal statično igro: igralci so le redko prodirali proti košu, Semec in Franco pa v raketi skorajda nista dobila podaje. V 14. minuti so se jadranovci pri izidu 30:32 spet prebudili - tudi tokrat z lepim košem So-siča. V pičlih dveh minutah dobre igre je Jadran s koši Kristjana Ferfoglie, Semca in trojko Slavca skoraj izničil zaostanek (30:32). Temu je spet sledila krajša kriza v napadu, po njej pa so se Grbčevi fantje ponovno približali na dve točki. Tik pred glavnim odmorom in takoj po njem je Coco dosegel štiri izmed skup- PROMOCIJSKA LIGA Dom ugnal izkušenega nasprotnika Amatori Isontini - Dom 47:61 (16:6, 26:29, 40:43) DOM: Voncina, Belli 7, Collenzi-ni, Furlan 14, Cej, Garra 12, Kos 9, Bon 8, Gratton 6, Kristancic 3, Zavadlav 2, trener Peter Brumen. SON: 19, PON: nihče, 3T: Furlan 2. Domovci so v prvem krogu povratnega dela prvenstva dosegli zmago v gosteh proti izkušeni ekipi iz Ronk. Kot se dogaja na zadnjih tekmah, so Brumnovi varovanci ponovno nastopili nezbrano v prvi četrtini, kar so nasprotniki odlično izkoristili in kaznovali goste z delnim izidom 10:2. V drugi četrtini je na igrišče stopila popolnoma spremenjena peterka, ki je dobesedno nadigrala nasprotnike. Trdoživa obramba Bellija, hitri protinapadi Garre in raz-položenost pri metu Furlana so bili elementi, ki so omogočili preobrat na tekmi in delni izid 23:20, s katerim so gostje prišli do vodstva, ki ga niso potem več izpustili. Čeprav so bili v tretji četrtini domači razpoloženi pri metu, so jim do-movci dobro odgovarjali z dobrimi potezami v napadu. Treba je omeniti, da je v tretji četrtini opravil svoj krstni nastop v Domovem dresu Alberto Gratton, ki se je izkazal za solidnega igralca, ki bo prav gotovo lahko veliko pomagal Brumnovi ekipi v nadaljevanju prvenstva. Zadnja četrtina je bila zgolj formalnost, saj so domovci z delnim izidom 8:2 v treh minutah v bistvu vnaprej odločili zmagovalca tekme. Na tekmi, kjer je zmanjkal zlata vreden običajen doprinos kapetana Ceja, gre tokrat pohvaliti trojico Belli, Furlan, Garra, ki so odlično nadomestili nerazpoloženost kapetana. (av) Alen Semec je upravičil zaupanje trenerja kroma nih šestih točk in z njimi tudi prvo izenačenje po uvodnem 7:7. Prvo vodstvo tekme je nato dosegel Saša Malalan izza črte prostih metov (41:39). Za tem pa je stopil v ospredje Alex Vitez, ki je z osmimi točkami, pridobljeno žogo in skokom v pičlih dveh minutah podaril svoji ekipi najvišje vodstvo pri izidu49:40. Tri zaporedne trojke (dve Tržačana Giannotte in ena odličnega Mastrangela) pa so žal takoj zmanjšale razliko. Na začetku zadnje četrtine so gostitelji ob agresivni obrambi nekajkrat dobro zaigrali tudi v napadu in po treh minutah s trojko Viteza spet povedli za osem pik (66:58). Gostje so obdržali stik predvsem s trojkami (4:7 v tem delu) in prostimi meti. Točno tri minute pred koncem so jadranovci vodili za štiri točke (67:63), do konca tekme pa sta zadela le Coco in Sosič, ki je svoji ekipi podaril zadnje vodstvo (71:70). V naslednji akciji so gostje s trojko Vecchieta povedli, jadranovci pa niso utegnili izenačiti. Po prekršku so gostje zadeli le prosti met, poslednja trojka Coca ob izteku pa se je žal odbila od obroča. (M.O.) NAJBOLJŠI STRELCI Ta teden: Ban (K) 24, Sechet (Br)16, Marica (Br) in Vitez (J)13, Paoletič (K) in Zanini (B) 12, S. Ferfoglia (J) in Slavec (J) 11. Skupno drž. C-liga: Sosič 194, Coco 146, Marusič 137, Slavec 131, S. Ferfoglia 91, Franco 78, Malalan 61, Vitez 58, Semec 55, K. Ferfoglia 51. Skupno dež. C-liga: Klarica (Br) 239, Haskič (Br) 212, Alberti (b) 185, Crevatin (B) 183, Madonia (B) 177, Šušteršič (B) 134, Sechet (Br) 128, Krizman (B) 124, Butti-gnon (Br) 123, Bozic (Br) 110, Bole (B) 107, Štokelj (b) 100. Skupno D-liga: Ban 161, Lisjak 156, Zaccaria 146, Paoletič 145, Švab 127, Gantar 67, Godnič 43. DEŽELNE LIGE Bor in Breg iz stiske z novimi prihodi Bor Radenska in Breg sta ta čas v očitnih težavah, sta pa med redkimi deželnimi tretjeligaši, ki so že posegli po zimski borzi. V Borovih vrstah je v soboto že uspešno debitiral levoro-ki Matteo Zanini, ki jamči veliko dozo energije in je bil v sicer ponesrečenem nastopu Svetoivančanov v Romjanu že najboljši strelec z 12 točkami. S tem tednom bi moral že normalno trenirati s soigralci tudi Marco Pilat (prejšnji teden je vadil le s kondicijskim trenerjem Milošem Kal-cem), od katerega v skoraj brezupnem položaju v Borovem taboru - vse bolj osamljeni sami na dnu razpredelnice - veliko pričakujejo. Na igrišče bi lahko bivši prvoligaški krilni center stopil že v soboto v pokrajinskem derbi-ju proti Servolani. Radensko čakata dva zaporedna domača nastopa (in štiri od prihodnjih petih tekem na Prvem maju), v katerem Zovattovi fantje preprosto morajo začeti osvajati točke, če se še želijo izogniti zadnjima dvema mestoma in torej neposrednemu izpadu. Drugačne skrbi imajo v Dolini, kjer stanje tudi ni rožnato, Bregova ekipa pa je vendarle že zbrala 18 točk in torej lahko cilja najmanj na miren obstanek preko uvrstitve v play-off oziroma vsaj na odrešilno deseto mesto. Nova prihoda sta - kot smo že pisali - krilo Stefano Gionechetti (letnik 1975, 195cm) in branilec Riccar-do Paolin (1989, 185). Gionechetti je v sezoni 2005/2006 igral pri Boru v C1 ligi povprečno 6,2 točki), zadnje čase poldrugo sezono ni igral, stalno pa je treniral z borovci, s katerimi je ostal ©Prosti meti »Redkokdaj nam dosodijo toliko prostih metov,« je ob zaključku tekme ugotavljal Ja-dranov trener Dražen Grbac. In res, več prostih metov so njegovi varovanci izvajali le v Vidmu proti Virtusu. Žal pa jih niso dobro izkoristili: zadeli so jih le 19 na 31, t.j. 61% - celih 12% manj kot povprečno v prvem delu sezone. Če bi tokrat metali kot na prvih 15 tekmah, bi jih zadeli skoraj 4 več - dovolj za zmago s točko naskoka. ©Dekadenca Proti Jadranu je v nedeljo igral tudi bivši prvoligaš Faz-zi (še lani deseti najboljši strelec amaterske C-lige). Skoraj štiridesetletni playmaker je na Opčinah v šestih minutah igre zbral tri izgubljene žoge, zgrešen met in asistenco. Ob tem je zagrešil tudi tri prekrške: enega nešportnega, dva pa v napadu. Očitno se ne zaveda, da ni več igralec, ki je lani Jadranu nasul 29 pik. PO TEKMI Rauber: »Ne dajo vsi tega, kar bi morali« ^ i v odličnih odnosih. Član zlate generacije Don Boscove šole - igral je tudi v Tržiču, v Miljah in pri Acliju/Ser-volani - je izjemno zanesljiv visok košarkar zlasti v fazi obrambe. Poleg njega je Breg registriral še mladega Ric-carda Paolina, ki ima za sabo igranje v mladinskih kategorijah v rodnem Pordenonu in je bil tik pred dogovorom z Brežani že jeseni, ko je začel študij na fakulteti za arhitekturo na tržaški univerzi. Oba bi morala biti na razpolago že s sobotnim krogom, ko v Dolino prihaja Fagagna. Pri ostalih ekipah ni bilo beležiti večjih premikov. Prav Fagagna je najela krilnega centra Bellino, ki je prvi del odigral za Goriziano. Pomembni okrepitvi si je zagotovil ambiciozni Roraigrande, za katerega sta v soboto že nastopila bivši prvoligaš, povratnik Virgili (krilo), in nadarjeni branilec Bonato, ki prihaja iz Spilimberga (C1). ©Kontovel uspešen četrtič zapored Kontovel je kljub nihajoči igri zmagal že četrtič zapored in še naprej deli drugo mesto v beli skupini D-lige s tržiškim Gasthausom. Prvo mesto je obdržal s štirimi točkami pred omenjeno dvojico videmski Geatti, ki pa se je moral namučiti, da je strl odpor trdoživega Romansa. Boj za play-off, v katerega se znajo vmešati še prav Romans, tržaški Acli in Sbrindella, bo izjemno zanimiv in najbrž do konca negotov. V popolni postavi in če nadaljujejo po tej poti, imajo mladi Ger-jevičevi fantje vse možnosti, da uspejo. Jadran Qubik caffe je po nedeljskem porazu spet sam na zadnjem mestu. Od najbližjih neposrednih nasprotnikov je tokrat slavil Virtus, medtem ko je San Daniele klonil pred tačas nepremagljivo Drvaričevo armado. Za Grbčeve varovance je to že četrti zaporedni poraz - zadnjo zmago so namreč dosegli proti Gorici 13. decembra 2009. Po dobrem mesecu dni brez zmage in ob precej zaskrbljujočem stanju na lestvici smo za mnenje vprašali Jadranovega športnega vodjo San-dija Rauberja. »S fanti smo se že pogovorili in v nedeljo je tudi prišlo do vidne reakcije, žal ne s strani vseh igralcev: nekateri še vedno ne dajejo, kar bi mogli. Odslej pa bodo mesto v ekipi dobili tisti, ki bodo pokazali voljo do zmage - a tudi do dela in izboljšanja. Tudi sami igralci morajo reagirati, če hočejo v košarki še kaj dokazati. V glavnem tokrat niso igrali slabo, samo v določenih ključnih trenutkih so odpovedali. Bali so se zmage - nihče si ni hotel prevzeti odgovornosti, ker niso hoteli zgrešiti. Dvomili so v svoje sposobnosti in niso igrali z glavo. V košarki pa ne moreš zmeraj igrati instinktivno, včasih moraš tudi misliti - tudi v obrambi. V odločilnih trenutkih pa so branili zelo površno. Skozi celo tekmo se je po njihovi igri »L« (t.j. pick-and-roll, kakor ga je imenoval Dan Peterson, ko ga je uvedel v Italiji op. av.) Vecchiet znašel sam po našem podvajanju - tudi v njihovi zadnji akciji, ko je zadel odločilno trojko. Gotovo je za to kriva tudi pomanjkljiva rotacija, sami igralci pa bi se morali zavedati in se temu izogniti v odločilnih trenutkih.« Rauber je tudi pohvalil Viteza, Kristjana in Sašo Ferfoglia in seveda Alena Semca (9 pik in 11 skokov, skupni učinek +15), ki je potrdil, da tudi z večjo minutažo »ne dela nobene škode ampak samo pozitivne stvari. Je pa garancija tudi kot oseba, saj ni nikoli živčen.« (M.O.) C-liga IZIDI 16. KROGA Montebelluna - NPG 84:75, Virtus UD -Spilimbergo 66:65, San Daniele - Pordenone 60:71, Oderzo - Padova 75:76, Jadran Qubik -NBU 71:74, Caorle - Codroipo 85:61, San Vendemiano - Marghera, 59:74, Pool Venezia - Rovigo 90:56 Pordenone 16 14 2 1174:981 28 Caorle 16 11 5 1189:1019 22 Pool Venezia 16 10 6 1131:1071 20 Marghera 16 9 7 1167:1138 18 Montebelluna 16 9 7 1131:1114 18 Codroipo 15 9 6 1101:1095 18 Oderzo 16 9 7 1112:1108 18 NBU 16 8 8 1149:1128 16 San Vendemiano 16 8 8 1149:1157 16 Padova 16 7 9 1131:1194 14 Rovigo 16 7 9 1018:1149 14 NPG 15 6 9 980:1013 12 Spilimbergo 16 6 10 1137:1194 12 San Daniele 16 5 11 1094:1208 10 Virtus Ud 16 5 11 1094:1208 10 Jadran Qubik 16 4 12 1071:1149 8 PRIHODNJI KROG: NPG - Oderzo, NBU Udine - Caorle, Pordenone - Montebelluna, Rovigo - San Vendemiano, Spilimbergo -Jadran Qubik (23.1. ob 18.30), Marghera -Pool Venezia, Codoipo - Virtus Udine, Padova - San Daniele. C2-liga IZIDI 16. KROGA Servolana - Ardita 86:73, UBC - CBU 77:60, Credifriuli - Alba 88:82, Latisana - Breg 77:51, CUD Udine - Santos 63:58, Venezia Giulia -Goriziana 66:52, Collinare - Roraigrande 62:66, Ronchi - Bor Radenska 71:50 Alba 16 12 4 1338:1171 24 Santos 16 12 4 1175:1072 24 Roraigrande 16 12 4 1197:1179 24 Latisana 16 11 5 1302:1150 22 Servolana 16 10 6 1315:1239 20 Ardita 16 10 6 1214:1241 20 Breg 16 9 7 1137:1177 18 Venezia Giulia 16 8 8 1158:1102 16 Credifriuli 16 8 8 1313:1334 16 Collinare 16 6 10 1149:1192 12 UBC 16 6 10 1161:1205 12 Ronchi 16 6 10 1197:1245 12 CBU 16 6 10 1191:1255 12 CUS Udine 16 5 11 1116:1200 10 Goriziana 16 4 12 1026:1132 8 Bor Radenska 16 3 13 1136:1240 6 PRIHODNJI KROG: Ardita - Venezia Giulia, Goriziana - UBC, Bora Radenska - Servolana (23.1. ob 20.30), Santos - Credfriuli, Breg -Collinare (23.1. ob 20.30), CBU - CUS Udine, Roraigrande - Ronchi, Alba - Latisana D-liga vzhod IZIDI 15. KROGA Grado - Sbrindella 69:67, Perteole -Dinamo 81:61, NAB - San Vito 46:63, Kontovel - Vilesse 68:62, Don Bosco - Monfalcone 60:76, Geatti - Romans 97:91 Geatti 13 12 1 1046:909 24 Monfalcone 14 10 4 1044:971 20 Kontovel 14 10 4 939:877 20 San Vito 13 9 4 989:920 18 Romans 13 8 5 989:893 16 Sbrindella 12 7 4 873:866 14 Dentesano 13 6 7 895:859 12 NAB 14 5 9 961:1017 10 Grado 13 5 8 917:994 10 Perteole 11 4 7 816:813 8 Don Bosco 13 4 9 857:947 8 Villesse 12 4 8 814:899 8 Dinamo 14 1 13 869:1038 2 PRIHODNJI KROG Perteole - Geatti, Sbrindella - San Vito, Dinamo - Dentesano, Monfalcone - Romans, Vilesse - Grado, Don Bosco -Kontovel (24.1. ob 19.30) NAJ DOSEŽKI NIKO ŠTOKELJ Branilec Bora Radenske (rojen 5. julija 1982) ni izrazit strelec. »Težko si ustvarim met. Imam tudi manj priložnosti in se za met odločim samo, če sem odkrit in miren. Rekel bi, da sem v igri bolj altruist,« pravi o sebi Niko, ki najraje meče trojke iz sredine. Pri metanju prostih metov je precej zanesljiv, čeprav na treningih tega ne vadi: »Menim, da bi vsekakor morali trenirati tudi ta element. Nekateri trenerji se sicer s tem ne strinjajo, češ da pri tem odloča bolj psihološka plat.« Rekordni izkupiček v članskih prvenstvih je dosegel pred približno desetimi leti v deželni C-ligi, in sicer 25 točk (6:7v metih za 3 točke!). V državni C-ligi pa je proti Caorlam v sezoni 2007/08 metal 5:6 izza šestmetrske črte. Prosti meti: Vitez (J) 4:4, Slavec (J) 6:7 (85,7 %) Za 2T: Semec (J) 4:4, Ban (K) 7:11 (63,6 %). Statistika flop: prosti meti: S. Ferfoglia (J) 0:4; 2T: Crevatin (B) 0:5, Alberti (B) 1:7 (14,2 %), Lisjak (K) 1:6 (16, 6 %); 3T: Coco (J) 0:6, vse ekipe 17:70 (24,3 %) / Torek, 19. januarja 2010 15 ALPSKO SMUČANJE - Gimkana FISI SK Devin za najmlajše kategorije Med ovinki in količki, po skoku pa še do cilja V Forniju je v režiji našega kluba nastopilo skoraj 200 otrok iz 20 društev Sk Devin je preteklo nedeljo uspešno izpeljal prvo uradno deželno tekmo za najmlajše baby-je/miške po letošnjem koledarju Fisi in veljavno tudi za Pokal Friuladria v kraju Forni di Sopra. Lepo sončno vreme in odlične snežne razmere so pričakale preko 180 tekmovalcev 20 deželnih klubov za tekmo-gimkano, ki je veljala tudi za 5.Pokal Alternativa Sport. Na progo Cimacuta so operaterji Promoturja in traserja Luca Lozza in Giampiero Schneider postavili sla-lomske in veleslalomske količke, nato daljše in široke parabolične ovinke, nekaj skokov in tik pred ciljem tudi večji skok, tako, da so gledalci v ciljni areni uživali ob spremljanju najmlajših tekmovalcev ter navijanju zanje, saj prav te najmlajše spremljajo poleg trenerjev tudi številni starši. Glede na to, da je to bila nekoliko neobičajna preizkušnja in da med ogledom niso tekmovalci mogli preizkusiti vožnje na celotni progi, ampak samo zadnji skok, je bilo kar nekaj diskvalificiranih tekmovalcev, številni so bili penalizirani s 5 sekundami na končnem času, ker niso pravilno vozili med zaprekami in zato smo na končni lestvici zabeležili kar nekaj diskvalificiranih tekmovalcev. Kljub temu pa lahko pohvalimo vse mlade smučarje, saj je za nekatere res to bila prva važnejša preizkušnja ne samo v tej sezoni, temveč nasploh kot nastop na uradni deželni tekmi. Po vrsti so startali baby-ji , nato pa miški, ki so bili najbolj številni in kjer so se nekateri izkazali že za prave tekmovalce. Med tekmovalci je bilo 16 predstavnikov SK Devin in 4 predstavniki SK Brdina. Na nagrajevanju v ciljni areni so se po preverjanju zapiskov sodnikov ob progi in odgovornih za tekmo zbrali vsi tekmovalci, kjer je svoj pozdrav in predvsem zahvalo vsem za uspešno izpeljano tekmo prinesel predsednik SK Devin Dario Štolfa, ki je nagradil prve tri tekmovalce s pokali, vse ostale do 10. mesta pa s kolajnami. Med najboljšimi uvrstitvami naših najmlajših je treba zabeležili odlično peto mesto med baby-ji, ki ga je zasedla Petra Udovič (Devin) in šesto mesto med miški in nanj je lahko ponosen Jan Ostolidi (Brdina). Na končni lestvici med klubi je bil Devin na 9.mestu, Brdina pa na 12. mestu. Izidi - baby ženske: 1. Sofia Francesca Siega (Sella Nevea) 1:02,97; 5. Petra Udovič 1:06,97; 11. Smučarji SK Devin in SK Brdina na nedeljski gimkani FISI, ki jo je priredilo slovensko društvo iz devinsko-nabrežinske občine Giorgia Sinigoi 1:15,77; 19. Sara Craievich 1:24,45; Irene Lopreiato diskvalificirana (vse Devin); baby moški: 1. Paolo Palmegiano (5ci-me) 58,38; 17. Alessandro De Luisa 1:11,08; 21. Jan Godnič 1:13,09; 26. David Terčon 1:18,83; 30. Cristian Zonta 1:24,87; Gianmaria Betta in Matija Terčon disvalifici-rana (vsi Devin); miške: 1. Erika Tiepolo (Carina) 57,03; 13. Andrea Craievich (Devin) 1:01,32; 24. Lorenza Jež (Brdina) 1:04,75; miški: 1. Nicola Not (Carina) 56,53; 6. Jan Ostolidi (Brdina) 58,00; 14. Carlo Francesco Rossi (Brdina) 59,41; 27. Rudy Skerk (Devin) 1:02,20; 30. Matej Kalc (Brdina) 1:02,31; 45. Sebastian Cettul 1:07,85; 53. Nicolas Starc 1:14,47; 54. Enrico Rožič 1:16,63; 55. Pietro Agostini 1:17,07 (vsi Devin). MLADINSKA KOŠARKA - Državna in deželna prvenstva Napredek je viden Drugi zaporedni uspeh Bora ZKB v prvenstvu U15 - Jadran ZKB v okrnjeni postavi izgubil - U14: Dom zmagal - U13: vsi praznih rok DRŽAVNO PRVNESTVO U17 Venezia Giulia - Jadran ZKB 106:46 (36:8, 59:16, 89:26) JADRAN: Škerl 24, Valentinuz 0, Kraus 5, Longo 0, Baldassi 3, Valič 11, Zoch 2, Žer-jal 0. Trener: Gerjevič. Proti prvouvrščeni ekipi so jadranov-ci, ki zasedajo mesto na spodnjem delu lestvice, pričakovano izgubili, kljub temu pa je bil viden napredek v igri. V prvem delu prvenstva so namreč izgubili za petdeset točk, nastopili pa so v popolni postavi. V nedeljo pa so igrali brez dveh nosilcev igre: Luka Sacher je bil odsoten zaradi poškodbe rožnice v očesu, Luca Dellisanti pa zaradi gripe, Niko Da-neu pa se še ni vrnil s potovanja. V prvem polčasu so domači igralci popolnoma prevladali na igrišču. Proti starejšim nasprotnikom (pri Venezi Giulii igrajo izključno letniki 1993, pri Jadranu pa je bil tokrat edini Škerl letnik 1993) je Jadran reagiral v drugem delu srečanja, ko se je izkazal predvsem Tadnjan Škerl. Z bolj samozavestno igro je večkrat prevzel vajeti igre v svoje roke in uspešno odigral nekaj akcij 1:5. Dobro je igral tudi Igor Valič. DEŽELNO PRVNESTVO U15 Bor Zadružna kraška banka - Corno 64:63 (13:12, 34:29, 48:46) BOR: Kocijančič 2, De Luisa 7, Perco, Semen 2, Mattiassich 16, Bole 12, Sternad 23, Castriotta, Bachi 2, Vizintin, trenerja Fabio Sancin in Dejan Faraglia. PON: Bole in Kocijančič. 3T: Mattiassich 1. Združeni naraščajniki Bora in Brega so začeli povratni del z lepo zmago. Drugi zaporedni uspeh je sovpadal z igro končno v popolni postavi, spričo katere ima trener San- Proti Venezii Giulii, prvi sili prvenstva U17, se je ob Tadjanu Škerlu izkazal tudi Igor Valič (na sliki) kroma cin več manevrskega prostora. Proti Cornu, ki jih je na prvi tekmi ugnal, so se borovci v obrambi vseskozi zelo dobro borili, omeniti je treba tu zlasti učinkovit nastop Perca pri pokrivanju najboljšega posameznika gostov. V izenačeni končnici pa sta zmagovite poteze v napadu povlekla Mattiassich in Sternad. Pohvaliti gre tokrat celo ekipo, ki je pokazala napredek in prepričala z zbranim pristopom. DEŽELNO PRVENSTVO U14 Dom - Goriziana 79:40 (22:12, 34:22, 54:36) DOM: Zavadlav 4, Visintin 2, Kocjan-čič 2, L. Antonello 20, Bensa 24, M. Antonello 0, Peteani 6, Primožič 8. Osso 6, Pintar 7. 3T: Pintar 1. Trenerja: Brumen in Oberdan. Domovci so v prvem polčasu igrali ne- prepričljivo in izgubili tudi veliko število žog. V nadaljevanju pa so se zbrali in upravičeno slavili zmago. Pohvalo si zaslužita Primožič, ki je zbral kar 12 odbitih žog, in Pintar, ki je dobro vodil ekipo. UNDER 13 MOŠKI RUMENA SKUPINA Bor NLB - Salesiani don Bosco 27:98 (9:24, 21:44, 25:67) BOR NLB: Impellizzeri 2, Kravos, Šva-ra 7, Jurc Blagovič U., Bole 2, De Robbio 3, Pet-tirosso, Križmančič, Pavič, Skoko 1, Ceri-movič 4, Mandič 8.Trener: Jakomin Borovci so se dobro in borbeno upirali solidnim nasprotnikom le polovico tekme. V drugi polovici dvoboja pa so pošle energi- je in koncentracija, tako da je nasprotnik še lažje napadal. Pri domačih so vsekakor vidni določeni napredki, ki so sad dobrih treningov, resnejšega pristopa in želje po izboljšanju. Z 8 točkami je bil najučinkovitejši Aleksandar Mandič. (beto) Breg - Salesiani Don Bosco 55:59 (8:18, 25:28, 12:21, 18:10) BREG: Gelleni 6, Sparta, Gregori 1, Tul, Vascotto, Zobec 6, Fonda 5, Giacomini 27, Sema 8. Trener: Sila. V zaostali tekmi so se brezam v Dolini pomerili z močno in agresivno ekipo Salesiani Don bosco. Gostje so prvi polčas dobili s 3 točkami naskoka, v tretji četrtini pa so si po slabi igri domačih igralcev priigrali tudi 14 točk prednosti. Breg je v zadnji četrtini reagiral in se v zadnji minuti približal na štiri točke; za kaj več pa je bilo premalo časa. Vseeno si vsi igralci zaslužijo pohvalo. RDEČA SKUPINA Pall. Trieste - Športna šola Polet Kontovel 115:10 (24:3, 53:3, 85:5) POLET KONOTVEL:Grgič, Ciuch, Furlan 1, Perelli 0, Škabar 2, Geletti 2, Antler 2, Coloni, Ukmar, Tulliach, A. Daneu 3. Trener: Vremec. Igralci športne šole Polet Kontovel so tudi v tem krogu visoko izgubili. Tokrat je bil Pallacanestro Trieste premočen nasprotnik, ki je Vremčeve varovance pregazil v vseh elementih. Tržačani so igrali vseh 40 minut zelo zagrizeno v obrambi in v napadu, tako da so imeli igralci združene ekipe precejšnje težave že pri prekoračitvi polovice igrišča. Kljub visokemu porazu je trener pohvalili igralce za borbenost. SMUČANJE Spodbuden nastop v slalomu V nedeljo so v Sappadi priredili drugo deželno tekmo FISI. Za tri tekmovalce Brdine in Mladine je bila to sicer šele prva letošnja tekma, saj se decembrske preizkušnje na prelazu Plochenpass niso udeležili. Tokrat so se dečki/ce in naraščajniki/ce pomernili v slalomu. Najvišje mesto je osvojil Albert Ker-pan (Mladina, na sliki), ki je med na-raščajniki dosegel odličen peti čas (1:27,70). Po dvemesečnem premoru zaradi poškodbe se je uspešno vrnil na prizorišče in dokazal, predvsem z vožnjo v drugem spustu, da lahko meri moči z najboljšimi. Med naraščajniki je zmagal Amedeo De Antoni (5cime, 1:25,20). V ženski konkurenci je krstni nastop med deklicami opravila Brdinina smučarka Katrin Don, ki je bila v slalomu 16. s časom 1:39,20 (po prvem spustu 18.). V konkurenci smučark letnika 1998 je bila zelo dobra tretja. Svojega nastopa je bila zelo vesela, saj je zaradi poškodb trenirala slalom le dvakrat, nedeljska tekma pa je bila tudi prva, na kateri se je preizkusila na visokih kolih. Dokazala je sicer da lahko v nadaljevanju sodi v prvo petnaj-sterico, kar ji bi omogočalo precej boljšo štartno številko in seveda boljšo progo. Najhitrejša je bila leto starejša Lisa Sgnaolin (Lussari, 1:23,61). Med dečki je bil Andra Facchi-ni (Brdina) 37. s časom 2:02,98, Loris Štrajn pa je odstopil. Naslednji teden bodo naši tekmovalci nastopili na dveh veleslalomih v Forni di Sopra; nedeljskega bo organiziral SK Brdina. HOCKEY IN LINE »Zmaji« so se približali poletovcem V derbiju kroga je tržaška Edera premagala večnega tekmeca iz Asiaga in utrdila svoje prvo mesto, tako da lahko zdaj optimistično razmišlja o prvem mestu pred končnico za naslov. Poletovci v Milanu niso igrali slabo, vendar so vnovič ostali praznih rok, v boj za obstanek pa so se spet vključili zadnje uvrščeni turinski »zmaji«, ki so nepričakovano premagali Monleale. Izidi 13. kroga: Draghi Torino - Monleale 7:4, Edera - Asiago Vipers 9:6, Lions Arezzo - Ferrara 8:4, HC Milano 24 Quanta - ZKB Kwins 6:3, Diavoli Vicenza - Sghe-doni 8:0. Vrstni red: Edera Belletti TS 30, Asiago 25, Lions Arezzo 23, Dia-voli Vicenza in Pirati Civitavechia 20, HC Milano 24 Quanta 19, Ferrara 16, Monleale 10, ZKB Kwins in Sghedoni 7, Draghi Torino 6. Prihodnji krog (23.1.): ZKB Kwins - Vicenza. H3 Obvestila ŠD KONTOVEL vabi na pohod na Slavnik v nedeljo, 31. januarja. Zbirališče pri telovadnici na Kontovelu ob 8.00. Vabljeni! SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja celodnevne tečaje smučanja na Zoncolanu za osnovnošolsko mladino. Organiziran je avtobus, ki odpelje od Barkovelj ob 7.00 in od Sesljana ob 7.15. Datumi so: 23., 30. januarja ter 6., 20. in 27. februarja. Za podrobne informacije in cene pišite nam na smucanje@spdt.org. Vabljeni! ZSŠDI obvešča, da bo seja deželne odbojkarske komisije danes, 19. januarja ob 20.30 ne sedežu AŠD Sokol v Nabrežini. AŠD SK BRDINA vabi člane, da se množično udeležijo promocijske tekme v gimkani, veljavno za 10. pokal Zadružne kraške banke, ki bo v Forni di Sopra v soboto, 23. januarja. Vpisovanje je možno telefonsko: 347-5292058 (SK Brdina) ali pa 348-8012454 (Sabina). ZAMEJSKO PRVENSTVO V ŠAHU bo v soboto, 23. januarja ob 15. uri v Slomškovem domu v Križu. Šahisti vseh starosti se lahko vpišejo na naslov elektronske pošte moblak@libero.it. Veselje in žalost / Torek, 19. januarja 2010 357 1 s Torek, 1Ç. januarja 2010 ODBOJKA / TEKMA KROGA - Poraz Olympie v Trstu Jerončič: »Poudarek na psihološkem faktorju« L. Terčič: V povratnem delu bo boljše - Gianni Mania prvič z računalniškim programom za statistike 12. KROG Soča: poraz po treh setih z zaključno žogo V moški C-ligi z eno samo osvojeno točko ne morejo biti zadovoljni v taboru Vala Imse, ki je kljub doprinosu Aljoše Orla predvsem zaradi prevelikega števila napak zmago prepustil Fincantieriju, ki je tako na začasni lestvici prehitel Sočo. Slednja je tokrat žal ostala brez osvojene točke, pa čeprav je bila favorizirani Buii povsem enakovredna. Kar v treh setih so imeli borbeni od-bojkarji Soče Zadružna banka Doberdob Sovodnje na razpolago tudi zaključno žogo, a so jo izkoristili le enkrat. Praznih rok so po pričakovanju ostali tudi slogaši, zanje pa so gotovo bolj pomembne tekme proti neposrednim konkurentom v boju za obstanek, kot bo na primer naslednja proti Cusu, ki se je naši ekipi po zmagi proti Soči nevarno približal. V ženski C ligi so bile na pragu presenečenja odbojkarice Sloge List, ki so si v treh dneh zagotovile kar štiri točke. Če je bil uspeh proti Tarcentu tako rekoč obvezen, pa verjetno nihče ni pričakoval, da se bodo Crissanijeva in soigralke tako dobro upirale Talmassonsu. Osvojena točka bi lahko bila zelo pomembna v boju za obstanek, kjer mogoče ne bo dovolj niti osvojitev končnega 11. mesta (zaradi morebitnega izpada dveh deželnih ekip iz B2-lige). Prav zaradi tega je poraz Bora/Brega Kmečka banka proti Tarcentu še bolj pekoč, zaskrbljujoča pa je bila predvsem pasivnost igralk. V ženski D-ligi je Buia prekinila zmagovito serijo Konto-velk, ki si zdaj prav z njo delijo četrto mesto na lestvici. Bukavčeva in soigralke so naletele na črn dan, poraz pa jim ne sme vzeti samozavesti. Po dolgem času se je zmage spet veselil Govolley Kmečka banka, ki pa je moral točko prepustiti nasprotnicam, tako da je še vedno na predzadnjem mestu, njegov zaostanek za glavnimi konkurenti pa se je še povečal. Do konca prvega dela manjka le še ena tekma in po sobotnem porazu proti direktnemu tekmecu je položaj Olympie težji, saj zadnje uvrščena Porcia zaostaja le za tri točke. Ključ sobotnega poraza v Trstu proti Ferro Alluminiu je treba iskati v nesproščeni igri Jerončičevih fantov. Sprejem sploh ni deloval kot bi moral. O tem zgovorno priča že statitika tekme (scout-man Gianni Mania' je prvič imel na voljo računalniški program statistik na dlančniku): le 13 sprejemov je bilo takih, da je lahko podajalec Hlede igral hitro žogo na centru. Igra je tako potekala večinoma po krilih, kar pa je seveda olajšalo delo nasprotnikov. Tudi v bloku so bili od-bojkarji Olympie slabši kot običajno, saj so le štirikrat uspešno zaustavili nasprotnikove napade (običajno povprečje Olym-pie je 10-15 blokov na tekmo) in tudi servis jim ni šel od rok (12 napak, le dve točki). Res je, da je Olympia mlada šesterka, toda to ne more biti alibi za sobotni poraz, saj fantje trenirajo veliko in so tehnično dobro podkovani. »Odkrito moram priznati, da me moti dejstvo, da kljub vloženemu trudu, imamo tako malo točk na lestvici,« meni mladi krilni tolkač Luka Terčič. » Mislim, da bi vsakega športnika to motilo. V soboto smo bili na igrišču mrtvi. Nič nam SEDMERKA TEDNA Luka Terčič v napadu med sobotno tekmo v Trstu proti Ferro Alluminiu kroma ni šlo do rok in drug za drugim, z mano na čelu, smo popustili, še posebno v tretjem setu, ko smo z napakami omogočili Tržačanom, da so z delnim izidom 8:0 spravili set in obenem tekmo na varno.« Trener Zoran Jerončič je povedal, da ne gre za tehnične ali kondicijske hibe, ampak predvsem za psihološki faktor: NAŠE ŠTEVILKE Med ženskami so prejšnji teden dobro igrale le slogašice, med katerimi bi tokrat pohvalili predvsem Eliso La Bianca, ki je bila v prvem delu prvenstva nekoliko v krizi, tokrat pa je odlično igrala na centru ter dosegla tudi 15 točk. Izkazala se je tudi Tanja Babudri, ki je bila z 19 točkami top scorerka srečanja. V vrstah Govolleya pa je bila v soboto na mreži najbolj učinkovita Isabel Mania, v sredo pa je zelo dobro igrala Martina Cella. Pri moških je omembe vreden nastop Sočana Gregorja Te-stena, ki je v štirih setih dosegel kar 29 točk. Zelo dobro pa je igral tudi Egon Kragelj, ki je v obrambi prestregel veliko težkih žog. Slogaš Matjaž Romano je na srečanju proti S. Giovanniju dobro igral na krilu in v vlogi korektorja. Top scorerji tedna Moški: Testen (So) 29, Orel (V) 20, Ombrato (V) 18, Valentinčič (O) in Masi (V) 17, I. Černic (So) 16, Cet-tolo (Sl) in Komjanc (O) 14. Ženske: Mania' (G) 20, Babudri (Sl) 19, Fazarinc (Sl) 18, Vodopivec (B-B) in La Bianca (Sl) 15, Danielis (G), Della Mea (B-B) in Flego (B-B) 14. Skupno Moška C-Iiga: Ombrato (V) 255, Valentinčič (O) 171, Testen (So) 170, Cettolo (Sl) 154, D. Faganel (v) in Terčič (O) 134, Juren (So) 118, I. Černic (So) 114, Taučer (Sl) 105. Ženska C-Iiga: Fazarinc (Sl) 152, Vodopivec (B-B) 144, Babudri (Sl)139, Flago (B-B) 105, Spetič (B-B) 97, Grgič (B-B) 91, Spanio (Sl) 89, La Bianca (Sl) 84. Ženska D-Iiga: Bukavec (K) 217, Verša (K) 148, Mania (G) 135, Mi-cussi (K) 73, Danielis (G) 72, Cella (G) in Lisjak (K) 67, I. Černic (G) 61, Bressan (G) 58, Balzano (K) 57. »Opažam, da je psihološki pristop moje ekipe odraz manjšine oziroma ''straha'' pred nasprotnikom večinskega naroda, odraz prevelikega spoštovanja do njega in sobotna tekma je o tem čisti dokaz. V Sloveniji je pristop povsem drugačen. Ni pomembno kdo je na drugi strani mreže, igralci se odpravijo na vsako tekmo z nožem med zobmi. Naj si bo to Sisley ali kaka tretjeligaška ekipa, vsakič bodo drago prodali svojo kožo. Zaradi tega skušam organizirati veliko prijateljskih tekem s Prvačino in z ostalimi slovenskimi ekipami, saj želim, da bi moji fantje od njih prevzeli borbeno mentaliteto.« Terčič je prepričan, da se bodo v povratnem delu marsikateremu nasprotniku oddolžili za poraz. »Če ne upoštevamo prvih štirih mest, ki so dejansko skoraj že oddana, so vse druge ekipe na isti ravni. Poleg tega smo v prvem delu večkrat nastopili tudi v nepopolni postavi.« Tudi Jerončič je prepričan, da bo Olympia brez večjih težav dosegla obstanek: »Porcia in CUS sta po moji oceni najslabši ekipi v prvenstvu. Najboljša je Pra-ta, potem bi na isto raven postavil Pozzo, Natisonio in Buio. Od Vala navzdol lahko vsak premaga vsakega.« (RAS) UNDER 18 MOŠKI - Derbi kroga v Gorici Po privlačni tekmi tesen poraz Olympie v dvoboju za vrh proti Futuri Cordenons V San Vitu tretja zaporedna zmaga Sloge Tabor - U16: gladka zmaga Olympie, gladek poraz Sloge Olympia Terpin - Cordenons 2:3 (25:18, 20:25, 25:20, 21:25, 12:15) OLYMPIA TERPIN: Brotto 7, Komjanc 34,Caparelli 10, Caprara 5, Culot 0, Gomiscech 3, Pavlovic 6, Vizin 0, Gatta (L). Trener: Jerončič. Srečanje je bilo zelo privlačno, domačini pa so zelo dobro igrali v prvem in tretjem setu. V drugem nizu so porazu botrovali slab sprejem in neuspešni protinapadi, v četrtem pa so Goričani po slabem začetku s servisi Culota in Vizina nadoknadili zaostanek in celo povedli 21:19. Cordenons je tedaj nanizal šest zaporednih točk in nato slavil še v tie-breaku. Pri Olympii je tokrat slabše deloval blok, s katerim so naši odbojkar-ji dosegli le dve točki, na mreži pa je bil najbolj prodoren Matija Komjanc. San Vito - Sloga Tabor 1:3 (25:23, 15:25, 14:25, 14:25) SLOGA TABOR: Calzi 0, Devetak 4, Dussich 27, Ilic 15, Pečar 10, Škerlavaj 6, Žer-jal 2. Trener: Peterlin Iz San Vita se naša združena mladinska ekipa vrača s tretjo zaporedno zmago, ki bi bila lahko še bolj gladka, saj so naši od-bojkarji v prvem setu vodili vse do konca, a so se pustili presenetiti v končnici. V tem se- tu so tudi zaigrali dokaj medlo, po negotovem začetku pa so se igralci Sloge Tabor le zbrali in v preostalih treh setih povsem na-digrali svoje nasprotnike, kot dovolj zgovorno kažejo končni izidi. (Inka) Ostala izida: Fincantieri - Pallavolo Trieste 1:3, Aurora Volley - Volleybas 3:0, Buia ni igrala. Vrstni red: Pallavolo Trieste 18, Cordenons 17, Olympia Terpin 13, Sloga Tabor 9, Fincantieri 6, Aurora Volley, San Vito in Buia 3, Volleybas 0 (Pallavolo TS, Cordenons in San Vito s tekmo več). UNDER 16 MOŠKI Deželno prvenstvo Win Volley - Olympia Hlede A.I. 0:3 (10:25, 23:25, 14:25) OLYMPIA HLEDE A.I.: Palazzo 8, Hlede 11, Winkler 1, Persolja 17, Brusa 7, Vi-zin 8, Montrone 0. Trener: Andrej Berdon Na gostovanju pri zadnjeuvrščenem Win Volleyu so Goričani po pričakovanju osvojili vse tri točke. Nekaj težav so imeli le v drugem setu, ko so rahlo popustili, v prvem in zadnjem pa je bila njihova premoč očitna. Dosegli so tudi 14 asov. Med posamezniki zaslužita pohvalo Hlede in Persolja. Sloga Tabor - Pallavolo TS 0:3 (14:25, 14:25, 17:25) SLOGA TABOR: Antoni 4, Cettolo 1, Fiorelli 1, Krečič 2, Michelli 1, Mil-kovič 0, Pečar 8, Taučer 2, Trento 3. Trener: Peterlin Proti trenutno drugouvrščeni ekipi je naša mlajša mladinska združena garnitura doživela gladek poraz, v katerega se je verjetno vdala že pred prvim sodnikovim žvižgom. Pallavolo Trieste je vsekakor boljši od Sloge Tabor, ki pa bi z večjim zaupanjem v svoje moči prav gotovo lahko dosegla več. Naši igralci so tokrat nastopili zelo zadržani, kar se je poznalo predvsem v obrambi, pa tudi v sprejemu slogaši niso bili vedno točni. Nekoliko bolje jim je šlo v napadu, kjer bi z večjo agresivnostjo prav gotovo lahko še večkrat spravili v težave svoje nasprotnike. (Inka) Ostali izidi: Cervignano - Aurora 3:0, Il Pozzo - Cordenons 3:0, Torriana - Fincantieri 0:3, Gemona - Prata 3:0. Vrstni red: Gemona 30, Triestina 26, Il Pozzo 24, Fin-cantieri in Cervignano 22, Olympia Hlede A. I. 14, Torriana 11, Prata in Cordenons 10, Sloga Tabor 7, Aurora 3, Win Volley 1. Moška C-liga IZIDI 12. KROGA Soča ZBDS - Buia 1:3, PAV Natisonia - Sloga 3:0, Fincantieri - Val Imsa 3:2, Prata -Basiliano 3:0, CUS TS - Il Pozzo 1:3, FerroAlluminio - Olympia Fer Style 3:1, Porcia ni igrala Prata 1 1 10 1 S2:l S1 Il Pozzo 1 1 10 1 S1:12 2Ç PAV Natisonia 1 1 S 2 S0:12 26 Buia 1 1s S 2s:1S 25 Val Imsa 1 27 S 27:23 20 Basiliano 1 1l 5 22:20 1l Fincantieri 1 15 6 20:20 15 Soča ZBDS 1 1 S 6 20:23 1S Ferro Alluminio 1 14 l 11:25 12 Sloga 1 1 3 S 13:28 S CUS TS 1 1S s 11:2Q l Olympia Fer-Style1 12 s 11:28 7 Porcia 1 11 10 Q:S1 4 PRIHODNJI KROG: Basiliano - Soča ZBDS (2S.1. ob 20.S0), Olympia Fer Style - Natisonia (2S.1. ob 20.00), Sloga - CUS TS (2S.1. ob 20.S0), Val bo prost Moška D-liga IZIDI 12. KROGA Volley club - Travesío 3:0, Credifriuli - Vivil 0:3, Pippoli - San Sergio 3:1, Cordenons - Reana 2:3, Altura - Broker 3:0, Lignano in Naš prapor nista igrala Lignano 10 S 1 2s:l 2l Vivil 10 s 2 25:S 2S Volley Club 10 6 4 26:15 21 Altura 10 l S 24:14 20 Pippoli UD 10 l S 24:1s 1S Reana 11 l 4 25:20 1S Travesio 10 4 6 1l:20 14 Naš prapor 10 4 6 15:21 12 Cordenons 10 4 6 16:24 11 San Sergio 11 S s 1S:2S s Cervignano 10 1 9 12:2s 6 Broket TS 10 1 9 l:2l S PRIHODNJI KROG Naš prapor Volley club (2S.1. ob 20.S0), Travesio - Altura, Lignano -Pippoli, Broker - Cervignano, Vivil - Cordenons, San Sergio in Reana bosta prosta ALJOŠA OREL »Če me potrebujejo, sem na voljo« V moški C-ligi je v soboto z Valom Imsa igral tudi Aljoša Orel, ki je kar nekaj let igral v italijanski A1 in A2- ligi oziroma v slovenski prvi ligi. Letos je upal, da bo lahko igral v Prvačini, kjer tudi trenira, saj se je zaradi osebnih razlogov odločil, da ostane doma. »S partnerjem postavljava na noge podjetje, tako da s finančnega vidika ne bom odvisen od igranja odbojke. Dokler bom lahko, bom igral, zavedam pa se, da se na tak način ne bom mogel preživljati v nedogled, poleg tega pa je tudi na tem področju opazna kriza,« je povedal Aljoša. Na koncu do uradnega prestopa k slovenskemu društvu ni prišlo, goriški odbojkar pa si nadeja, da bo za Prvačino lahko igral v naslednji sezoni. V soboto je Aljoša priskočil na pomoč prvi ekipi svojega matičnega društva, za katerega je trenutno registriran, saj je pri Valu več tolkačev poškodovanih. «Glede na to, da v letošnji sezoni nikjer ne igram, sem rade volje zaigral za Val, ko mi je Sandro Corva to predlagal. Če me bodo še potrebovali, sem na razpolago.« Aljoša je tudi dodal, da je bilo zelo lepo igrati s svojimi prijatelji in da se mu zdi Valova ekipa zelo dobra. »Gotovo je boljša od Fincantierija, Tržičani pa so igrali bolj sproščeno in so bili zelo dobri v obrambi. Mi pa smo preveč grešili in bili pretirano živčni. Poleg tega so nas nekoliko zmedle tudi nekatere sodniške odločitve. Sicer že dolgo ne igram na deželni ravni, a tako slabega sojenja res nisem še videl.« Goriškega tolkača je letos snubila tudi Televita Trieste 2010, ki nastopa v B2-ligi. Ponudbo je Aljoša zavrnil, svoje odločitve pa se ne kesa. «Žal mi je samo, da ne igram v Slo-veniji.» (T.G.) Ženska C-liga IZIDI 12. KROGA Bor Breg Kmečka banka - Tarcento 1:3, Sloga - Talmassons 2:3, Volleybas - S. Andrea 3:0, Blu Volley - Martignacco 0:3, Chions -System Volley 3:2, Sangiorgina - Pordenone 3:1, Rojalkennedy - Millenium 0:3 Millenium Martignacco Talmassons Chions Sangiorgina Pordenone S.Andrea Sloga List System Volley Volleybas Tarcento Bor Breg KB RoyalKennedy Blue Volley PN PRIHODNJI KROG Martignacco - Bor Breg Kmečka banka (23.1. ob 20.30), Tarcento -Rojalkennedy, S. Andrea - Sangiorgina, System voiley - Blu Volley, Pordenone - Volleybas, Millienium - Sloga List (23.1. ob 20.30), Talmassons - Chions 12 11 1 SS:10 S2 12 11 1 S4:11 S2 12 S S S1:12 2l 12 S S 2S:S 26 12 l 5 26:1s 22 12 6 6 25:22 20 12 6 6 20:26 15 12 S 7 20:2S 14 12 4 s 1S:25 14 12 4 s 11:25 14 12 5 l 20:2l 1S 12 3 s 15:2s s 12 2 10 11 :SS l 12 2 10 S:S2 l Ženska D-liga IZIDI 12. KROGA Altura - Fincantieri 3:0, Vivil -Trivignano 2:3, Buia - Kontovel 3:0, Cordenons - Gemona 3:0, Govolley Kmečka banka -Azzano 3:2, Volley Carnia - Rizzi 2:3, Il Pozzo - Mossa 2:3 Vivil Trivignano Cordenons Kontovel Buia Rizzi Volley Carnia Volley Gemona Altura Azzano Mossa Il Pozzo Govolley KB Fincantieri PRIHODNJI KROG: Volley Gemona - Altura, Fincantieri - Il Pozzo, Kontovel - Volley Carnia (23.1. ob 20.15), Azzano X - Cordenons, Rizzi -Buia, Mossa - Vivil, Trivignano - Govolley Kmečka banka (23.1. ob 20.30) 12 11 1 S5:4 S4 12 10 2 S4:11 S0 12 S S 2S:1S 2l 12 s 3 28:18 24 12 s 4 2l:14 24 12 s 4 25:15 2S 11 l 4 24:1s 1S 11 5 6 1 s:20 16 12 5 l 1S:26 15 12 S S 1l:2S 11 12 S S 12:2S S 12 2 10 14:S1 S 12 3 s 12:31 8 12 0 12 1 :S6 0 / ŠPORT Torek, 19. januarja 2010 19 UNDER 16 ŽENSKE - Borovke v skupini zmagovalcev na Tržaškem Lahko merijo visoko Direktni tekmeci za vrh jim niso bili kos -1. moška divizija: slogaši z zmago začeli prvenstvo na Tržaškem Na Tržaškem Skupina A Virtus - Bor A Kinemax 0:3 (23:25, 12:25, 17:25) Bor A Kinemax - Altura A 3:0 (25:18, 25:20, 25:22) BOR A KINEMAX: Pučnik 19+15, Cel-la 6+5, Petejan 4+11, Antonič 9+9, Visintini 1+3, Kneipp 4+3, Zonch 0+1, Žerjal 1+1, Milosevic 3+0, Rabak 0+0, Hauschild (L). Trener: Betty Nacinovi Združena ekipa Bora in Govolleya Kinemax se je prejšnji teden pomerila s svojima glavnima nasprotnikoma v boju za naslov pokrajinskega prvaka in oba prepričljivo premagala in s tem še podaljšala serijo zmag brez izgubljenega seta. Proti Virtusu je sicer začela nekoliko zmedeno in veliko grešila v vseh elementih, a ja kljub temu na razliko osvojila uvodni niz. V nadaljevanju so se Pučnikova in soigralke zbrale in domačinke se jim niso mogle več učinkovito upirati. Nekoliko bolj izenačeno je bilo srečanje proti Alturi A, za katero igra letos tudi Mateja Bruss. Nasprotnice so skušale plave presenetiti z zelo požrtvovalno igro v polju, naše igralke pa so si vseh treh setih odločilno prednosti priigrale z dobrim servisom. V tem elementu je bila še najbolj uspešna Mateja Petejan. Vrstni red: Bor A Kinemax, Virtus in Altura A 9, Volley Oma 6, Volley 3000 in Coselli 3, Bor B 0 (Bor A Kinemax z dvema, Coselli in Altura A s tekmo manj). Skupina B Sokol/Kontovel - OMA B 3:0 (25:13; 25:16; 25:23) SOKOL/KONTOVEL: Vidoni 5, Bran-kovič 6, Gridelli 9, Klobas 3, Micheli 7, Škerl 12, Devetak (L), Budin 3, Žerjal 2, Fragiacomo, Pahor. Trener: Lajris Žerjal. Servis: 18 tock/12 napak. Blok: 4 tocke. Proti Omi B so igralke združene ekipe Sokola in Kontovela nastopile brez poškodovanih podajalke Martine Villatora in tolkači-ce Ivane Škerk. Kljub temu so naše odbojka-rice skromne nasprotnice v prvih dveh nizih odpravile po hitrem postopku, saj jim je Oma B veliko točk podarila z začetniškimi napakami. V zadnjem setu pa so domačinke popustile in tako dovolile nasprotnicam, da so se jim enakovredno upirale prav do konca seta. Kljub gladki zmagi je bilo neizsiljenih napak še vedno preveč, še posebno na servisu (12). Za borben nastop pa zasluži pohvalo Alesandra Brankovic. (pera) Ostali izid: Libertas - Lucchini 0:3, Altura B - Triestina Volley A bo jutri, Triestina Volley B ni igrala. Vrstni red: Sokol/Kontovel 12, Triestina Volley A in Oma B 9, Lucchini 6, Altura B 3, Libertas in Triestina Volley B 0 (Sokol/Kontovel, Altura B in Libertas s tekmo več). Na Goriškem Soča Rast - Fincantieri 0:3 (8:25, 15:25, 23:25) SOČA RAST: Braini 1, Cabrelli 4, De-vetak 5, Lupin 1, Malalan 4, Mosetti 0, Pertot 7, Čajic (L). Trener: Lucio Battisti Razen v prvem setu, ko jih je izdala trema, so se odbojkarice združene ekipe Soče in Sloge dobro upirale selekciji igralk iz Tržiča, Ronk in okolice. Najlepši je bil zadnji niz, v katerem je naša ekipa predvsem po zaslugi odličnega servisa (6 asov) stalno vodila. Na koncu pa ji je zmanjkalo moči in Fincantieri je uveljavil svojo premoč na mreži. Vrstni red: Millenium Farra12, Fincan-tieri 9, Mossa 6, Cormons 4, Soča Rast, Ronc-hi in Staranzano 3, Millenium Lucinico 2, Tor-riana 0. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Na Tržaškem Sloga Dvigala Barich - Altura 3:0 (25:16, 25:23, 25:12) SLOGA DVIGALA BARICH: Cernich 4, Goruppi 2, Kralj 4, Malalan 2, Maurovich 12, Milkovič 2, Pertot 0, M. Spangaro 8, T. Spangaro 5, Valič 2, Žerjal 3, Barbieri (L). Trener: Maver Tekma je bila povsem enosmerna, saj so bile naše igralke boljše v vseh elementih, in sorazmerno veliko število točk, ki jih je Altura dosegla v drugem setu, gre pripisati nepazljivosti naše ekipe. Realno razliko predstavljata rezultata v ostalih dveh setih, v katerih so slogašice dobesedno gospodarile na igrišču. Trener Maver je preizkusil vse svoje igralke, ki so tako dobile priložnost, da se izkažejo in dokažejo, kaj zmorejo. (Inka) Breg Alta Informatica - Oma 1:3 (21:25, 26:24, 21:25, 19:25) BREG ALTA INFORMATICA: Colarich, Laurica, Mauro, I. Pettirosso, Sancin, Stepan- čič, Sternad, Zeriali, U. Pettirosso (L). Trener: Talotti Brežanke so se tokrat zelo dobro upirale precej višje postavljeni Omi in bi lahko z nekoliko bolj agresivno igro v odločilnih trenutkih tudi osvojile kako točko. Vsi seti so bili zelo izenačeni in domače odbojkarice so bile nasprotnicam povsem enakovredne, pa čeprav imajo te kar šestnajst točk več. Tekma je bila tako zelo privlačna, naša ekipa je na splošno igrala dokaj dobro, a je preveč grešila na servisu. Ostali izidi: Libertas - S. Andrea 2:3, Volley Oma - Volley 3000 0:3, Killjoy - Cus 0:3, Coselli - Virtus 3:1. Vrstni red: Cus 27, Virtus in Oma 23, Sloga Dvigala Barich 20, Coselli 19, S. Andrea 17, Volley 3000 13, Killjoy 9, Breg Alta Informatica in Libertas 7, Altura in Volley Oma 3 (Killjoy, Libertas, Virtus in Oma s tekmo manj). Na Goriškem Turriaco - Soča Pizzeria Frnažar 3:0 (25:17, 25:15, 25:17) SOČA PIZZERIA FRNAŽAR: Beuciar 5, Brumat 0, Camauli 4, Černic 2, Gabbana 1, Gallizia 0, Nanut 0, Povšič 4, Zavadlav 1, Poz-zo, Uršič, Turus (L). Trener: Uršič Sočanke so morale vse tri točke prepustiti Turriacu, ki je bil sicer bolj izkušen, a s tehničnega vidika gotovo ni bil boljši od naše ekipe. Zato bi bil lahko končni izid bolj ugoden, na žalost pa je bila Soča tokrat premalo prodorna v napadu, medtem ko je zelo dobro igrala v polju. Vrstni red: Millenium Azzurra/Farra 30, Cormons 29, Ronchi 27, Villesse 23, Morarese 21, Capriva in Grado 18, Pieris/Vivil 17, Turriaco 15, Millenium Lucinico 8, Soča Pizzeria Frnažar 7, Staranzano 5, Monfalcone 1, Mossa 0. 1. MOŠKA DIVIZIJA Na Goriškem Soča Lokanda Devetak - Fincantieri 3:0 (25:20, 25:17, 25:22) SOČA LOKANDA DEVETAK: Butko-vič 2, Černic 10, Cotič 2, I. Devetak 13, Juren 3, 2. ŽENSKA DIVIZIJA Na Tržaškem Kontovel/Sokol - Coselli 3:0 (25:11, 25:20, 25:20) KONTOVEL/SOKOL: Bembi, M. in J. Briščik, Cibic, Ferluga, Ghezzo, Škerlavaj, Za-vadlal, Gregori, Paoli, Ravbar, Klobas. Trener: Veronika Zuzič Kontovel/Sokol - Poggi 2000 3:0 (25:19, 25:11, 25:19) KONTOVEL/SOKOL: Bembi, M. in J. Briščik, Cibic, Ferluga, Ghezzo, Škerlavaj, Za-vadlal, Paoli, Ravbar, Starc, Turco. Trener: Veronika Zuzič Odbojkarice Kontovela in Sokola so konec tedna odigrale dve tekmi in osvojile vseh šest razpoložljivih točk. Na obeh srečanjih njihova zmaga nikoli ni bila pod vprašajem, saj jim nasprotnice niso bile dorasle. Coselli je sicer zelo dobro branil, tako da so se morale naše igralke pošteno potruditi, da so dosegale točke, na srečanju proti Poggiju 2000 pa so se prilagodile počasnemu ritmu nasprotnic. Na centru je zelo dobro igrala Mojca Briščik. Bor Zadružna kraška banka - Poggi Oma 3:0 (25:19, 25:8, 28:26) BOR ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA: Martincich 7, Richiardi 11, Piccinino 5, Virgilio 8, Veronesi 5, Viviani 2, Grasso 3, Pugliese 2, Boz 1, Cossutta (L). Trener: Coloni Borove odbojkarice so kljub okrnjeni postavi in slabi ter nezbrani igri dosegle še sedmo zaporedno zmago. Mlade nasprotnice združene ekipe Poggija in Ome so se domačinkam s požrtvovalno igro v obrambi zelo dobro upirale, plave pa so bile v obrambi zelo statične, na mreži pa premalo prodorne. Bolj gladko so tako osvojile le drugi niz, v katerem so z ostrimi servisi Viviane Martincich povedle celo 12:0. Ostali izidi: Roiano Gretta Barcola -Hammer 0:3, Virtus - Coselli 3:0, Prevenire -Triestina Volley bo 24. februarja. Vrstni red: Hammer 24, Bor Zadružna kraška banka 20, Kontovel/Sokol in Virtus 15, Roiano Gretta Barcola 14, Triestina Volley 8, Poggi Oma 6, Poggi 2000 5, Coselli 1, Prevenire 0 (Prevenire s tre- Levpušček 12, Ulian 0, Fiorelli, T. Devetak (L). Trener: Boris Jelavič Sočani so brez večjih težav premagali zad-njeuvrščeni Fincantieri. Le v zadnjem nizu so domačini začeli nekoliko nezbrano, v nadaljevanju pa so spet uredili svoje vrste in zasluženo zmagali tudi ta set. Vrstni red: Soča Lokanda Devetak, Turriaco in Mossa 6, Olympia 3, Fincantieri 0 (Fin-cantieri s tekmo več). Na Tržaškem Sloga - Altura 3:2 (25:19, 19:25, 25:18, 26:24, 15:6) SLOGA: Antoni 5, Calzi 3, Guštin 7, Pečar 14, Škerlavaj 8, Trento 9, Žerjal 6. Trener Ivan Peterlin V soboto se je začelo tudi tržaško pokrajinsko prvenstvo prve divizije, v katerega se je vpisalo letos pet ekip. Med temi je tudi mlada Slogina ekipa, za katero bo nastopalo nekaj mladincev, ki še niso godni za prvo ekipo, ob njih pa se bodo zvrstili igralci kategorije under 16. Trije - Danjel Antoni, Luka Pečar in Jordan Trento - so nastopili že v uvodni tekmi in zanje je bil to sploh prvi uradni stik z moško mrežo. Odrezali so se zelo dobro, kot tudi ostali soigralci. Tudi Altura nastopa z zelo mlado postavo, tako da sta si bili ekipi precej enakovredni. Slo-gaši so bili sicer že na pragu še prepričljivejše zmage, saj so v četrtem setu že vodili s 24:20, odločilne točke pa jim ni uspelo osvojiti. V petem so nato takoj prevzeli pobudo in prva prvenstvena zmaga jim ni mogla uiti. (Inka) Borovke v prvenstvu under 16 v nekaj dneh premagala dva tekmeca za vrh v predskupini za naslov mi, Triestina Volley in Coselli z dvema, Bor ZKB z eno tekmo manj). UNDER18 ŽENSKE Tržaško-goriško prvenstvo Skupina B Sloga Dvigala Barich - Pieris 0:3 (23:25, 20:25, 22:25) SLOGA DVIGALA BARICH: Cabrelli, Lorenzi, N. in T. Malalan, K. in T. Pertot, Spangaro, Stancich, Valič, Barbieri (L). Trener: Maver Proti bolje plasiranemu nasprotniku so slogašice gladko izgubile, bile pa so tudi na meji presenečenja, saj so se vsi trije seti končali z majhno razliko. Pieris je visoko vodil le v uvodnem nizu, v katerem so slogašice znižale zaostanek šele v končnici, v preostalih dveh pa sta si bili ekipi povsem enakovredni in bi si naše igralke po prikazani igri prav gotovo zaslužile osvojitev vsaj kakega seta. (Inka) Bor Kinemax - S. Andrea 3:0 (25:15, 25:13, 25:17) BOR KINEMAX: Pučnik, Kneipp, Žerjal, Miloševic, Rabak, Viviani, Grasso, Visinti-ni. Trener: Smotlak Borove odbojkarice so kljub okrnjeni postavi z lahkoto premagale S. Andrea, ki jim tokrat ni nudil pravega odpora. Plavim se tako ni bilo treba preveč truditi, da so osvojile nove tri točke, več možnosti, da se izkažejo, pa so tokrat dobile tiste, ki ponavadi manj igrajo. Borovke bodo kvalifikacijski del prvenstva sklenile med tednom, saj jih že danes čaka povratno srečanje z Vir- tusom, v četrtek pa bodo skušale še drugič premagati goriškega predstavnika Pieris/Vivil. Ostali izid: Virtus - Altura 2:3. Vrstni red: Altura 26, Virtus 19, Bor Kinemax 15, Pieris/Vivil 12, Sloga Dvigala Barich 2, S. Andrea 1 (Bor Kinemax in Virtus s tekmo manj). UNDER14 ŽENSKE Na Goriškem Cormons - Olympia Bandelli Rože Fiori 3:0 (25:9, 25:18, 25:7) OLYMPIA BANDELLI ROŽE FIORI: Bergnach, Srebrnič, Terpin, Terčič, Pahor, Ma-rassi, Winkler, Cargnel, Kosič, Trevisan. Trener: Meta Okroglič Goričanke so se samo v drugem setu dobro upirale Krminčankam, ki so dokazale, da so v vseh elementih precej boljše od naše ekipe. Prvi in tretji set pa sta bila povsem enosmerna. Soča - Staranzano 0:3 (17:25, 15:25, 10:25) SOČA: Abrami, Berlot, Brisko, Celiko-vic, Černic, Malič, Mermolja, Peressini, Selimi. Trener: Marko Cotič Gladek poraz je prehuda kazen za So-čanke, ki so se dobro upirale vrstnicam iz Štarancana, a so z veliko težavo osvajale točke. Poznala se je odsotnost v napadu najbolj prodorne Sočanke Ivane Cotič in Mance Malič, ki vedno zelo dobro servira. Vsekakor zaslužijo vse igralke pohvalo, saj so dale vse od sebe. Vrstni red: Delfino blu 21, Capriva in Cormons 18, Grado 13, Staranzano 12, Soča 10, Fincantieri in Ronchi 6, Millenium 4, Olympia Bandelli Rože Fiori in Moraro/Mariano 0. Na Tržaškem Skupina zmagovalcev Azzurra - Bor 3:2 (25:17, 16:25, 15:25, 25:12, 16:14) BOR: Pozzo, Rabak, Costantini, Zonch, Olivo, Ghersi, Furioso, Giannotti, Pučnik, Quaia. Borove odbojkarice so morale v 1. krogu drugega dela prvenstva po dolgi in izenačeni tekmi zmago prepustiti Azzurri. Še posebno napet je bil odločilni tie-break, v katerem je plavim na koncu žal zmanjkalo nekaj športne sreče. Na razpolago so imele namreč tudi zaključno žogo pri rezultatu 14:13, a je žal niso izkoristile. Za dober nastop zaslužijo pohvalo prav vse, saj so odigrale svojo letos najboljšo tekmo, med posameznicami pa je izstopala Denise Olivo. Skupina poražencev Triestina Volley - Kontovel 0:3 (9:25, 10:25, 21:25) KONTOVEL: Cassanelli, Ban, Rauber, Sossi, D. in N. Vattovaz, Viezzoli, Brankovic, Guidone, Piani, Roma, Starc. Trener: Cerne Kontovelke so z lahko zmago začele svojo pot v skupini poražencev. Triestina Volley je bila našim igralkam povsem nedorasla in tudi v svoji kvalifikacijski skupini ni osvojila niti seta. Srečanje je bilo tako povsem enosmerno. Oma - Breg 1:3 (15:25, 12:25, 25:23, 15:25) BREG: Barut, Gelleni, Kalin, Kraljič, Klun, Lo Pinto, Novello, Vinci, Zaccaria. Trener: Daniela Zeriali Brežanke so zasluženo premagale Omo, njihova zmaga pa bi lahko bila še bolj gladka, če ne bi v tretjem setu popustile. V prvih dveh nizih so predvsem z dobrim servisom strle odpor svojih nasprotnic, ki so nato v tretjem reagirale, kar je naše igralke presenetilo, tako da so začele igrati nekoliko zmedeno. V zadnjem se-tu pa so se spet zbrale, spet poostrile servis in z lahkoto slavile. Pohvalo zaslužijo vse igralke, na servisu pa sta se izkazali predvsem Giorgia Barut in Lara Kraljič. Altura - Sokol Bar Igor 3:1 (23:25; 25:17; 25:19; 25:11) SOKOL BAR IGOR: A. in M. Pertot, Fer-foglia, Moro, Rauber, Vescovi, Abrami, Gergo-let, Kojanec, Milič, Simeoni. Trener: Norči Za-vadlav. V prvem krogu drugega dela so mlade sokolovke končno pokazale napredek v igri in zaigrale, kot znajo. Prvi set so zasluženo zmagale v napeti in izenačeni končnici po zaslugi dobrega servisa in uspešne gradnje igre. Dobro so začele tudi v drugem nizu, a so na koncu prevladale domačinke. Nato so Nabrežin-ke popustile v koncentraciji, kar je Altura izkoristila. Kljub porazu zasluži naša ekipa pohvalo za dober nastop in prvi zmagani set v prvenstvu. (pera) Vrstni red: Kontovel, Breg in Altura 3, Sokol Bar Igor, Oma, Triestina Volley in Libertas 0 (Libertas s tekmo manj). NAMIZNI TENIS Krasovci šesti po prvem delu Kras - Marostica 2:5 Rotella S. - Mocellin 3:2 (11:7, 8:11, 14:12, 5:11, 11:9); Simoneta - Granzotto 3:2 (7:11, 12:10, 8:11, 11:6, 12:10); Rotella M. - Moro 0:3 (1:11, 4:11, 8:11); Simoneta - Mocellin 1:3 (11:4, 6:11, 5:11, 7:11); Rotella S. - Moro 0:3 (6:11, 9:11, 5:11); Rotella M. - Granzotto 1:3 (11:7, 4:11, 10:12, 9:11); Simoneta - Moro 0:3 (6:11, 5:11, 9:11) Krasovci so v soboto izgubili proti četrtouvrščeni Marostici. Zgoniški fantje so tako prvi del prvenstva končali na šestem mestu; če bi jim uspelo do konca prvenstva obdržati trenutni položaj, bi si zagotovili obstanek v ligi. Sobotni nasprotniki so bili za domače moštvo pretrd oreh. Predvsem dru-gokategornik Moro je pokazal, da spada med boljše igralce prvenstva in proti kra-sovcem osvojil vse tri točke. Med rdeče-belimi je najboljše zaigral najmlajši brat Rotella, ki je v uvodnem srečanju premagal favoriziranega Mocellina. Zaradi slabega počutja je pod svojimi sposobnostmi nastopal kapetan Bojan Simoneta; vseeno pa mu je uspelo doseči drugo točko večera proti Granzottu. Slabo je igral tudi drugi mož domačinov Michele Rotella, kateremu ni uspelo osvojiti niti ene tekme. Naslednji teden bodo zgoniški fantje gostili moštvo Sarnthein, ki zaseda prvo mesto na lestvici. (T.F.) Ostali izidi 9. kroga: Sarnthein -Treviso 5:2, Lavis - Villazzano 0:5, Setti-mo - Srmeola 5:0, Marling - San Dona' 2:5. Vrstni red: Sarnthein 18, Settimo 16, San Dona' 14, Marostica 12, Kras in Marling 8, Duomofolgore Treviso 6, Sarmeo-la in Villazzano 4, Lavis 0. Prihodnji krog (23.1.): Kras - Sarnt- hein BALINANJE Za obstanek Gaja proti Portualeju Tretjeligaško balinarsko prvenstvo se je izteklo točno tako kot smo predvidevali. Poleg že prej odpisane Gaje je po zadnjih katastrofalnih nastopih ista usoda doletela tudi Portuale v katerih vrstah nastopa kar polovica slovenskih balinar-jev. Omenjeni ekipi se bosta za obstanek v dvojnem obračunu pomerili naslednji dve soboti. Zagotovljen obstanek pa ne bo imela niti zmagovalna ekipa, saj bo treba počakati do konca prvenstva B lige (odvisno bo namreč koliko ekip iz območja Veneta FJK bo nazadovalo). Gaja se je poslovila od lastnih navijačev s porazom proti mladi ekipi iz Moi-macca z rezultatom 8:12. Srečanje se je začelo z baje najboljšim rezultatom sezone štafete v postavi Rosati-Leghissa, ki je zbila 31 krogel iz 48 poskusov, kar pa ni bilo dovolj za zmago. Gajina predstavnika v bližanju in obveznem zbijanju (Calzi in Capitanio) sta naletela na res srečen dan, saj sta dosegla 25 oz. 25 točk, kar pa je bilo dovolj le za zmago prvega. M. Rosati in Sancin v tehničnem zbijanju nista šla preko 11 oz. 8 točk. Iz kroga v krog je vedno bolj zanesljiv Leghissa v hitrostnem zbi-janju (prav zanimiv bo sobotni obračun z njegovim bivšim soigralcem Skupkom), saj je tokrat zbral 25 točk iz 39 poskusov, kar je bilo dovolj za drugo zmago Gaje. Na svoj račun zadnje čase redno prihaja tudi Calzi, ki je bil s 13:7 uspešen med posamezniki. Prva dvojica Gaje v postavi Smid, Sancin (Leghissa) je po povprečni postavi klonila nasprotniku s 6:13, druga z Lorenzijem in A.Rosatijem pa je bila uspešna z 12:9, v odločilnem srečanju za remi pa je morala trojka M.Rosati (Natural), Milcovich in Capitanio dokončno priznati premoč nasprotnika z 9:12. O nastopu Portualeja ni kaj veliko povedati. Kljub temu, da sta imela oba direktna tekmeca slabšo točkovno razliko pa so Furlani obsodili pristaniščnike na zadnje mesto. Vodeča Villaraspa je prišla na roko raje sosedom iz Ronk kot pa Tržačanom. Niti to ugotovitev pa ne gre jemati kot opravičilo za bled nastop Mil-kovičevih varovancev, ki so ugled rešili le s štafeto (Zocco-Skupek), ki je kljub porazu dosegla najboljši izkupiček sezo-ne(34/46). (Z.S.) 20 Torek, 19. januarja 2010 NOGOMET / elitna liga - Kras zmagal po zaslugi avtogola, Torviscosa premagana Zmaga, ki velja šest točk Tekma med Krasom in Azzane-sejem morda ne bo trajno ostala v spominu gledalcev, ki so prisostvovali dvoboju, a kljub temu bi lahko bila za Mu-solinove varovance izrednega pomena. Običajno se namreč take tekme končajo z neodločenim izidom, saj Kneževič in soigralci so tokrat imeli precej težav, da bi se nevarno približali nasprotnikovim vratom. Vendar je Krasu priskočil na pomoč nasprotnikov igralec, ki je z nespretnim posegom premagal lastnega vratarja in tako odločil tekmo. Zmaga Krasa je še toliko bolj pomembna, ker je Torviscosa, neposredni tekmec v boju za napredovanje, kar pred domačim občinstvom nepričakovano izgubila, tako da so Repenci zdaj le točko oddaljeni od vodilnega. Za Kras je torej prvi krog povratnega dela sezone nadvse pozitiven, zmaga proti Azzane-seju pa skorajda vredna šest točk. Kras je le na trenutke igral na zadovoljivi ravni, saj je Azzanese ugodno presenetil in bil povsem enakovreden Repencem. Musolinovi varovanci pa so bili na trenutke premalo konkretni, morda tudi zaradi utrujenosti zaradi večjega števila tedenskih treningov. Serijo lepih podaj so le občasno primerno zaključevali, večkrat pa so bile podaje same sebi namen, do zaključevanja pa ni prihajalo. Kljub temu je Kras v prvem polčasu dvakrat resneje zaposlil vratarja Azzaneseja, obakrat pa je Ber- 16. krog Tokrat je padlo kar veliko golov Povratni del se je za enajste-rice naših društev začel dokaj uspešno. Sicer odmeva zelo hud domač poraz Juventine, ki je proti Gemo-neseju povsem odpovedala, po drugi strani pa so se razigrali pri Zarji Gaji. Morda zato, ker je Gaja najbolj poznana zaradi teniške sekcije so se tudi nogometaši združene ekipe odločili, da se tudi sami enkrat posvetijo temu športu in so nebogljene igralce Begliana odpravili z zgovornim 6:0, ki kot rezultat veliko bolj spominja na igro z loparjem kot pa na nogomet. Treba pa omeniti, da je Esperia celo presegla Zarjo Gajo, saj je odpravila Romano s še bolj gladkim 7:0. Očitno pri nekaterih ekipah je prebava »panet-tona« nekoliko daljši proces... Krogpa je še najbolj pozitiven za dve vodilni tržaški enajsterici, Kras in Vesno. Obe ekipi sta sicer le naredili svojo dolžnost, saj je Kras zmagal pred domačim občinstvom, kar mora biti za ekipo, ki cilja na napredovanje, skorajda pravilo, Vesna pa je slavila v gosteh proti pe-pelki prvenstva, ki je v šestnajstih tekmah osvojila le 10 točk. Vendar so dobre novice prišle z ostalih igrišč. V elitni ligi je nepričakovano spodrsnilo Torviscosi, kije doma klonila pred skromnim Rivignanom. Vodilno enajsterico je torej še kako drago stal šesti prejeti gol v sezoni. Zdaj Kras zaostaja le točko od vodilne ekipe, a z enakim številom odigranih tekem. Vesna pa se je povzpela na vrh lestvice, kjer je dohitela San Daniele. Ekipa iz domovine pršuta je namreč osvojila le točko proti Unionu. Izrednega pomena v boju za obstanek pa bi lahko bila zmaga Sovodenj proti solidnemu Buttriu. Žal je na dnu promocijske lige marsikatera ekipa zmagala, tako da Sovodenjci niso dovolj popravili stanja na lestvici, a s temi tremi točkami so vsaj dokazali, da se ne mislijo predčasno predati usodi. (I.F.) nabei za las zgrešil vrata. Tudi Contento je bil večji del tekme le gledalec dogajanja na igrišču. V drugem polčasu je Kras še bolj pritisnil na vrata Azzaneseja, a za vodstvo repenjske ekipe je moral poseči Zusso. Po podaji z levega boka je hotel zvezni igralec Azzaneseja žogo odbiti daleč proč od svojih vrat, a nespretno posegel in tako usnje preusmeril v lastno mrežo. Gostje so poskušali reagi- Krasov nogometaš Gabriele Bernabei (na arhivskem posnetku) je v nedeljo zgrešil dve lepi priložnosti za zadetek kroma rati, a je šlo bolj za psihično reakcijo, medtem ko so s taktičnega vidika bolj malo pokazali. V vrstah Azzaneseja se je tako začela stopnjevati živčnost, bolj kot se je bližal konec tekme, kar je najbolj drago plačal branilec Can-dussio, ki ga je sodnik izključil v 90. minuti. To je bil za Azzanese končni udarec in Kras se je lahko veselil zmage po zaslugi avtogola. A podarjenemu konju se ne gleda v zobe... 1. al - Primorec Vse bližje vrhu lestvice Tri točke od drugega mesta Primorec se počasi a vztrajno vzpenja proti vrhu lestvice. Trener Sciarrone je že novembra napovedoval naskakovanje mesta tik pod vrhom, čeprav stanje na lestvici takrat ni bilo navdušujoče. A zadnje čase je trebensko moštvo le začelo igrati in nizati uspeh za uspehom. Zdaj pa so Micor (v nedeljo je dosegel 10. gol sezone in je na vrhu lestvice strelcev) in soigralci le tri točke oddaljeni od drugega mesta. Zmaga Primorca bi lahko bila še bolj gladka, a nazadnje je zapečatil usodo Mariana nov odločilni Micorjev gol. Trener Sciarrone je potrdil postavo s tremi napadalci,saj od svojih varovancev vedno zahteva to napadalno mentaliteto, ki je značilna za letošnje nastope Primorca. Igrišče je bilo v odličnem stanju, kljub temu da ga je še ob 8.30 zjutraj prekrivala snežna odeja (trener Sciarrrone je pohvalil trebenske odbornike in ostale, ki so pomagali). Trebenci so bili takoj nevarni in razigrani Micor bi lahko že v 15. minuti zadel, a njegov strel je v igrišče odbila prečka. Bolj učinkovit je bil napadalec Primorca v 34. minuti. Ob sodelovanju Snidarja se je Micor znašel sam pred vratarjem in ga mojstrsko ukanil z lobom. V drugem polčasu so Sciarronejevi varovanci nekoliko upočasnili tempo in nasprotnika poskušali presenetiti v protinapadu. Mariano je poskušal priti nasprotniku do živega, da bi iztržil točko, a zadnje čase igra Primorec zelo učinkovito in v obrambi zelo pazljivo, tako da je Barbato nepremagan in skoraj nezaposlen zaključil tekmo. Francesco Pernorio je v nedeljo na dolinskem igrišču takole zatresel nasprotnikovo mrežo kroma obrambna vrsta tokrat igrala zelo dobro. Mitja Laurica je bil gotovo med boljšimi na igrišču. Tokrat moramo pohvaliti tudi sodnika, ki je sodil zelo dobro,« je ocenil Prašelj. Brežani so v dru- 2. amaterska liga - Tokrat brez porazov V Bazovici tenis Zarja Gaja je zmagala kar 6:0 - Breg in Primorje nista zadovoljna z neodločenim izidom Zarja Gaja je v 1. krogu povrat- | nega dela prvenstva visoko premagala Begliano in se mu tako maščevala za poraz iz prvega dela prvenstva. Rume-no-modri so goriškim gostom natresli kar šest zadetkov (v Bazovici so pred več sezonami že zmagali s 6:0 proti Aquileii, takrat v promocijski ligi), tako da so se navijači na bazovski tribuni po teniški zmagi nadvse zabavali. »Končno smo igrali kot je treba,« je ocenil branilec in steber Zarje Gaje Goran Križmančič. »Celotna ekipa je igrala zbrano in si nismo privoščili napak. Na srečo smo hitro izkoristili ustvarjene priložnosti in že po prvem delu je bilo 3:0. Tokrat sta dobro igrala Manuel Satti, ki je dal tri gole, in Vili Bečaj, ki je dal še en evrogol. Zdaj pričakujem boljšo igro in boljše rezultate. V lanski sezoni smo v drugem delu igrali zelo dobro. Upam, da bo tudi letos tako,« si želi Križmančič. Primorje in Breg sta v nedeljskem krogu iztrgala nedoločen izid. Brežani že devetega v letošnji sezoni. Ekipa proseškega društva je nastopila s precej okrnjeno postavo, saj so bili odsotni kar štirje diskvalificirani igralci. Sardoč in Puzzer, ki sta stisnila zobe in vseeno stopila na igrišče v drugem delu, sta bila lažje poškodovana. Alen Sardoč ni bil najbolj zadovoljen s prikazano igro: »Predvsem v prvem polčasu nismo igrali najbolje. Nasprotnik je povedel in mi smo reagirali šele v drugem delu, ko nam je uspelo izenačiti s Petrom Emilijem. Kar štirikrat smo tudi zatresli prečko (z Ravalicom, Novako-vicem, Mescio in Pauleticem). Res škoda, da nam ni uspelo še drugič premagati nasprotnikovega vratarja, saj bi morali to tekmo zmagati.« Z neodločenim izidom niso zadovoljni niti pri dolinskem Bregu. »Ena in ista zgodba: ne damo gola,« je dejal načelnik Bregove nogometne sekcije Giuliano Prašelj. »Na začetku tekme smo prevzeli vajeti igre v svoje roke in smo igrali zelo napadalno. Uspelo nam je povesti, čeprav je nasprotnik nato izenačil. Zal smo slabo pokrivali, čeprav je gem polčasu imeli kar nekaj lepih priložnosti, da bi lahko dosegli zmagoviti zadetek. Najbližje sta mu bila Petra-nich in Krevatin, ki pa nista bila dovolj natančna. (jng) Postave in izidi Kras - Azzanese 1:0 (0:0) STRELEC ZA KRAS: v 12.dp avtogol Zusso. KRAS: Contento, Latin, Tomizza, Giacomi, Batti, Banello, Cipracca, Centazzo, Kneževič, Bernabei (Orlando), Mosca (Bagon). Trener: Musolino. Centrosedia - Vesna 0:2 (0:1) STRELCA ZA VESNO: v 38. Bertocchi, v 35.dp Visintin. VESNA: Carli, Bertocchi, Stradi, Gulič (Visintin), Degrassi, Leghissa, Cheber, Debernardi, Donda, Leone, Cappai. Trener: Veneziano. Sovodnje - Buttrio 2:1 (2:0) STRELCA ZA SOVODNJE: v 2. Reščič, v 31. Stergulz. SOVODNJE: Burino, Tomšič, Losetti (Ferro), Colapinto, Simone, Bernardis, Trampus, Padovan, Portelli (Miličevič), Reščič (S. Kogoj), Stergulz. Trener: Sari. IZKLJUČEN: Padovan. Juventina - Gemonese 0:4 (0:2) JUVENTINA: Furios, Trevisan, lansig, Gerometta, Masotti, Furlan (Cadez), Radovac, Giannotta, Catanzaro, Stabile, Pittia (Rosolen). Trener: Tomizza. Primorec - Mariano 1:0 (1:0) STRELEC ZA PRIMOREC: v 34. Micor. PRIMOREC: Barbato, Sincovich, Ojo, Meola, Santoro, Leghissa, Snidar (Mercandel), Bertoli, Micor, Moscolin (Lanza), Udina (Rossoni). Trener: Sciarrone. Zarja Gaja - Fiumicello 6:0 (3:0) STRELCI ZA ZARJO GAJO: v 30., 41. in 10.dp iz 11m Satti, v 36. Mihelčič, v 30.dp Bečaj, v 41.dp Zimolo. ZARJA GAJA: Grgič, Bernetič, Asselti, Mihelčič, G. Križmančič, Segulin, Kariš, Satti, Milič (Bečaj), Ghezzo (Candotti), Jarc (Bronzato). Trener: Di Summa. Primorje - Sant'Andrea 1:1 (0:1) STRELEC ZA PRIMORJE: v 40.dp Emili. PRIMORJE: Maganja, Emili, Mihic, Tomasi, Merlak, Ravalico (Puzzer), Colasuonno (Sardoč), Mescia, Domancich (Novakovič), Pipan, Pauletic. Trener: Gulič. Breg - Opicina 1:1 (1:1) STRELEC ZA BREG: v 20. Pernorio. BREG: Trevisan, Bussi (Cigui), Celigoi, Laurica, Coppola, Gargiuolo, Laghezza (Petranich), Suttora, Krevatin, Pernorio (Esposito), Degrassi. Trener: Petagna. Mladost - Terzo 1:1 (0:0) STRELEC ZA MLADOST: v 10. Peric. MLADOST: Custrin, Zorzin, Radetič, Kobal, Gobbo, Vitturelli (Demarchi), Bagon (Devetak), Cerne, Ferlez (D.Ferletič, S.Černic), Peric, Gagliano. Trener: Kravos. Elitna liga IZIDI 16. KROGA Fontanafredda - San Luigi 1:0, Kras -Azzanese 1:0, Monfalcone - Sarone 1:0, Muggia - Tricesimo 3:1, Pro Fagagna - Fincantieri 0:0, Sevegliano - Virtus Corno 1:1 , Tolmezzo - Pro Cervignano 1:1, Torviscosa - Rivignano 0:1. Torviscosa 16 11 2 3 20:6 35 Kras Koimpex 16 11 1 4 31:14 34 Pro Cervignano 16 l 6 3 19:12 2l Fontanafredda 16 l 5 4 19:13 26 Azzanese 16 6 5 5 22:19 23 Monfalcone 16 6 5 5 16:14 23 San Luigi 16 6 5 5 24:22 23 Virtus Corno 16 5 8 3 18:1l 23 Fincantieri 16 5 l 4 19:15 22 Tolmezzo 16 6 3 l 18:16 21 Tricesimo 16 5 5 6 12:11 20 Pro Fagagna 16 3 8 5 13:1l 1l Muggia 16 3 l 6 16:22 16 Rivignano 16 4 3 9 14:23 15 Sevegliano 16 2 l l 13:22 13 Sarone 16 0 5 11 8:33 5 PRIHODNJI KROG Virtus Corno - Kras Promocijska LIGA IZIDI 16. KROGA Centro Sedia - Vesna 0:2, Juventina - Gemonese 0:4, Ponziana - Pro Gorizia 1:0, Martignacco - Pozzuolo 1:1, Sovodnje - Buttrio 2:1, Staranzano - Lumignacco 1:1, Union - San Daniele 1:1, Villesse - Trieste Calcio 1:0. San Daniele 16 8 l 1 24:12 31 Vesna 16 9 4 3 22:18 31 Juventina 16 S 4 4 2G:15 28 Martignacco 16 l 6 3 18:16 2l Buttrio 16 l 5 4 18:12 26 Trieste Calcio 16 l 4 5 30:18 25 Gemonese 16 l 4 5 30:19 25 Union 16 6 5 5 23:18 23 Lumignacco 16 5 l 4 15:1l 22 Ponziana 16 5 6 5 14:16 21 Staranzano 16 2 10 4 14:18 16 Villesse 16 3 l 6 8:13 16 Pozzuolo 16 3 5 8 9:21 14 Pro Gorizia 16 3 4 9 1l:20 13 Sovodnje 16 2 6 S 17:28 12 Centro Sedia 16 2 4 10 6:24 10 PRIHODNJI KROG Pro Gorizia - Sovodnje, Vesna - Staranzano, Trieste Calcio Juventina 1. AMATERSKA LIGA IZIDI 16. KROGA Azzurra - Pro Romans 2:2, Capriva - San Giovanni 0:1, Costalunga -Fogliano 1:2, Medea - Domio 1:0, Primorec -Mariano 1:0, San Lorenzo - Isonzo 1:2, Turriaco - Gradese 1:0, Zaule - Ronchi 1:0. Pro Romans 16 10 4 2 30:14 34 Zaule 16 l l 2 2l:23 28 Fogliano 16 l 6 3 2l:18 2l Ronchi 16 l 5 4 26:19 26 Azzurra 16 l 5 4 24:20 26 Domio 16 l 4 5 25:19 25 Primorec 16 7 4 5 26:2G 25 San Giovanni 16 l 4 5 20:16 25 San Lorenzo 16 6 6 4 24:19 24 Turriaco 16 6 4 6 19:28 22 Medea 16 3 9 4 11:20 18 Isonzo 16 3 l 6 14:18 16 Capriva 16 4 3 9 12:24 15 Mariano 16 1 8 l 10:21 11 Gradese 16 2 4 10 15:24 10 Costalunga 16 2 4 10 14:2l 10 PRIHODNJI KROG Ronchi - Primorec 2. AMATERSKA LIGA IZIDI 16. KROGA Breg - Opicina 1:1, Cormonese - Fiumicello 0:3, Esperia - Romana l:0, Piedimonte - Sistiana 2:2, Pieris - Muglia 0:0, Primorje - Sant'Andrea 1:1 , San Canzian - Chiarbola 1:0, Zarja Gaja - Begliano 6:0. Pieris 15 9 4 2 26:10 31 Muglia 15 10 1 4 23:10 31 Esperia 15 8 5 2 30:14 29 Sistiana 15 l 4 4 20:19 25 Piedimonte 15 6 6 3 19:15 24 Cormonese 15 5 5 5 23:21 20 Sant'Andrea 15 6 2 l 21:22 20 Zarja Gaja 15 6 2 7 17:24 2G Begliano 15 5 5 5 11:24 20 Primorje 15 5 4 6 2S:25 19 Opicina 15 5 3 l 19:29 18 Breg 15 3 S 4 16:14 17 San Canzian 15 4 4 l 16:19 16 Romana 15 3 4 8 14:21 13 Fiumicello 15 2 6 l 18:26 12 Chiarbola 15 1 l l 14:28 10 PRIHODNJI KROG Opicina - Primorje, Chiarbola - Breg, Romana - Zarja Gaja 3. AMATERSKA LIGA IZIDI 16. KROGA Aurisina - Poggio 0:1, Cgs - Audax 3:1, Lucinico Villa 2:2, Mladost - Terzo 1:1, Montebello - Mossa 1:0, Roianese - Torre 3:0, Ruda - Sagrado 1:0, Campanelle so bile proste. Terzo 14 9 3 2 31:12 30 Ruda 15 9 3 3 2l:1l 30 Roianese 15 9 2 4 25:19 29 CGS 15 8 4 3 33:22 28 Montebello 15 l 6 2 20:12 2l Mossa 15 8 2 5 32:23 26 Torre 14 l 3 4 24:20 24 Villa 15 6 3 6 24:18 21 Sagrado 15 4 6 5 23:23 18 Mladost 14 4 5 5 18:22 17 Lucinico 15 3 6 6 1l:23 15 Aurisina 15 3 4 8 13:2l 13 Poggio 15 3 3 9 14:2l 12 Audax 14 2 2 10 1l:36 8 Campanelle 14 0 4 10 14:31 4 PRIHODNJI KROG Torre - Mladost / NOGOMET Torek, 19. januarja 2010 21 NOGOMET - Presenetljiva razpleta v promocijski ligi Sovodnje doma prebile led V Štandrežu 4 goli in 9 šivov Belo-modri niso več zadnji na lestvici - Vesna dohitela San Daniele na 1. mestu NAŠ POGOVOR - M. Meola »K Primorcu se vsakdo rad vrača« Michele Meola igra pri tre-benskem Primorcu že četrto sezono. Na sredini igrišča je tako rekoč nenadomestljiv. Njegove lastnosti so: borbenost, hitrost, spretnost in natančnost. Kolikokrat je njegova podaja odločilna in koristna. Tudi v nedeljo je bil proti Marianu med boljšimi na igrišču. Michele, tokrat ste zbrali tri pomembne točke. Proti Marianu je bila zelo pomembna tekma, saj smo se po tej zmagi še nekoliko približali mestom, ki vodijo v play-off. Danes (v nedeljo op. ur.) ste lahko videli, da smo fizično v dobri formi. To predvsem po zaslugi dobrih treningov decembra. Veliko smo tekali, kar nam bo v veliko pomoč v drugem delu prvenstva. Tokrat smo igrali taktično disciplinirano in tudi zelo borbeno. V drugem delu prvenstva bo torej vaš cilj uvrstitev v končnico prvenstva za napredovanje. Nekako tako. Naloga ne bo lahka, saj je tudi letošnje prvenstvo zelo izenačeno. Če bomo še naprej dobro trenirali in se vsako nedeljo potrudili, potem sem prepričan, da bomo na koncu igrali v play-offu. Kako se počutiš pri trebenskem društvu? Odlično. Tu je vzdušje res zelo dobro. Predsednik Kralj in ostali odborniki nam nudijo vse najboljše pogoje. Marsikdo je igral tudi pri drugi društvih in se je znova vrnil v Trebče. Pa tudi nekateri nekdanji soigralci prihajajo še naprej ob petkih na večerje. To je še en dokaz, da so se imeli v Trebčah odlično. V zadnjih dveh sezonah ste precej pomladili ekipo. To je bila dobra poteza, saj je bila pomladitev potrebna. Pridružili so se nam nekateri solidni mladi igralci, na katere lahko pri Primorcu resno računajo še vsaj za nekaj sezon. Od zgodovinskega jedra Primorčevih igralcev pa vas ni ostalo veliko. Mislim, da smo to še jaz, Palmisano, ki je poškodovan, Franceschinis in Lanza. Mi držimo trdo in upam, da smo v veliko pomoč mlajšim. (jng) V 1. krogu povratnega dela prvenstva izstopata rezultata v Štandrežu in v Sovodnjah. Sovodenjci so dosegli prvo letošnjo zmago na domačih tleh (2:1 proti Buttriu). Juventina pa je v Štandrežu visoko izgubila. Končni izid je bil kar 4:0 za goste iz Humina. S pomembno zmago pa se je z gostovanja vrnila kriška Vesna (0:2 proti Centro Sedii), ki je na prvem mestu »ulovila« San Daniele. Po zmagi proti Buttriu Sovodenjci niso več zadnji na lestvici. Nova »pepelka« je Centro Sedia, ki je izgubila proti Vesni. Sovodenjci so tokrat igrali zelo dobro in borbeno. »Dobro smo sicer igrali že na zadnjih treh tekmah. Tokrat pa smo izkoristili dane priložnosti in smo povedli že v prvi minuti z Reščičem, ki je bil tudi tokrat med boljšimi na igrišču,« je dejal predsednik Zdravko Kuštrin. Drugi sovo-denjski gol je padel v protinapadu. V drugem polčasu so se gostitelji zelo urejeno branili. Treba je poudariti, da je obrambna vrsta tudi tokrat igrala v novi sestavi z Bernardisom li-berom. »Po izključitvi Padovana smo bili v škripcih, ampak se nismo pustili presenetiti, čeprav so gostje zmanjšali zaostanek,« je dejal Kuštrin, ki je dodal: »Zmaga nam je vlila veliko poguma in samozavesti. Cela ekipa je igrala dobro, nadpovprečno pa so igrali Reščič, Stergulz in Bernardis. Za 6. mestom, če gledamo od spodaj navzgor, zaostajamo zdaj štiri točke. Če bomo še naprej igrali tako zbrano in bomo dosegali pozitivne rezultate, bi se lahko v drugem delu prvenstva celo izognili play-outu. Vsekakor bo slika bolj jasna do konca februarja, saj nas do takrat čaka serija pomembnih tekem proti neposrednim tekmecem za obstanek.« S Sarijem so Sovodenjci v drugem delu prvenstva vsako sezono igrali bolj prepričljivo. Ali bo tudi letos tako? V nedeljo bodo Sovodenjci gostovali pri Pro Gorizii. Zagotovo ne bo Pacorja, ki se je poškodoval v nedeljo. Juventina je nepričakovano visoko (kar s 4:0) izgubila proti Gemoneseju, ki je sicer solidna ekipa. »Novoletna pavza nam je povzročila več škode kot koristi. Ne smemo nojevsko potiskati glave v pesek: smo v težavah in fantje so precej zmedeni. Tako visokega poraza v Štandrežu ne pomnimo. Igrali smo popolnoma nekoncentrirano. Lep dokaz tega je bila nesreča, ki se je na začetku pripetila Furlanu, ki je trčil v Masottija. Furlan je moral poiskati pomoč v bolnišnici (9 šivov),« je povedal športni vodja Gino Vinti, ki je še dodal, »da se bodo ta Riccardo Bertocchi (Vesna) kroma teden zbrali s fanti in skušali rešiti težave.« V Juventininem taboru pričakujejo takojšnjo reakcijo. Juventina bo jutri v Štandrežu igrala prijateljsko tekmo proti novogoriškemu Hitu. Srečanje se bo začelo ob 19. uri. Po nedeljski zmago se veselijo v taboru kriške Vesne, ki je na 1. mestu dohitela San Daniele. Furlanska ekipa je igrala neodločeno proti ekipi Union 91 (1:1). Športni vodja Paolo Vi-doni je bil z igro Venezianovih varovancev zadovoljen: »V prvem polčasu smo ustvarili res veliko priložnosti in bi lahko vsaj še trikrat zatresli nasprotnikovo mrežo. V drugem delu smo še naprej držali vajeti igre v svojih rokah in nismo nič tvegali. Negativna novica je le poškodba Martina Chebra, ki bo moral počivati kar nekaj dni.« Prav na dan svojega rojstnega dneva je Ric-cardo Bertocchi (praznoval je 31 let) s prostega strela zatresel nasprotnikovo mrežo. Rojstni dan je v soboto praznoval tudi trener Roberto Veneziano (obema vse najboljše!), ki je bil seveda z zmago v gosteh več kot zadovoljen. (jng) 3. AMATERSKA LIGA Mladost je bila enakovredna vodilnemu Terzu Doberdobska Mladost je pošteno namučila vodilni Terzo in iztrgala pomembno točko. Varovanci trenerja Stojana Kravosa so igrali dobro in učinkovito. »Vsi so dali vse od sebe. Borili smo se do zadnje minute, tako da smo Terzu povsem zasluženo odtrgali točko,« je dejal nogometaš Mladosti Dimitrij Bensa, ki tokrat ni igral zaradi izključitve. V Doberdobu so sicer prvi povedli gostje, ki so De-vetaka premagali v 62. minuti (Deve-tak je moral nadomestiti Custrina, ki ga je sodnik v prvem polčasu izključil zaradi igre z roko izven kazenskega prostora). Dve minuti kasneje pa je uspelo izenačiti Mauru Pericu. V nadaljevanju je še eno lepo priložnost za gol imel na svojih nogah Dimitrij Ferlerič, ki pa ni bil dovolj natančen. MLADINSKI NOGOMET Pomembna zmaga naraščajnikov Pomladi Pomlad - Sistiana 2:0 (1:0) STRELCA: Carli v 14. in Paolet-ti v 49. min. POMLAD: Vidoni, Riosa, Ros-sone, Vallon, Žerjal, Brass, Cerkvenic (Dalniy), Carli, Paoletti, Kuret, Kras-niqi (Verni). Trener: Tommasi. V zaostalem srečanju so naraš-čajniki Pomladi, v nedeljo v Dolini, zasluženo premagali solidno Sistiano, ki je druga na lestvici. Pomlad je v 14. minuti povedla po lepem golu Luke Carlija, ki je izkoristil natančno podajo Erika Kureta. V prvem polčasu je nato sodnik izključil Rossoneja, ki je naredil prekršek v kazenskem prostoru. Sodnik je ob tej priliki tudi pokazal na belo točko. Enajstmetrovko je mojstrsko ubranil vratar Matija Vi-doni, ki je bil tudi med najboljšimi na igrišču. V drugem polčasu so gostitelji še naprej suvereno vodili tekmo in po devetih minutah je za drugi gol poskrbel »bomber« Christian Paoletti. Trener Dino Tommasi je takole ocenil nastop svojih varovancev: »Pohvaliti mora vse igralce, ki so se potrudili in dali vse od sebe. Še posebno vratarja Vidonija, ki je ubranil tudi enajstmetrovko. Upam, da bomo še naprej igrali tako dobro.« MLADINSKI NOGOMET - Naraščajniki in najmlajši Pomladi Velik napredek, cilja pa ne bodo izpolnili Obe ekipi sta odrezani od boja za naslov pokrajinskega prvaka - Oba trenerja (Dino Tommasi in Rajko Žeželj) pohvalila trud in prizadevnost mladih nogometašev Trener naraščajnikov Pomladi Dino Tommasi daje navodila najboljšemu strelcu moštva Christianu Paolettiju kroma V nedeljo je po daljšem premoru znova stopila na igrišče ekipa naraščajnikov Pomladi. Odigrala je sicer zaostalo tekmo iz prvega dela prvenstva. Drugi del sezone se bo za na-raščajnike začel 31. januarja, za najmlajše pa teden kasneje, 7. februarja. Začetniki pa bodo drugi del prvenstva še kasneje. Pokrajinska zveza še ni sestavila koledarjev spomladanskega dela. Trenerja obeh ekip Pomladi, na-raščajnikov in najmlajših, sta zelo pozitivno ocenila prvi del sezone, čeprav sta dejansko obe ekipi že odrezani od boja za prvo mesto, kar je bilo pred začetkom sezone, vsaj pri naraščajni-kih, glavni cilj. Naraščajniki so po 14 krogih četrti na lestvici. »Vodilna Ponziana, proti kateri smo nerodno izgubili, ima že preveč točk prednosti. Usoden za nas je bil neodločen izid proti ekipi Cgs,« je priznal trener Dino Tommasi, ki je na klop naraš-čajnikov Pomladi prisedel v prvi polovici lanske sezone. »Od takrat so fantje veliko napredovali. Kljub temu da nismo več v boju za naslov, sem s fanti zelo zadovoljen, saj trenirajo zelo dobro. Treningi so zelo dobro obiskani in lahko računam na najmanj 15 nogometašev. Vsega skupaj nas je 22, saj so se nam pred kratkim pridružili še novi igralci. Nekateri so sicer pravi novinci v tem športu. Ampak nič ne de, pri nas so vrata odprta vsakomur,« pravi Tommasi, ki je edinole nekoliko razočaran, ker fantom ni uspel vcepiti zmagovalne miselnosti. »Na tekmah smo še vedno premalo odločni in premalo borbeni. Fantom je skoraj vseeno, ali zmagajo ali izgubijo. Potrudil se bom, da se bodo fantje izboljšali tudi v tem elementu,« je obljubil Tommasi, ki je še dodal: »V slovenskem društvu se imam res odlično, čeprav žal ne govorim slovenščine. Fantje in ostali odborniki so me zelo dobro sprejeli, tako da vlada v moštvu res pravo vzdušje. V drugem delu si želim, da bi še veliko napredovali in seveda končali prvenstvo čim bližje vrhu.« Najmlajši Pomladi, ki letos igrajo v Bazovici, zasedajo tretje mesto na lestvici. Trener Rajko Žeželj je s to skupino »super zadovoljen,« kot nam je dejal. »Škoda le, da smo na samem začetku prvenstva imeli nekaj težav in prav v tem delu smo izgubili obe pomembni tekmo proti solidnima Mug-gii in Cgs A. Prepričan sem, da bi bil mesec kasneje razplet precej drugačen,« pravi trener iz Lucije na slovenski obali. »Vsekakor so vsi fantje zelo delavni in so od septembra zelo veliko napredovali. Res nisem pričakoval tako velikega napredka v tako kratkem času,« se je čudil Žeželj, ki je seveda s tem zelo zadovoljen. »Škoda Trener najmlajših Rajko Žeželj kroma le, da je prvenstvo slabo, saj imamo le dva solidna nasprotnika. Prav zaradi tega bomo v drugem delu sezone igrali več prijateljskih tekem proti bolj kakovostnim ekipam, ki nastopajo v deželnem prvenstvu. Samo tako bodo fantje še napredovali. Prepričan sem, da bi se ta ekipa lahko enakovredno kosala tudi na deželni ravni. Skupina fantov letnik 1995 so zelo zanimivi in dobro obetajo. Z njimi bo treba še na- prej delati kvalitetno,« je še dodal Že-želj. Pri Pomladi so torej optimisti. Fantje so delavni, redno trenirajo in se trudijo. Vodstvo kluba torej pričakuje še večji napredek in seveda boljše rezultate. (jng) NARAŠČAJNIKI - Vrstni red: Ponziana 27, Sistiana 21, Esperia, Pomlad 19, Montebello Don Bosco 16, S. Andrea 13, Opicina 8, Domio 7, Zaule 5, Cgs 4, Roianese 3 (San Lui-gi B in Trieste Calcio B nista vključena v uradno lestvico). NAJMLAJŠI - Vrstni red: Cgs A 24, Muggia 21, Pomlad 15, Sistiana 15, S. Andrea 10, Domio 7, Mont./D. Bosco 6, Esperia 5, Fani Olimpia 0 (Cgs B in Trieste Calcio B nista vključena v uradno lestvico). 22 Torek, 19. januarja 2010 ŠPORT / ALPSKO SMUČANJE - 46. Zlata lisica v Mariboru Drugo mesto odlična popotnica za nastop na OI Slovenka Tina Maze bo v Vancouvru tudi v slalomu sodila v ožji krog favoritinj MARIBOR - Slovenska alpska smučarka Tina Maze je na nedeljskem slalomu za 46. Zlato lisico v Mariboru osvojila drugo mesto, svojo najboljšo uvrstitev v tej disciplini. Ta uspeh je tudi najboljša popotnica za nastop na olimpijskih igrah, ki bodo čez slab mesec v Vancouvru. Še zlasti potem, ko prvi nastopi v novem letu - Mazejevo je pestila huda trebušna gripa, niso bili najbolj spodbudni. »Ta nastop je zame skoraj kot zmaga. Po sobotni tekmi mi je bilo težko. Danes mi je prav prišla jeza, ki se je nabrala v meni. Vesela sem, da sem osvojila stopničke tudi v slalomu in to pred domačimi gledalci v Mariboru, kjer sem si tega še posebej želela. Stopničke so bile po prvi vožnji uresničljive. Dobro vožnjo sem ohranila tudi na drugi progi in sem razveselila domače občinstvo po sobotnem velesla-lomskem rezultatu. Dokazala sem, da sem v dobri slalomski formi. Slalom je bolj boksarska disciplina in moje udarjanje količkov, s katerim sem 'razbila' svojo jezo, če se nekoliko pohvalim,« je povedala Tina Maze, ki je bila po prvi vožnji sedma, v drugi pa je dosegla najboljši čas in bila za osem stotink sekunde hitrejša tudi od zmagovalke Avstrijke Kathrin Zettel, medtem ko je bila tretja Nemka Maria Riesch, ki je ponovno prevzela vodstvo tudi v skupnem seštevku svetovnega pokala (922 točk), saj je Američanka Lindsey Vonn (894), doslej vodilna in branilka velikega kristalnega globusa, po sobotnem veleslalomskem odstopu slalom končala že po prvi vožnji na 46. mestu. Tina Maze je v skupnem seštevku na 5. mestu (514 točk). Tina Maze se je na slalomski tekmi za svetovni pokal prvič v karieri zavihtela na zmagovalni oder. Najboljša uvrstitev doslej je bilo 4. mesto v Lienzu decembra lani ansa Vonj po olimpijskih igrah mami tudi Hrvata Ivico Kostelica, ki se v formo vrača ravno ob pravem času. Hrvaški as je na slalomu v Wengnu osvojil svojo deseto zmago v svetovnem pokalu ter prvo po operaciji kolena v tej zimi. V nedeljo je bil nedvomno razred zase, saj je vodil že po prvi vožnji. Wengen hrvaškemu smučarju nedvomno leži. Prav na slalomih v Wengnu je že šestkrat stal na zmagovalnem odru, prvič pa je na tem klasičnem slalomu zmagal 13. januarju 2002, ko je bil slovenski smučar Mitja Kunc drugi. V cilju je Kostelič za 29 stotink prehitel Šveda Andreja Myhrerja. Tretji je bil Avstrijec Reinfried Herbst (+0,51). Edini slovenski finalist Bernard Vajdič je bil 26. (+3,20). Le za tri mesta boljši je bil Italijan Razzoli, edini od »azzurrov«, ki je prišel na cilj v obeh spustih. Švicar Carlo Janka, ki ni nastopil, je ohranil mesto vodilnega v skupnem seštevku svetovnega pokala. Njegov avstrijski zasledovalec Benjamin Raich je bil v slalomu četrti (+0,70) in za Janko zaostaja za 18 točk. KOŠARKA Evroliga: Slovenci v vseh skupinah BARCELONA - V drugem delu evrolige bodo imeli Slovenci svoje predstavnike v vseh štirih skupinah. Največ jih bo nastopilo v skupini G, v kateri so CSKA Moskva Matjaža Smodiša, Žalgiris Aleksandra Čapina in Mirze Begiča ter Unicaja Malaga ter poljski Prokom.Erazem Lorbek in Jaka Lakovič bosta skušala v družbi Panathinaikosa, Partizana in Marusija ohraniti nedotakljivost FC Barcelone, ki se je kot edina ekipa v nadaljevanje evrolige uvrstila s stoodstotnim izkupičkom. Boštjan Nachbar bo z Efes Pilsnom nastopal v skupini z Real Madridom, Sieno in Maccabijem, novo-pečeni član Cibone Samo Udrih pa bo od 27. januarja do 11. marca igral v skupini H skupaj z Olympiacosom, Cajo Laboral in Himkijem. Prvi dve ekipi iz vsake skupine se bosta uvrstili v četrtfinale, zmagovalci četrtfinalnih obračunov na dve zmagi pa bodo napredovali na zaključni turnir, ki bo 7. do 9. maja v Parizu. Skupina E: Barcelona, Panat-hinaikos, Partizan, Marusi. Skupina F: Real Madrid, Siena, Maccabi, Efes Pilsen. Skupina G: CSKA Moskva, Unicaja, Žalgiris, Prokom. Skupina H: Olympiacos, Caja Laboral, Him-ki, Cibona Marija Šarapova Zmagovalko Australian opna 2008 je že v prvem krogu letošnje izvedbe premagala njena rojakinja, Rusinja Marija Kirilenko, Šarapova, trikratna zmagovalka turnirjev za grand slam, je tako prvič po sedmih letih klonila že v prvem krogu katerega od turnirjev velike četverice, saj je Kirilen-kova slavila zmago s 7:6 (4), 3:6 in 6:4. i Leo Messi Argentinski šampion Barcelone je za katalonski klub presegel mejo 100. doseženih golov, čeprav ni star niti 23 let! Letos jih je dosegel že 21. od tega 15 v španski ligi s povprečjem 0,93 gola na tekmo. Zmago Sagadin Slovenski košarkarski trener je izgubil službo pri hrvaškem košarkarskem klubu Zadru. Upravni odbor kluba je imel nujno telefonsko sejo, na kateri je soglasno zamenjal Saga-dina. Glavni razlog za prekinitev pogodbe je nezadovoljstvo z rezultati. SPOMINI Na Poljskem: kako so nas cigarete, likerji in očala spravila iz zagate in presunljiv obisk v Auschwitz Branko Lakovič_ Vest, da so neznanci pred mesecem dni ukradli napis Arbeit macht Frei v nekdanjem zloglasnem koncentracijskem taborišču v Oswiecinu (po nemško Ausch-witzu), me je precej prizadela. Prvič, ker sem tudi sam obiskal ta logor smrti in žalosti, drugič, ker smo tudi sami v družini doživeli tragedijo nemškega lagerja. Naš stric Maks se je vrnil iz Nemčije takoj po vojni. "Ni imel niti trideset kilogramov, zbolel je za TBC in je po nekaj mesecih umrl," mi je večkrat pripovedovala nona iz Doberdoba. Za svoje Spomine sem se odločil, da tokrat pišem o Borovem gostovanju na Poljskem in obisku v Oswiecinu. Na Poljskem sem se mudil dvakrat, od 18. do 28. septembra 1971 v Wrocla-wu in od 22. do 30. avgusta 1979 v Sos-nowcu, obakrat s košarkarsko ekipo Bora, prvič kot igralec, drugič kot vodja odprave. Torej v obdobju, ko si lahko v vzhodne države zahajal le z vizumom in je bila svoboda, kot je tedaj posrečeno dejal eden od Borovih igalcev, le "optional". Če je bilo prvo gostovanje, ki sem ga teden dni preživel kot igralec predvsem zaradi brezskrbne zabave in drugih dogodivščin, manj zaradi košarkarskih izkušenj (doživeli smo pet porazov in en neodločen izid), izredno lepo, mi je drugo ostalo še posebno v živem spominu. Že na meji med Avstrijo in Češko smo zaradi dolge vrste avtomobilov čakali skoraj dve uri, na meji med Češko in Poljsko pa je bila vrsta še daljša. Poleg tega smo morali dokazati, da smo na Poljskem gostje košarkarskega kluba Zaglebie. Kot vodja ekipe sem skakal od urada do urada, prosil, prepričeval carinike. Rekli so, da morajo klicati na italijansko ambasado v Varšavo in so mi osorno veleli, naj sedem na klop in čakam. Čakal sem eno, dve uri, morda še več. Tedaj sta dva naša igralca (imeni ne bom razkril) stopila v carinarno. Iz torbe sta povlekla zaboj cigaret Marlboro in steklenico Mar-tinija ter sta cariniku "dobroti" položila pod mizo. Prebledel sem in pomislil: "Sedaj nas bodo vse zaprli zaradi korupcije vojaških oblasti." Zgodilo pa se je "čudo": carinikje stopil na cesto in začel mahati z roko, da naj naši avtomobili iz dolge večkilometrske kolone privozijo do rampe na meji. Izročil nam je potne liste ter nam prijazno in smeje zaželel dobro bivanje na Poljskem... Težav s policijskimi oblastmi pa še ni bilo konec, nasprotno. V Sosnowcu so nam predstavniki društva Zaglebie priredili skoraj svečan sprejem z vsemi najvišjimi predstavniki in s predsednikom kluba na čelu. Borova ekipa, ki je nastopala v promocijskem prvenstvu in jo je tedaj treniral mladi Franko Perco, je bila v tem lepo urejenem in industrijsko razvi- tem mestu na pripravah, igrala pa je tudi dve prijateljski tekmi (zmaga proti Odri s 85:83 in poraz proti Cieszynu s 83:88). Že drugi dan bivanja nas je čakalo bridko presenečenje. Leto 1979 so proglasili za "leto otroka po svetu". Eden izmed naših igralcev je bil velik ljubiteljfotografije in je pomislil, da bi za spomin na to leto ujel v svojo kamero nekaj otrok, ki so se igrali na cesti pred restavracijo, kjer smo imeli kosilo. Na njegovo (in našo veliko) smolo pa so bile na cesti tudi kante za smeti. Nič sluteč smo se odpravili v restavracijo na kosilo. Veselo razpoloženje je v hipu skvaril vdor policije v jedilnico. Takoj so nam zaplenili fotografski aparat in nas odvedli na policijsko postajo ter našega "nespretnega fotografa" zaprli v posebno celico, ker naj bi baje "slikal poljske otroke blizu smeti, da bi potem razkazoval na Zahodu, kako bedni so otroci v tej državi. "Igralce sopo-sedli okrog velike mize, kot vodja ekipe pa sem moral prepričevati kapetana polici- je, da je bil naš "fotograf" absolutno v dobri veri. Tedaj se je zgodilo... drugo čudo. Eden od naših igralcev je na mizo položil nove naočnike ray-ban, ki so bile tedaj zelo moderne. Policaji, ki so stali ob mizi in so skoraj nepremično gledali predse, so se takoj zazrli v očala, jih z očmi skoraj požirali. Eden izmed njih se je opogumil, si naočnike nataknil, kar je med igralci in samimi policisti vzbudilo velik smeh. Turobno ozračje, kije dotlej vladalo v sobi, se je spremenilo v veselo razpoloženje. Nekdo od igralcev je iz žepa potegnil škatlico cigaret, jih ponudil policajem in vzdušje je postalo skoraj razposajeno. Skratka: našemu "fotografu"so zaplenili film, igralci so bili prikrajšani za nekaj škatlic cigaret in tudi za lepe naočnike. Bili pa smo prosti in vsi smo si oddahnili, še posebno pa naš "fotograf", ki je zares tvegal zapor. Pogoji za treninge, ki nam jih je nudil domači klub, so bili zares idealni. Fantje so pridno trenirali in med njimi se je ustvarila prava klapa, kar je bilo navsezadnje tudi cilj gostovanja. Dva dni pred odhodom domov so nam ponudili možnost, da bi si ogledali koncentracijsko taborišče v Oswiecinu, poljsko ime za zloglasni Auschwitz. Nemško verzijo za Oswiecin v tem kraju zelo sovražijo in čemu, smo se na lastne oči lahko prepričali, ko smo obiskali ta kraj smrti in človeškega zla. Ob vhodu je visel napis "Arbeit macht Frei" (Delo osvobaja), ki so ga pred kratkim neznanci ukradli, kar je po vsem svetu sprožilo val ogorčenja. Ogledali smo si nato barake (na sliki), kjer je hiralo na tisoče in tisoče revežev, plinske celice, macole, s katerimi so pobijali ljudi kot živali, peči, v katerih so jih sežigali. Ogledali smo si tudi kratekfilm dokumentarec iz tistih časov v tem lagerju. Ko smo polagali venec na spomenik tega lagerja, smo bili vsi vidno ganjeni, tudi tisti, ki so bili vse dni še preveč živahni. Od vseh grozot, ki sem jih videl v taborišču smrti, pa mi je ostala v nepozabnem spominu baraka, v kateri so bili kupi s tisočimi majhnih naočnikov, čeveljčkov, lasi, oblekic, nogavičk, ki so otrokom zaplenili ali so jih shranili, ko so ti pomrli ali so jih pomorili. Ko smo se od Oswiecina (Auschwitza) vrnili v Sosno-wiec, smo bili nenavadno tihi. Ko pa smo nekaj spregovorili, smo se spraševali, kako se ja kaj takega lahko zgodilo. In ko sedaj berem ali slišim po raznih medijih nekatere ljudi, žal v vse v večjem številu, ki pravijo, da teh koncentracijskih taborišč ni bilo ali druge, ki menijo, da so bila ta le navadna letovišča, bi jih enosavno odpeljal v Os-wiecin (Auschwitz). Tam naj se sami prepričajo o grozotah, ki so jih storili njihovi somišljeniki. / Torek, 19. januarja 2010 363 O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu doberdob - Na sinočnji seji občinskega sveta izglasovali varianto Odobreni sklep odprl pot širitvi kamnoloma Načrt družbe Granulati Calcarei bo podvržen rigoroznim preverjanjem Doberdobski občinski svet je na si-nočnjem zasedanju odobril varianto k regulacijskemu načrtu št. 8 z vsemi točkami. Odobreni sklep prižiga zeleno luč za širitev kamnoloma pri Devetakih. Zanj je glasovalo osem svetnikov večine, medtem ko je opozicija s svojimi petimi svetniki glasovala proti. Družba Granulati Calcarei bo sedaj morala predstaviti zelo podroben načrt in oris dejavnosti, ki jih bo opravljala v kamnolomu, ta pa bo podvržen rigoroznim preverjanjem, zato da bodo preprečili katere koli negativne učinke. To je zapisano v pogodbi, ki je sestavni del upravnega sklepa. Le-ta hkrati spreminja namembnost nekaterih zemljišč v raznih zaselkih do-berdobske občine, ki so v lasti domačinov in ki postajajo zazidljiva. Do odobritve sklepa o varianti k regulacijskemu načrtu je prišlo sinoči okrog 20. ure, po šestih urah zasedanja z gostim dnevnim redom in mestoma tudi z vročo razpravo. Prvo sejo v novem letu je župan Paolo Vizintin prekinil takoj po odobritvi sklepa o varianti, po premoru pa se je nadaljevala. Novo varianto bo doberdobska občina odposlala deželi, ki jo bo objavila v deželnem listu in s tem se bo upravni postopek zaključil. Po objavi bo varianta pravnomočna, do tega pa naj bi približno prišlo v roku dveh mesecev. Lastniki zemljišč, ki bodo postala zazidljiva, bodo lahko pripravili načrte za gradnjo svojih hiš, lastnike kamnoloma pa pred njegovo širitvijo čakajo še nekateri upravni koraki. »Družba, ki je lastnica kamnoloma pri Devetakih, bo morala predstaviti natančen in poglobljen načrt deželi in njeni agenciji za okolje Arpa, ki bosta še enkrat preverili učinke širitve na naravno okolje in na zdravje prebivalcev doberd-obske občine. Šele zatem bo dežela izdala dovoljenje za obratovanje oz. širitev kamnoloma, do česar naj bi vsekakor prišlo v roku enega leta,« pravi župan Vizintin. Po njegovem posredovanju so v dogovor med doberdobsko občino in lastniki kamnoloma vključili klavzulo, na podlagi katere mora podjetje Granulati Calcarei občini odšteti 120.000 evrov. »To morajo storiti ne glede na odločitev, ki jo bo v zvezi s širitvijo kamnoloma zdaj sprejela dežela,« pojasnjuje Vizintin. Pri pripravi načrta za širitev kamnoloma so po županovih zagotovilih izbrali varianto, ki bi minimizirala negati- vne učinke na okolje in kulturno krajino. Preverili so vse morebitne učinke, tako da bi preprečili negativne posledice. »Poudariti je treba tudi, da bo količina dnevno izkopanega kamenja ostala ista. To pomeni, da se ne bo povečalo število tovornjakov, saj jih bo iz kamnoloma lahko na dan vozilo od 40 do 50,« pravi Vizin-tin in dodaja, da so pri načrtovanju posega v prostor upoštevali vsak posamezni učinek na teritorij in na zdravje občanov, od zdravstvenega podjetja in deželne agencije za okolje Arpa pa so prejeli vsa potrebna zagotovila, da širitev kamnoloma ne predstavlja nikakršne nevarnosti. Na podlagi novega regulacijskega načrta bodo kamnolom pri Devetakih lahko povečali s sedanjih 136.312 kvadratnih metrov na 279.365 kvadratni metrov; v prihodnjih petnajstih letih bodo lahko izkopali približno štiri milijone kubičnih metrov kamenja. Na dnevnem redu sinočnje seje občinskega sveta sta bila tudi proračun za leto 2010 in programsko poročilo za triletje 2011-2012. Glede tega je župan povedal, da je dežela drastično zmanjšala sredstva, ki jih je namenjala krajevnim upravam. Za nameček so z ukinitvijo davka ICI izgubili v Doberdobu 90 tisoč evrov, dežela pa jim je v zameno zagotovila 66 tisoč evrov. Župan je še dejal, da so pri porazdelitvi sredstev posvetili maksimalno pozornost šolstvu in sociali, ki jima bo šlo okrog dvajset odstotkov razpoložljivega denarja. (dr) Kamnolom pri Devetakih altran sovodnje - Prizadetost svojcev »Življenje g. Vojka je pripeto na neznansko tanko nit« »Življenje g. Vojka Makuca je pripeto na neznansko tanko nit. Dokler je v njem tudi najmanjša sled življenja, imajo v bolnišnici dolžnost, da ga ohranjajo pri življenju.« Tako so sinoči povedali najbližji svojci sovodenjskega župnika, njihove skope, z zelo resnim glasom izrečene besede pa so znamenje, da jih je dogajanje zadnjih dni, predvsem odmev v italijanskih medijih, še močneje prizadelo. Zato želijo sedaj ohraniti svoje doživljanje v najožjem zasebnem krogu, ostajajo pa povezani s sovodenjsko skupnostjo, ki žaluje za svojim župnikom. Pojasnili so nam le še, da bodo na izrecno željo g. Makuca po smrti njegovi organi darovani: »Trdil je, da je treba vedno in za vsako ceno pomagati, če je to v naših močeh. Ravno zara- di te njegove želje, dokler bo v njem življenje, bodo zdravniki skrbeli za preživetje njegovih organov.« V soboto zvečer sta vest o duhovnikovi smrti posredovali njegova družina in nadškofija. V bolnišnici so se namreč nejasno izrazili o brezupnem stanju g. Makuca. V nedeljo se je v raznih cerkvah verska skupnost zbrala v molitvi za umrlega župnika, tako tudi v Sovodnjah, kjer sta se vernikom pridružila nadškof in županja. Uslužbenec pogrebnega podjetja, ki se je po naročilu nadškofije lotil priprav na pogreb, pa je v bolnišnici ugotovil, da župnik še živi, saj občutljiva aparatura, ki spremlja dejavnost vitalnih organov, zaznava rahlo sled življenja. »Tanka nit ohranja pri življenju tudi naše upanje,« so nato sporočili na nadškofiji. APrimorski ~ dnevnik nova gorica Čezmejni protokol bo okrepljen in posodobljen Mestna sveta Gorice in Nove Gorice bosta v četrtek odločala o sprejetju sklepa, na podlagi katerega bo na območju Gorice, Nove Gorice in Šempetra-Vrtojbe ustanovljeno Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje (EZTS). Na občinah pravijo, da bodo tako nadgradili dosedanje sodelovanje, predvsem pa mu bodo dali institucionalni pečat, ker bo EZTS »samostojna pravna oseba, ki jo občine ustanovijo z namenom poenostaviti in pospeševati čezmejno sodelovanje ter tako krepiti ekonomske in socialne povezave. Gre za razmeroma nov pravni instrument. ki je bil uveden 5. julija 2006 z Uredbo 1082/2006 Evropskega parlamenta in Sveta. Cilj tega pravnega instrumenta je poenotiti pravne okvire za sodelovanje, ki so zaradi razlik med pravnimi sistemi, v katerih delujejo čezmejni partnerji, pogosto ovira za uspešno čezmejno sodelovanje«. Tako je zapisano v uvodnem delu sklepa, okrog katerega se bo na četrtkovih sejah občinskih svetov razvila razprava. V Novi Gorici, kjer se bo zasedanja udeležil goriški občinski odbornik Guido G. Pettarin, bo glasovanje predvidoma ob 18. uri, v goriški občinski dvorani, kjer bo navzoč predsednik komisije za mednarodne odnose novogoriškega mestnega sveta Stojan Ščuka, pa bodo glasovali okrog 20. ure. Zaradi udeležbe novogoriškega upravitelja lahko pričakujemo, da se bo ob tej priložnosti v goriški občinski svet »pretihotapila« tudi slovenščina. Ustanavljanje EZTS-ja je včeraj privedlo k novogoriškemu županu Mirku Brul-cu delegacijo z goriške pokrajine. Prišli so predsednik Enrico Gherghetta ter slovenska odbornika Mara Černic in Marko Marinčič. Pokrajinski upravitelji so izrazili pomisleke na račun EZTS-ja predvsem v luči bojazni, da bi nova oblika medobčinskega povezovanja izvotlila že obstoječi Protokol o čez-mejnem sodelovanju. Pri sogovornikih so prejeli zagotovilo, da EZTS ne izključuje drugih oblik sodelovanja, v Novi Gorici pa pričakujejo konkretne vsebine in projekte, h katerim bodo brez zadržkov pristopili. Gherg-hetta je glede tega napovedal, da si prizadeva za okrepitev in posodobitev čezmejnega protokola in da bo v roku nekaj tednov izoblikovan predlog o revidiranju njegove strukture in vsebin. Prednost bodo imela področja, na katerih je pokrajina pristojna, in sicer turistična promocija krajev prve svetovne vojne, kolesarske poti, tipični pridelki in ravnanje z odpadki. gorica - Marko Marinčič Koren prevzel vlogo kanalizacije »Občina nima namena poiskati dokončne rešitve« Koren bo še dolga leta nadomeščal goriške kanalizacije, saj bodo po njem odtekale odplake, tudi potem ko bodo v Novi Gorici zgradili čistilno napravo. Na to opozarja občinski svetnik Foruma za Gorico in hkrati pokrajinski odbornik Marko Marinčič, ki priznava, da bo zadnji regulacijski poseg na Kornu sicer ublažil smrad in onesnaževanje Soče, nikakor pa ne rešuje težav. To je Marinčič poudaril na petkovi ustanovni seji goriške sekcije Legambiente. »V resnici bi morali zgraditi nov kanalizacijski sistem, na katerega bi povezali vse nezakonite jaške in greznice. V ta namen je na deželi na razpolago dvajset milijonov evrov, ki jih občina očitno še nima namena uporabiti za dokončno rešitev težav zaradi divjega onesnaževanja potoka,« pravi Marinčič in se sprašuje, kdaj bodo Koren odkrili in ga vrnili mesto. Po njegovih besedah bo zadnji regulacijski poseg res nekoliko omejil količino odplak, ki se izlivajo v Sočo, ker ne gre za trajno rešitev, pa je zadovoljstvo župana Ettoreja Romolija povsem odveč. Kot znano se je pred dnevi na goriškem potoku zaključil regulacijski poseg, v okviru katerega so del struge v Ulici Catterini prekrili, v dolini Korna pa so namestili cev, po kateri bo ob nizkem vodostaju odtekala vsa voda. Pod Ulico Del Guado bo nato potok v bistvu priključen na kanalizacijski sistem, po katerem bo tekla vsa njegova onesnažena voda, tako da bo ostali del struge do Soče popolnoma suh. To seveda ne bo veljalo ob večjih nalivih, ko se bo vsa onesnažena voda še naprej izlivala v Sočo. gabrje - Lastniki parcel besni na deželno civilno zaščito Žagovina namesto hlodov Pri čiščenju gozdne poti, ki vodi na Vrh, so podrta drevesa zmleli, ne da bi prehodno obvestili domačinov Stroj za mletje hlodov in vejevja na gozdni poti med Gabrjami in Vrhom bumbaca Čiščenje gozdne poti, ki iz Gabrij vodi na Vrh, je spravilo v nejevoljo domačine. Podjetje, ki opravlja dela v imenu deželne civilne zaščite, je podrlo drevesa na obeh straneh gozdne poti, nato pa jih je zmlelo, tako da je od debelih hrastovih in jesenovih hlodov ostala le žagovina. Lastniki parcel o posegu niso bili obveščeni. Ko so decembra začeli z delom, so delavci podjetja zapodili nekaj domačinov, ki so skušali ustaviti njihov poseg. Delavci so baje zagrozili lastnikom parcel, da bodo klicali karabi-njerje. Podobne besede so včeraj izrekli tudi Vidu Primožiču, bivšemu sovodenjskemu županu, ki je lastnik gozdne parcele ob omenjeni poti. Primožič se ni dal prepričati in se je postavil pred stroj, tako da so delavci začasno zaustavili svoje delo. Najprej so bili precej razburjeni, po nekaj časa pa so pokazali prijaznejše lice in se s Primožičem dogovorili, da bodo večje hlode pustili ob robu ceste, vejevje pa bodo premleli. Danes se bo Primožič skupaj z drugimi lastniki gozdnih parcel srečal s sovodenjskim podžupanom Slavkom Tomsičem. Skupaj si bodo ogledali, kako poteka čiščenje gozdne ceste. 24 Torek, 19. januarja 2010 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Zaradi kopačev in pregrad oviran promet Gradbišča se »selijo« po mestnem središču Gradbene stroje pripeljali v ulici De Gasperi in Mazzini - V Ulici Garibaldi čakajo na suho vreme Selitev goriške mrtvašm« Tudi Kontovelci v Sovodnjah Na sovodenjski pustni sprevod, ki ga v nedeljo, 14. februaq'a, prireja društvo Karnival, se bodo letos z vozom pripeljali tudi pustarji s Proseka in Kontove-la in ne samo s Proseka, kot je bilo zapisano v nedeljskem časopisu. Kontovelci opozarjajo, da gradnja vozu in tudi šivanje oblek potekata ravno na Kontovelu, pri pripravah na pust pa seveda zgledno sodelujejo s sosedi s Proseka. nova gorica - V Ronketu na bojni nogi Muči jih največja črna gradnja v mestu Gradbišče ob vhodu v Ulico Mazzini bumbaca Gradbišča se »selijo« po goriškem mestnem središču in zasedajo vedno nove ulice in trge. Občina se zaveda nevšečnosti in obljublja bolj prijazno mesto, Goričani pa se medtem spopadajo z vsakdanjimi težavami zaradi zaprtih cest in pomanjkanja parkirišč. V prihodnjih dneh bo gradbišče zasedlo Ulico Mazzini, po kateri je promet že nekaj dni prepovedan. Včeraj so bili po drugi strani kopači že na delu v Ulici De Gasperi in na trgu pred županstvom, kjer bo podjetje Adriastrade iz Tržiča namestilo nove vodovodne cevi. Sledilo bo tlakovanje cestišča s porfirnimi kockami, tako da bodo ulice De Gasperi, Mazzini in trg pred županstvom povezani z Ulico Garibaldi. Kot znano, namerava občinska uprava v omenjenih ulicah urediti peš cono, ki bo Korzo povezala z zgodovinskim jedrom mesta - z Raštelom, grajskim gričem in Travnikom. Poseg v Ulici Mazzini naj bi se začel proti koncu meseca, zaključil pa naj bi se maja. Delavci so včeraj že začeli urejevati gradbišče; postavili so cestne znake, ki prepovedujejo parkiranje, pripeljali orodje in gradbene stroje. Župan Ettore Ro-moli se bo o poteku prenovitvenega posega jutri srečal s trgovci, ki mu bodo zaupali svoje pomisleke in predloge. Marsikdo med njimi se namreč boji, da bi se prenova ulice zavlekla, kot se je že zgodilo v drugih predelih mesta. Do zamud je med drugim prišlo tudi v sosednji Ulici Garibaldi, kjer zaključek del preprečujeta dva problema. Tlakovanje cestišča se ne more zaključiti zaradi muhastega vremena in previsoke stopnje vlage, po drugi strani pa namestitev razsvetljave ovirajo predpisi o jakosti luči. Delavci bi morali s posebnim lepilom utrditi gramoz med porfirnimi kockami, to pa lahko storijo samo ob suhem vremenu; ob previsoki stopnji vlage bi namreč lepilo po-rumenelo, kot se ponekod dogaja v Raštelu. Po drugi strani občinski predpisi predvidevajo javno razsvetljavo z nizko jakostjo, ki bi jo na občini za Ulico Garibaldi nekoliko zvišali. Zaradi tega se občinski tehnični uradi dogovarjajo z deželo, da bi spremenili krajevna določila in jih prilagodili tistim, ki veljajo na deželni ravni in ki predvidevajo nekoliko višjo jakost. Včeraj se je začela tudi obnova vodovodnih cevi v Ulici Aquileia med Trgom Divisione Mantove in mostom čez Sočo ter na Majnicah. Mestni redarji so namestili cestne znake, ki opozarjajo na gradbišče in na spremembe v cestnem režimu. (dr) Prebivalci območja Ronket v Novi Gorici so včeraj predstavili svoje poglede na domnevno gradnjo nakupovalnega centra Lidl v bližini njihovih domov oziroma na dolgoletno problematiko neurejenih parkirišč pred stanovanjskimi bloki na Vojkovi ulici. Kritični so bili tudi do opuščenega gradbišča družbe Syntesis, hčerinske družbe podjetja SGP, ki so ga označili za največjo črno gradnjo v mestu. Gradbišče trenutno sameva in je leglo nesnage ter potencialna nevarnost za okoliške otroke. Glede problematike parkirišč je predstavnik stanovalcev Miloš Lozič povedal, da so jim bila ob nakupu stanovanj obljubljena tudi urejena parkirišča. Del teh parkirišč pa je po šestih letih še vedno makadamski. Pojasnil je, da so bili veseli sklepa, ki ga je na seji mestnega sveta 17. decembra lani predlagal novogoriški župan in po katerem naj bi občina od družbe Urbana za 75 tisoč evrov odkupila zemljišče, na katerem so ta neurejena parkirišča ter tako poskrbela za dokončno ureditev te problematike. Žal pa sklep ni bil sprejet, saj so svetniki sprejeli povsem drugačen sklep svetnika Antona Kosmačina, ki je tik pred zdajci predlagal sklep o dopolnilih letnega načrta pridobivanja s stvarnim premoženjem. Kot smo že poročali, je župan ta sklep zadržal, ker naj bi bil nezakonit, o njem pa bodo svetniki ponovno raz- pravljali na seji mestnega sveta ta četrtek. Prebivalci Ronketa so prepričani, da je glavni namen Ko-smačinovega predloga izdvojitev dela zemljišč iz občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN), da bi se lahko na zemljišču v neposredni bližini zgradilo trgovski center oziroma poslovno-stanovanjski objekt. Lozič je izrazil tudi pričakovanje, da bodo mestni svetniki na četrtkovi seji Kosmačinov sklep zavrnili oziroma ga ne bodo izglasovali. V zvezi z drugo »rak rano« Ronketa - opuščenim gradbiščem družbe Syntesis - pa je pojasnil, da je na to opozoril javnost že aprila 2008, rešitve pa še danes ni. Pravni zastopnik prebivalcev se je namreč pritožil na gradbeno dovoljenje, inšpekcija pa je izdala odločbo o vrnitvi v prvotno stanje. Investitor, ki je sicer ustavil gradnjo in gradbišče zapustil, se je na to odločbo pritožil, zadeva pa vse do danes še ni dobila epiloga. Kot tretja problematična točka območja Ron-ket, je propadajoča hala nekdanjega Ideala. Tudi zaradi treh »rak ran« na omenjenem območju so bili prebivalci Ronketa zadovoljni, ko je mestna občina pred časom sprejela sklep o izdelavi OPPN za celotno območje. Izločitev zemljišč iz OPPN, kot jo predlaga Kosmačin, in parcialna gradnja na posameznih delih Ronketa pa bi po mnenju stanovalcev pomenila začetek novih zdrah v mestu. (nn) Opuščeno gradbišče na območju Ronket foto n.n. V Gorici selijo mrtvašnico iz nove bolnišnice Janeza od Boga v njen nekdanji sedež v Ulici Tuscolano, ob opuščeni splošni bolnišnici. Na podlagi raznih srečanj z vodstvom zdravstvenega podjetja občinska odbornica Silvana Romano napoveduje, da naj bi do selitve prišlo pred začetkom poletja. Romanova vsekakor poudarja, da bodo trupla po smrti nekaj časa v mrtvašnici nove bolnišnice, potem pa jih bodo premeščali v Ulico Tus-colano. Kanal bodo izpraznili V Zagraju so včeraj zaprli zapornice, skozi katere se pretaka voda iz Soče v kanal De Dottori. Zaradi tega se je kanal izsušil, v prihodnjih dneh pa bo konzorcij za bonifikacijo posoške ravnine očistil njegove bregove in v nekaterih točkah utrdil njegovo cementno strugo. Kanal so ponekod uporabljali za odlagališče, med drugim se je pred hidroelektrarno ob oširku Anconetta v Tržiču pred zapornicami nabralo več starih koles in drugih odpadkov. Pomoč Karitas za Haiti Tudi goriška Karitas zbira pomoč za po-tresence iz karibske države Haiti. V ta namen so odprli tekoči račun pri zadružni banki iz Koprivnega, Fare in Ločnika (IBAN IT150086-2212-4010-0400-0323-364). Pomoč zbirajo tudi na sedežu Karitas na Trgu San Francesco od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro ter med 15. in 17.30. V Novi Gorici Postaja Diva V okviru cikla Soočanja s sodobno vizualno umetnostjo bo v Mestni galeriji Nova Gorica danes ob 19. uri predstavljen projekt Postaja DIVA. Gre za fizični in spletni arhiv video umetnosti v slovenskem prostoru, ki ga od leta 2005 razvija Zavod za sodobno umetnost iz Ljubljane. Kontekst in namen omenjenega arhiva, študijsko razstavo v galeriji Škuc, junija 2009, in arhiv DIVA na spletu bosta predstavili vodji arhiva Barbara Bor-čic in Ida Hiršenfelder. Poleg tega bo predstavljenih še petnajst video del, zbranih pod naslovom Postaja DI-VA_predstavlja. Kronološko zaokrožen program z izbranimi video deli izpostavlja premike v razumevanju in rabi videa kot izraznega sredstva in avtorske spe-cifike na tehnološki, medijski in vsebinski ravni med lotoma 1983 in 2007. (nn) nova gorica Sreča se mu je na široko nasmejala Sreča se mu ni samo nasmehnila, a se mu je na široko nasmejala, saj je pri igralni mizi s Hitovo različico pokra priigral kar 386.029 evrov. O srečnežu v novogoriški igralnici pravijo, da gre občasnega obiskovalca, italijanskega državljana iz kraja Corridonia v pokrajini Mace-rata v Markah, ki je v nedeljo prišel v Perlo izzivat srečo v družbi prijateljev. Čeprav ni strasten igralec pokra, ga je pritegnila miza s Hit Draw Pokerjem - s Hitovo varianto igre. Visoki dobitek je dosegel proti jutru, okrog 4.45, s kraljevo lestvico, ki mu je navrgla 386.029 evrov. »Hit Progressive Poker«, ki so ga v bolj izpopolnjeni verziji preimenovali v »Hit Draw Poker«, so v Hitu začeli razvijati že leta 1994 kot lasten projekt igralne mize, leta 2006 so v Perli odpri prvi Poker Room, Hi-tovi igralniško-zabaviščni centri pa pri poker mizah ponujajo več različic te igre. gorica - Podaljšali so jo do konca meseca Goriška razstava o kulturi Majev odmeva do Mehike in Gvatemale Arheolog Ivan Šprajc v galeriji Kulturnega doma princic Zaradi dokajšnjega zanimanja, ki ga je deležen fotografski prikaz o civilizaciji Majev, so se v Kulturnem domu odločili, da razstavo podaljšajo do konca meseca. V knjigi prisotnosti je na račun razstave mogoče prebrati veliko laskavih misli in pohvalnih besed obiskovalcev iz Gorice in od drugod. Med temi je tudi zapis družine iz Mehike, ki se je slučajno znašla v Gorici, si ogledala fotografski prikaz in čestitala Kulturnemu domu, da je z razstavo prikazal visoko stopnjo kulture, ki so jo pred več kot tisoč leti razvili skrivnostni Maji. Še najbolj izstopa obisk funkcio-narke veleposlaništva Republike Gvatemale v Rimu, Marie Isabel Nolck, ki si je razstavo ogledala pred nekaj dnevi. Kot nam je povedala, se je na Goriškem mudila na zasebnem obisku in je o razstavi prebrala v enem od tukajšnjih časopisov. Gvatemala je namreč država, v kateri se je poleg Mehike ohranilo največ majev-skih arheoloških najdišč, zato pa si je rade volje ogledala razstavo v Kulturnem domu. Povedala je tudi, da je na rimskem veleposlaništvu zadolžena za navezovanje kulturnih stikov med Italijo in svojo srednjeameriško domovino. Po ogledu res lepih fotografij velikega formata, ki jih je pripravil trenutno eden najvidnejših arheologov na svetu, Ljubljančan Ivan Šprajc, je Maria Isaben Nolck v knjigo prisotnosti zapisala, da se zahvaljuje vsem tistim, ki pomagajo širiti poznavanje kulture, ki se je rojevala v predkolumbijskih časih v Srednji Ameriki. Zapisala je tudi, da se v Gvatemali nahajajo zelo pomembna nahajališča skrivnostnih ma-jevskim mest in naselij. Najbolj znano je mesto Tikal, ki je veljalo za središče ene najbolje razvitih majevskih dežel nasploh. V njenem zapisu v knjigi prisotnosti najdemo tudi poziv arheologu Šprajcu, naj obiščejo Gvatemalo, saj je na na severu države še veliko lokacij, ki čakajo, da bi jih kdo podrobneje raziskal. Omeniti velja tudi, da je Gvatemala država, ki je bolj kot druge srednjeameriške države, ohranila svoj indijanski značaj. (vip) / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 17. januarja 2010 1 1 TRŽIČ - Na goriški prefekturi sile javnega reda in tržiški župan Prijave kaznivih dejanj upadajo, storilce pa izsledijo Porasta kriminala ni - Protokol o varnosti uspešno služi svojemu namenu TRŽIČ - Porast števila prosilcev družinskih kartic Stiska narašča Gianfranco Pizzolitto altran V Tržiču upada število prijav kaznivih dejanj, njihove storilce pa v glavnem izsledijo. Zato v mestu ladjedelnic ni nikakršnega porasta kriminala in vsak alarm je povsem odveč. Tako zagotavljajo predstavniki sil javnega reda, ki so se včeraj v Gorici srečali s pre-fektinjo Mario Augusto Marrosu in županom Gianfrnacom Pizzolittom. Srečanje je sklicala ravno prefektinja, in sicer potem ko se je v Tržiču začel širiti občutek, da je mesto v primežu organiziranega kriminala. Poleg prefektinje Marrosujeve in tržiškega župana Pizzolitta so se srečanja, ki je potekalo na goriški prefek-turi, udeležili kvestor Antonio Tozzi, pokrajinski poveljnik karabinjerjev Roberto Zuliani, pokrajinski poveljnik finančne straže Michel Pallini, poveljnik tržiške obalne straže Giuseppe Romano in poveljnik tržiških mestnih redarjev Walter Milocchi. Sogovorniki so vzeli v pretres podatke sil javnega reda o številu kaznivih dejanj in njihovih prijav na območju Tržiča in njegove bližnje okolice. Ugotovili so, da v zadnjih dveh letih se je znižalo število prijav, manj pa je bilo tudi tatvin, kraj, izsiljevanj in goljufij. Med srečanjem so tudi poudarili, da večino storilcev kaznivih dejanj prej ali slej izsledijo. Večkrat sile javnega reda ugotovijo storilce kmalu po storjenem kaznivem dejanju, drugače pa do njih pridejo po krajšem preiskovalnem delu. Sogovorniki so se strinjali, da uspešno služi svojemu namenu tudi protokol, ki so ga pred kratkim podpisale sile javnega reda, prefektura in trži-ška občina. V njem so določili postopke in oblike sodelovanja, ki krajevni upravi in silam javnega reda omogočijo uspešnejše preiskovalno delo. Med srečanjem so se vsekakor dogovorili, da bodo v protokol vključili nekaj manjših sprememb tehnične narave; na ta način bo boj proti kriminalu še bolj uspešen, so zagotovili ob zaključku srečanja na goriški prefekturi. Kulturna posrednika iz Bangladeša in bivše Jugoslavije nudita informacije priseljencem V uradih občinskih socialnih služb v Tržiču so v prejšnjih dneh začeli zbirati prijave za družinsko kartico (t.i. »carta famiglia«), pri čemer sta priseljencem nudila pomoč kulturna posrednika iz Bangladeša oz. z območja bivše Jugoslavije. Doslej je prošnjo vložilo stodvajset družin, sicer pa v občinskih uradih pričakujejo višje število prosilcev kot v lanskem letu, ko jih je bilo nekaj manj kot tisoč. Porast števila prijav nedvomno dokazuje, da v Tržiču narašča število družin, ki živijo v socialni stiski in nimajo zadostnih sredstev za preživljanje. Decembra je tržiška občina za družinske kartice prejela dvainpet-deset tisoč evrov, zdaj pa morajo do- ločiti kriterije, na podlagi katerih bodo denar porazdelili med prosilci. Že prejšnji petek sta pri zbiranju prijav nudila pomoč osebju socialnih služb jezikovna in kulturna posrednika. Sharna Aktir je odgovarjala na vprašanja sodržavljanov iz Bangladeša, Božidar Stanišič pa je nudil informacije priseljencem iz raznih držav z območja bivše Jugoslavije. Oba sta zaposlena pri zadrugi Mediatori di Comunita iz Vidma, ki je zmagala razpis za zagotavljanja jezikovnega posredništva za potrebe uradov tržiške občine. Aktirjeva in Stanišič bosta sodelovala s tržiško občino eno leto, izbrana pa sta bila, ker sta v Tržiču skupnosti Bangladeševcev in prise- ljencev iz bivše Jugoslavije najbolj številčni. Iz Azije je v Tržič prišlo 1.400 ljudi, z Balkana pa 1.300. Službo jezikovnega posredništva so v Tržiču uresničili s prispevkom in pomočjo goriške pokrajine. Aktirjeva in Stanišič bosta svoje delo opravljala dvajset ur tedensko za obdobje enega leta. Začetno bosta skrbela za zbiranje prošenj za družinske kartice, maja in junija bosta pomagala vzgojnim službam pri vpisovanju otrok v poletna središča, šole in vrtce, istočasno pa bosta nudila informacije o plačilu davkov. V drugih obdobjih leta bosta pomagala tudi matičnemu uradu in socialnim službam, ki imajo pogosto stike s priseljenci. TRŽIČ - V petek v poslopju Palazzetto Veneto Pokrajina odpira sedež V njem se bo Gherghetta srečal z občani - Pomoč občini za upravljanje galerije sodobne umetnosti Goriška pokrajina bo odprla svoj sedež v poslopju Palazzetto Veneto v Tržiču in bo za obdobje nekaj mesecev upravljala tržiško galerijo sodobne umetnosti. Za to se zavzema pokrajinski odbor, ki mu predseduje Enrico Gherghetta. Nov pokrajinski sedež v Tržiču bo prvič odprt javnosti v petek, 23. januarja, ko bo za srečanje z občani na razpolago predsednik Gherghetta. Vrata novega sedeža bodo odprli ob 9. uri, potem pa bo Gherghetta začel niz pogovorov. Najprej se bodo z njim srečali predstavniki tržiških ribičev, s katerimi se bo predsednik pokrajine pogovoril o ribolovu v Tržiškem zalivu. Ob zaključku srečanja z ribiči predsednik Gherghetta je pripravljen sprejeti vse občane, ki bi se radi z njim pogovorili. Predsedniku bo med srečanji stal ob strani vodja njegovega kabineta. Za odprtje novega sedeža v Tržiču so se Gherghetta in njegovi Enrico Gherghetta bumbaca odborniki odločili, da bi potrdili enotnost pokrajine, saj se občasno dvigajo glasovi o njeni razpolovitvi in priključitvi Vidmu ali Trstu. Gherg-hetta poleg tega z odprtjem urada želi vzpostaviti neposreden stik z občani, na ta način pa približati delovanje javne uprave ljudem. Po mnenju Gherghette je goriška pokrajina lahko uspešna pri svojih prizadevanjih za razvoj samo, če je enotna in če zna prisluhniti težavam in potrebam svojih prebivalcev. Na področju kulture pokrajina želi priskočiti na pomoč tržiški občini pri upravljanju njene galerije sodobne umetnosti. Zaradi tega pokrajina namerava prirediti razstavo z likovnimi deli iz svoje zbirke, ki jih bo postavila na ogled v tržiški galeriji sodobne umetnosti. Kdaj bodo razstavo odprli, še niso določili, vsekakor pa s pokrajine pojasnjujejo, da gre za pobudo, ki jo bodo uresničili brez večjih stroškov za krajevni upravi. Vsa likovna dela, ki jih bodo razstavili, so namreč v lasti pokrajinske pinakoteke. »S pokrajinskimi upravitelji se res pogovarjamo o tovrstnem sodelovanju na področju kulture in razstavne dejavnosti, čeprav moramo še vse definirati in se dokončno dogovoriti,« pojasnjuje tržiška občinska odbornica za kulturo Paola Benes. POKRAJINA Prispevki za koriščenje sončne energije Goriška pokrajina bo finančno pomagala družinam, ki želijo postaviti foto-voltaične naprave na strehe svojih hiš. »V proračun smo vključili postavko z 90.000 evri, na podlagi katere bomo delili prispevke družinam, ki se bodo odločile za izkoriščanje sončne energije,« pravi pokrajinska odbornica za okolje Mara Čer-nic in pojasnjuje, da so v ta namen pripravili projekt in ga poimenovali Tisoč fo-tovoltaičnih streh. »Do 25. januarja zbiramo prijave bančnih zavodov, ki želijo sodelovati pri naši pobudi. Pokrajina bo namreč v okviru projekta krila stroške za začetek postopkov in za zavarovanje fotovoltaičnih panojev, potem pa bodo bančni zavodi družinam zagotovili denar za naložbo,« pojasnjuje Černičeva. Naložba za namestitev fotovoltaičnih panojev na streho hiše velja okrog 20.000 evrov, ves denar pa bo zagotovil izbrani bančni zavod, ki bo s prispevkom pokrajine sprožil potrebni postopek, tako da v bistvu družine ne bodo imele nikakršnih stroškov. Banka bo naložbo krila z državnimi prispevki v okviru projekta »Conto energia« in z denarjem, ki ga bo prejela od prodane električne energije. Fotovoltaični paneli namreč ustvarijo višjo količino energije od tiste, ki jo za svoje potrebe uporabi določena družina. Presežek proizvodnje gre v električno omrežje, družba Enel zanj odplača lastniku fotovoltaičnega panoja vnaprej določeno vsoto. »Naložba banke za postavitev panelov naj bi se zato odplačala po kakih petnajstih letih, potem pa bo denar od presežka energije prejemala družina, ki se je odločila za izkoriščanje sončne energije« pravi Černičeva in pojasnjuje, da bo za vsak postopek pri bančnih zavodih šlo od 400 do 500 evrov. S tem denarjem bodo krili tudi stroške za zavarovanje, saj je predvsem toča za panele zelo nevarna. Komaj bodo na pokrajini zbrali prijave bank, ki želijo sodelovati pri projektu, bodo začeli z informativno akcijo. Z njo bodo med prebivalci goriške pokrajine promovirali izkoriščanje obnovljivih virov energije in postavitev fotovoltaičnih naprav. V letošnjem in v prihodnjih letih bo pokrajina poskrbela za celo vrsto posegov za zmanjšanje porabe energije. V okviru projekta »Ecoprovincia« bodo obnovili več kurilnic v raznih stavbah in šolskih poslopjih v pokrajinskih lasti. Postopoma bodo zamenjali tudi okna in vrata ter na strehe namestili fotovoltaične naprave. Prihodnje leto naj bi se začela obnova pokrajinske palače, pri čemer bodo ravno tako poskrbeli, da bo poslopje v prihodnosti energetsko varčno. (dr) PEVMA - Umrla je na domu v 83. letu starosti Ganjenost ob slovesu od Zdravke Sfiligoj V ganjenem objemu treh hčera, svojcev in mnogih ljudi so v Pevmi včeraj pospremili na zadnjo pot 83-letno Zdravko Sfiligoj vdovo Klanjšček. Rojena je bila 7. januarja 1927 v Štmavru, v družini Mihaela Sfiligoja in Rozine Figelj. Pri hiši se je rodilo devet otrok, preživele in odrastle pa so le štiri hčere. Osnovno šolo je Zdravka opravila v rodnem kraju in izkazovala prav posebno nadarjenost in prizadevnost, ki sta jo navdajali z željo, da bi nadaljevala študij. Starša sta odločila drugače zaradi strahu, da bi tudi hčer doletela prisilna odselitev kakor številne izobražene goriške Slovence. Ni zalegla niti beseda učiteljice, ki je prišla domov k Sfiligojevim prosit, da bi ji omogočili nadaljnje šolanje. Zdravko so preusmerili v čimprejšnjo zaposlitev ter jo zaupali zavodu goriških sester, kjer se je izučila za šiviljo. Ta poklic je opravljala do poroke leta 1961, ko je stopila v zakon z Emilom Klanjščkom in se k njemu priselila v Štmaver. Kot je tudi sama pripovedovala, je bila v dekliških letih vključena v odporniško gibanje in članica mladinskega odbora, poleg tega je bila aktivna v gledališki skupini, ki je s predstavami nastopala po vaseh Goriške. Po poroki je opustila poklic šivilje, pomagala je možu na kmetiji, predvsem pa se je posvečala trem hčeram, Sonji, Nevi in Majdi. Leta 1988 je mož umrl, Zdravka Sfiligoj vd. Klanjšček nase je prevzela skrb za domačijo in za hčere, ki so si s podedovano nadarjenostjo utirale pot v življenje in vseskozi skrbno negovale vez z mamo. Čeprav se je odločila za odmaknjeno, zasebno življenje, je spremljala družbeni in kulturni utrip Slovencev na Goriškem. Prav posebno predanost je do zadnjega izkazovala svojim štirim vnukom. Pred šestimi leti je njeno zdravje začelo pešati, a živela je polno življenje do lanskega poletja, ko ji je bolezen vse bolj odžirala moči ter jo v noči s četrtka na petek na njenem domu izročila smrti. V pevmski cerkvi je poslovilne besede včeraj izrekel g. Marjan Mar-kežič, zapel ji je moški pevski zbor iz Štmavra. TRŽIČ - Dopolnilna blagajna v obratu Ansaldo Z marcem doma V prvi polovici leta premalo naročil - Kljub krizi nekaj novih zaposlitev Stoštirideset delavcev iz tržiške tovarne elektromotorjev Ansaldo bo od marca v dopolnilni blagajni, ki bo predvidoma trajala trinajst mesecev. Dogovor so včeraj podpisali sindikalni predstavniki in vodstvo tovarne, ki si skupaj prizadevajo, da bi omilili negativne učinke upada proizvodnje. Tovarna Ansalto za prvo polovico letošnjega leta namreč ni prejela zadostnega števila naročil, zato pa se je njeno vodstvo moralo odločiti za dopolnilno blagajno. Začetno je zgledalo, da bodo delavci ostali doma od februarja, potem pa so se s sindikati dogovorili za začetek dopolnilne blagajne marca. Kljub tovrstnemu ukrepu pričakovanja podjetja za letošnje leto niso povsem črnogleda, sploh pa so sindikati zadovoljni, ker so v tržiški tovarni zaposlili šest mladih delavcev, ki so doslej imeli pogodbo za določen čas. Poleg njih so vzeli v službo še dvanajst od približno tridesetih romunskih delavcev, ki so bili zaposleni za zunanje podjetje, le-to pa je delalo znotraj tovarne Ansaldo. Zmeren optimizem med zaposlenimi zbuja tudi napoved podjetja Ansaldo, da bo v širitev trži-škega obrata vložilo petnajst milijonov evrov, to pa bo omogočilo gradnjo velikih elektromotorjev. Protest delavcev tržiškega Ansalda altran 26 Torek, 19. januarja 2010 GORIŠKI PROSTOR / SEGHIZZI Priznanje Primorskemu dnevniku Združenje Seghizzi bo nocoj ob 20. uri v Kulturnem centru Lojze Bra-tuž predstavilo program kulturnih in glasbenih prireditev, ki bodo potekale v letošnjem jubilejnem letu, saj praznujejo 90. obletnico ustanovitve. Med drugim bo to priložnost za podelitev častnih diplom in častnega članstva v združenju. Med prejemniki je tudi goriško uredništvo Primorskega dnevnika zaradi pozornosti, ki jim ga namenjamo, so zapisali v utemeljitvi. Ista čast bo doletela tudi uredništvi ostalih dveh goriških dnevnikov, pa še dirigenta Marka Muniha, slovenski Dijaški dom, center Lojze Bratuž, glasbeno šolo Emil Komel in tiskarno Grafica Goriziana. Nocoj bodo zapeli zbori Seghizzi iz Gorice, Perosi iz Fiumicella in pevski zbor oglejske bazilike, spomnili pa se bodo Giovannija Vezila, ki je bil sedemnajst let predsednik združenja Seghizzi in ga je močno zaznamoval. Ob prefektinji bo navzoča tudi Cecilia Seghizzi. ŠTANDREŽ - Mešani pevski zbor Štandrež sklenil niz štirih božičnih koncertov Pomladili vrste in repertoar Polovica osemintridesetih pevcev je domačinov, ostali prihajajo iz Mirna, Vrtojbe in Bilj, nekaj je Italijanov r : j s j tir Nedeljski koncert v štandreški cerkvi bumbaca Mešani pevski zbor Štandrež je v nedeljo v domači župnijski cerkvi sklenil niz štirih koncertov božičnih pesmi. »Ves prvi del sezone smo pripravljali repertoar za božične koncerte; nekaj pesmi je bilo starih, druge pa so bile nove, saj smo "pokukali" v sodobnejše in različne zborovske programe,« pravi dirigent štandreškega zbora David Bandelj in k temu dodaja razveseljivi podatek, da so zbor v zadnjih časih precej pomladili, podmladek pa je prilil novega zagona, kar se pozna tudi pri izbiri koncertnega programa. »Starost pevcev gre od 17. do 75. leta,« pravi Bandelj in pojasnjuje, da približno polovica od 38 pevcev je domačinov, ostali prihajajo iz Mirna, Vrtojbe in Bilj, nekaj pa je tudi italijanskih pevcev, ki se ravno preko petja približujejo slovenskemu jeziku. Niz božičnih koncertov se je pričel 6. januarja v cerkvi sv. Gotarda v Ma-rianu, 9. januarja so zapeli pri sv. Ivanu v Gorici, dan kasneje pa v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah. Na zadnjem, nedelj- skem koncertu v Štandrežu je poleg domačih pevcev nastopil tudi ženski pevski zbor Roža iz Nove Gorice, ki ga vodi Silvan Zavadlav, ravno tako domačin iz Štandreža. Z zborom Štandrež so pri petju sodelovali tudi sopranistka Alessandra Schettino, na klavir in orgle Gregor Spačal, kitarist Michele Schincariol, na tolkala David Ličen, Aljaž Srebrnič in Joahim Nanut ter Luka Klanjscek na bas kitaro. Štandreški pevci so zapeli razne slovenske božične pesmi, ki so jim dodali še nekaj zborovskih biserov iz ruske, estonske, filipinske in afriške ljudske tradicije. Po uspelem nizu štirih koncertov pri zboru Štandrež pripravljajo sedaj izid zgoščenke s skladbami Stanka Jericija, ki so jih posneli lani. »Posnetke že imamo, zdaj pa pripravljamo spremno knjižico in urejuje zadnje tehnične zadeve,« pravi Bandelj in poudarja, da je pomladitev zbora zelo pomemben izziv, zato pa so v Štandrežu dobrodošli vsi mladi pevci. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'UDINE, Trg Sv. Frančiška 4, tel. 0481-530124. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, Ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALLANGELO, Ul. Roma 18, tel. 0481777019. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. ~M Gledališče CTA (»Centro Teatro Animazione e Figure«) iz Gorice prireja v sklopu niza Zimski popoldnevi v sodelovanju s knjigarno LEG srečanja z naslovom Zimske zgodbe: v soboto, 30. januarja, ob 16.30 v prostorih knjigarne na Korzu Verdi 67 v Gorici bo na programu »L'uomo che piantava gli albe-ri« Jeana Giona. Vstop je prost, potrebna pa je predhodna najava na tel. 0481-537280 (urad CTA v Ul. Cap-puccini 19/2 v Gorici); informacije na www.ctagorizia.it. NIZ VESELOIGER ISKRIVI SMEH NA USTIH VSEH: v nedeljo, 24. januarja, ob 17. uri bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici nastop slovenskega kulturnega društva Tabor z Opčin z Goldonijevo komedijo »Campiello«, ki jo je prevedel in jo režira Sergej Verč. V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: v sredo, 20. januarja, ob 20.45 predstava s cirkusov E'loize z naslovom »Rain«; informacije pri blagajni gledališča v Ul. Garibaldi 2/a v Gorici in na tel. 0481-383327. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: v četrtek, 21. januarja, ob 20.45 koncert Mafalde Arnauth z naslovom »Flor de fado«; informacije pri blagajni gledališča (tel. 0481-790470). ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž: v soboto, 23. januarja, ob 16.30 bo predstava »Fame-lico lupo« v izvedbi gledališke skupine Il Melarancio iz Cunea; informacije med 10. in 12. ter med 15. in 16.30 v uradih CTA v Gorici (tel. 0481537280), info@ctagorizia, www.cta-gorizia.it. Q Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 21.00 »Avatar«. Dvorana 2: 17.40 - 20.10 - 22.00 »Io, loro e Lara«. Dvorana 3: »Kinemax d'Autore« 17.45 - 20.30 »Il nastro bianco«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 18.15 - 21.15 »Avatar«. Dvorana 2: 17.40 - 20.40 »Avatar« (digital 3D). Dvorana 3: 17.45 - 20.10 - 22.10 »Io, loro e Lara«. Dvorana 4: 20.00 - 22.00 »Soul Kitchen«; 18.00 »Il mondo dei replicanti«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.30 -20.00 - 22.00 »Il canto delle spose«. fl Razstave V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ v Gorici je na ogled razstava z naslovom Fašizem in Slovenci, izbrane podobe, ki jo je pripravil Muzej novejše zgodovine iz Ljubljane; do 29. januarja od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro, od 1. februarja do 5. marca ob prireditvah. 4 Koncerti ZDRUŽENJE MUSICA APERTA iz Gorice prireja v okviru glasbenega niza »Gorizia classica«: v soboto, 23. januarja, ob 17. uri v dvorani Pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju koncert pianista Costantina Ca-tene; vstop prost. KONCERTNA SEZONA kulturnega združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici: v petek, 29. januarja, ob 20.45 bo koncert ensembla Alterquartet; informacije in rezervacije na lipizer@lipizer.it, www.lipizer.it. ŽENSKI PEVSKI ZBOR IZ RONK IN SKRD JADRO vabita na orgelski koncert Mirka Butkoviča in Eve Dolinšek ob violinski spremljavi Ane Cotič v nedeljo, 31. januarja, ob 18. uri v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah. 9 Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI sporoča, da bodo vpisovanja v vrtce, osnovne šole in na nižjo srednjo šolo Ivan Trinko sprejemali med 22. in 27. februarjem na ravnateljstvu v Ulici Grabizio v Gorici med 8.30 in 12.30 ter v torek, 23. februarja in v sredo, 24. februarja, med 15. in 17. uro. DNEVI ODPRTI H VRAT za osnovne šole Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici: Oton Zupančič v Gorici v ponedeljek, 25. januarja, med 8.15 in 9.30; Fran Erjavec v Štandrežu v sredo, 3. februarja, med 8.45 in 10.15; Josip Abram v Pevmi v sredo, 27. januarja, med 8.45 in 10.15; Alojz Gradnik v Števerjanu v četrtek, 28. januarja, med 8.30 in 10. uro; Ludvik Zorzut v Krminu v ponedeljek, 1. februarja, med 8.30 in 10. uro. PREDSTAVITVE ŠOLSKE PONUDBE za osnovne šole Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici: Oton Zupančič v Gorici v sredo, 20. januarja, ob 18.30; Fran Erjavec v Štan-drežu v sredo, 3. februarja, ob 17.30; Josip Abram v Pevmi v ponedeljek, 25. januarja, ob 15. uri; Alojz Gradnik v Števerjanu v torek, 26. januarja, ob 16.30; Ludvik Zorzut v Krminu v ponedeljek, 1. februarja, ob 17.30. SREČANJE S STARŠI, ki bodo vpisali otroke v slovensko osnovno šolo, bo v prostorih ravnateljstva večstopenjske šole v Ul. Grabizio 38 v Gorici v četrtek, 11. februarja, ob 17. uri. DNEVI ODPRTIH VRAT za otroške vrtce Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici: v Ul. Brolo v Gorici v četrtek, 21. januarja, med 10.45 in 11.30; v Ul. Max Fabiani v Gorici v sredo, 3. februarja, med 10.30 in 11.30; v Štandrežu v četrtek, 28. januarja, med 10.30 in 11.30; v Pevmi v četrtek, 4. februarja, med 10.30 in 11.30; v Števerjanu v petek, 5. februarja, med 10.30 in 11.30; v Krmi-nu v torek, 2. februarja, med 10.30 in 11.30. PREDSTAVITVE ŠOLSKE PONUDBE za otroške vrtce Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici: v Ul. Brolo v Gorici v ponedeljek, 25. januarja, ob 16.30; v Ul. Max Fabiani v Gorici v sredo, 27. januarja, ob 16. uri; v Štandrežu v četrtek, 28. januarja, ob 16. uri; v Pevmi v četrtek, 4. februarja, ob 15.30; v Števerjanu v sredo, 3. februarja, ob 16. uri; v Krminu v ponedeljek, 1. februarja, ob 16. uri. SREČANJE S STARŠI, ki bodo vpisali otroke v slovenski vrtec, bo v prostorih ravnateljstva večstopenjske šole v Ul. Grabizio 38 v Gorici v sredo, 10. februarja, ob 17. uri. VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB obvešča, da bodo vpisovanja v vrtce, osnovne šole in na nižjo srednjo šolo, ki delujejo v njenem okviru, potekala od 9. do 27. februarja na ravnateljstvu v Doberdobu (od ponedeljka do četrtka med 7.45 in 9.45, ob petkih med 11. uro in 13.45, ob sobotah med 7.45 in 9.45, ob sredah tudi popoldne med 15. in 16. uro). Vpisovali bodo otroke v prve letnike vrtcev in prve letnike osnovnih šol; za otroke, ki obiskujejo osnovne šole doberdobske večstopenjske šole, ni potreben vpis v prvi letnik nižje srednje šole, saj je avtomatičen. Če pa prihaja otrok z osnovne šole, ki pripada drugemu ravnateljstvu, je vpis na nižjo srednjo šolo obvezen. V tem primeru bo vpisno polo dobil na ravnateljstvu, kamor je namenjen, oddati pa jo bo moral na ravnateljstvu, od koder se prepisuje, in jo bo le-to posredovalo naprej izbrani šoli. VPISOVANJE V PRVE LETNIKE SLOVENSKIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOL v Gorici bo potekalo med 26. februarjem in 26. marcem. Iz višješolskega središča v Ulici Puccini v Gorici sporočajo, da bodo predvidoma sredi februarja stekle pobude za informiranje dijakov in staršev, ki bodo trajale do sredine marca. RAVNATELJI osnovnih in nižjih srednjih šol na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji sporočajo, da so lestvice su-plentov izčrpane. Zato vabijo vse morebitne interesente z ustreznimi pogoji za poučevanje, da predložijo prošnje za poučevanje neposredno na posamezna ravnateljstva. VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB sporoča, da bo v ponedeljek, 25. januarja, ob 16. uri informativno srečanje za starše, ki nameravajo vpisati otroka v prvi letnik slovenskega vrtca v Romjanu; potekalo bo v prostorih vrtca v Ulici Fratelli Cervi v Ronkah. SLOVIK IN SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ vabita k vpisu v mladinsko poletno šolo slovenskega jezika v organizaciji Centra za slovenščino kot drugi-tuji jezik (center deluje v sklopu Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani) za dijake med 13. in 17. letom starosti, ki bo potekala od 5. do 16. julija v Ljubljani. Obstaja možnost pridobitve štipendije. Prijava (in oddaja prošnje za štipendijo) do 15. marca na sedežu SLOVIK-a; informacije na www.slovik.org, in-fo@slovik.org in tel. 0481-530412. S Izleti UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo štiridnevni avtobusni izlet od 22. do 25. aprila v Maremmo in na otoku Giglio v Toskani; informacije in vpisovanje po tel. 0481-78000 (Ivica), tel. 0481-78398 (trgovina pri Mili) in tel. 380-4203829 (Miloš) UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo enodnevni avtobusni izlet v Venzone, Gemono in San Daniele v soboto, 6. marca, na dan žena; informacije in vpisovanje po tel. 048178000 (Ivica), tel. 0481-78398 (trgovina pri Mili) in tel. 380-4203829 (Miloš). □ Obvestila KULTURNO DRUŠTVO OTON ŽUPANČIČ iz Štandreža vabi vse pustar-je, ki bi radi sodelovali na sovodenjski povorki, naj se do sobote, 23. januarja, prijavijo po tel. 338-7956855 (Erika). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO prireja v soboto, 13. februarja, srečanje ob Valentinovem prazniku na turistični kmetiji Na hribu v vasi Slap pri Vipavi. Prijave do razpoložljivih mest na enem samem avtobusu čim prej sprejemajo Ivo T. (tel. 0481-882024), Ema B. (tel. 0481-21361), Dragica V. (tel. 0481-882183), Marija Č. (tel. 0481390697), Rozina F. (tel. 347-1042156), Saverij R. (tel. 0481 390688). Na račun 20 evrov. SPDG obvešča, da bo društveni sedež v četrtek, 21. januarja, od 19. do 20. ure na razpolago za poravnavo članarine, za 2010, posebej članarine PZS. Podobno bo tudi v četrtek, 28. januarja. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PRO-SVETE iz Gorice sklicuje redni letni občni zbor v četrtek, 21. januarja, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bra-tuž v Gorici. DRUŽBA ROGOS prireja v sprejemnem centru Gradina v Doberdobu v petek, 22. januarja, ob 20. uri pokušnjo z na- slovom Domače pivovarstvo: skrivnosti za dober okus. Predstavili bodo pivo Campagnolo iz Milj, nujna je predhodna najava na inforogos@gmail.com ali po tel. 3334056800. [d Osmice KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78125. KUKUKOVI v Doberdobu imajo odprto ob četrtkih, petkih sobotah in nedeljah: tel. 0481-78140. 0 Prireditve V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090): danes, 17. januarja, ob 11. uri bo potekal laboratorij na temo električne energije in izumov znanstvenika Edisona za otroke med 7. in 11. letom starosti. V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA bo v torek, 19. januarja, ob 19. uri predstavitev fizičnega in spletnega arhiva video umetnost v slovenskem prostoru - Postaja DIVA. GORICA KINEMA V GORIŠKEM KIN EMAXU: 21. januarja ob 17.45 in ob 20.45 »Capitalism: a love story« Michaela Mooreja; 28. januarja ob 17.45 in 20.45 »Maradona di Kusturica«. SLOVENSKA MATICA IN GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA vabita na predstavitev Goriške knjige v četrtek, 21. januarja, ob 17. uri v Galeriji Ars na Travniku v Gorici. Besedila knjige je izbrala in uredila Lojzka Bratuž, slikovno gradivo je odbral Ivan Zerjal. 0 Mali oglasi IŠČEMO otroške smuči dolžine 1 m in smučarske čevlje št. 28-32; tel. 3202161383. PRODAM HIŠO V PODGORI z garažo, vrtom in dvoriščem; tel. 320-1817913. PRODAM skoraj novo dvonadstropno stanovanje v Štandrežu; vhod, kuhinja, dnevna soba, dve kopalnici, dve sobi, delovna sobica, dve terasi, dvojna garaža, klima; informacije po tel. 3287070020 (v popoldanskih urah). ZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE, 1200 kv m ca. z - ali tudi brez - odobrenim gradbenim načrtom za dve stanovanji, vsako po 200 kv m ca. prodajam v občini Doberdob; tel. 335-5379810. Pogrebi DANES V GORICI: 13.30, Adriana Co-ceancig por. Derossi v kapeli splošne bolnišnice, sledila bo upepelitev. DANES V KRMINU: 10.00, Lina Caon vd. Pitta (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Leopolda in na pokopališču. DANES V TURJAKU: 11.00, Lina Trentin vd. Verginella (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. / KULTURA Torek, 19. januarja 2010 27 SLOVENSKA KNJIŽEVNOST - Fotomonografija Alice Zen Lik Alojza Rebule osvetljen z različnih strani Rebula je v našem prostoru znan predvsem kot romanopisec O tržaškem ustvarjalcu Alojzu Rebuli je bilo do danes že marsikaj zapisanega in izrečenega, prav pred nedavnim pa je postal mozaik njegove literarne podobe bogatejši še za en kamenček. Tržaška založba Mladika je namreč lani jeseni izdala njegovo foto-biografijo in s tem de facto ponovila podvig izpred treh let, ko je z zajetno publikacijo počastila starosto slovenskih pisateljev Borisa Pahorja. Zbirko, ki jo je uredila tržaška fo-tografinja Alice Zen, lahko vsebinsko razdelimo na tri tematske sklope. V prvem je zbranih preko dvajset pričevanj ljudi našega časa, ki so se v teku svojega življenja tako ali drugače srečali s figuro Alojza Rebule. Izbor je res raznolik in zato bralcu omogoča osvetlitev slavljenčevega lika iz mnogoterih zornih kotov. Med vsemi naj seveda omenimo uvodna eseja kardinala Franceta Rodeta in literarnega zgodovinarja prof. Mirana Košute. Prvi je o Rebuli objavil krajši zapis, drugi pa je podrobneje razčlenil avtorjev literarni spekter na deset ključnih gesel, ki jih je poimenoval z izrazom rebulizmi. Povedati gre seveda, da je zajetna publikacija namenjena ne samo slovenskemu, ampak tudi italijanskemu bralcu, saj je v celoti dvojezična, založnik je tokrat italijanščini namenil prvo mesto. Pri Mladiki pa z Rebulo vsaj zaenkrat niso še zaključili, v pripravi je namreč zbirka njegove kratke proze v italijanskem prevodu. Izbor zanjo je pripravila prof. Marija Pirjevec, prevajalsko delo pa je založnik zaupal Martini Clerici. Vsi si seveda želimo, da bi si obe publikaciji čimdlje utrli pot tudi v italijanski kulturni milje, zato si od založbe seveda pričakujemo dobro in učinkovito promocijo pričujočega in nastajajočega li-terarno-kulturnega izdelka. Iz grafičnega vidika je seveda najbolj zanimiv drugi sklop, v katerem je zbrana stotina fotografij iz življenja Alojza Rebule, začenši seveda od rojstva oziroma podob njegove rojstne vasi in družine vse do današnjih dni ter podelitve častnega doktorata, ki ga je Rebula letos spomladi prejel na Univerzi na Primorskem. V tretjem delu je zbrana celotna njegova bibliografija, ki jo je založnik sklenil omejiti le na monografske publikacije. Prva, in sicer njegov Devinski sholar, je namreč izšla leta 1954, zadnja pa prav pred kratkim, v njej pa so zbrani njegovi dnevniki iz druge polovice devetdesetih, prav zato ta nosi naslov Pod vrhom tisočletja. Petinpet-deset Rebulovih plodnih let, torej. Rebula je v našem prostoru znan predvsem kot romanopisec, v zadnjem poldrugem desetletju pa so izpod njegovega peresa izšli tudi številni dnevniški zapiski. Poleg teh naj omenimo še stalno tedensko rubriko Credo, ki izhaja na straneh slovenskega katoliškega tednika Družina. Romani, po katerih je av- tor najbolj poznan, so prav gotovo Senčni ples, V sibilinem vetru, Jutri čez Jordan, Divji golob, v zadnjem poldrugem desetletju pa je njegova umetniška žilica rodila še Kačjo rožo, Cesto s cipreso in zvezdo, Nokturno za Primorsko, Zvonove Nilandije in še katerega. Alojz Rebula je prav gotovo avtor, pa tudi človek, ki je znal svoje slovenstvo harmonično povezati s svetovljanstvom in drugimi vrednotami, saj sta zanj poleg močnega čuta narodne pripadnosti značilna še tesna vez s krščansko religijo ter strast za antični svet. Njegova sla po iskanju in izpovedovanju resnice ga je na polovici sedemdesetih privedla do sodelovanja z njemu nazorsko zelo različnim Borisom Pahorjem; skupaj s prijateljem Kocbekom sta namreč tedanji slovenski javnosti razgalila povojne pomore domobrancev. Ostaja pa Rebula vsaj do danes na splošno še premalo ovrednoten v tujini, torej v neslovenskih kulturnih okoljih. Nekatera njegova dela so namreč resda prevedli v večje evropske jezike, nedvomno pa gre za avtorja, ki si tudi zunaj svojih tradicionalnih meja zasluži večjo pozornost od tiste, katere je bil do danes deležen. Primož Sturman V neslovenskih kulturnih okoljih je Alojz Rebula malo poznan kroma Balet Bajadera dviguje ugled ljubljanskega in mariborskega baleta Ljubljanska opernobaletna hiša ter Opera in balet SNG Maribor sta združili moči v ko-produkcijski baletni predstavi Bajadera. Mariborska premiera je bila 6. novembra lani. V Ljubljani bodo dolgo pričakovano predstavo premierno uprizorili 22. januarja ob 19. uri na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma. Na ljubljanski premieri bo orkestru SNG Opere in baleta Ljubljana dirigiral ukrajinski maestro Allin Grigorjevič Vla-senko, ki zase trdi, da se je v zadnjih letih v Kijevu izuril za baletne predstave. Kot je poudaril, je Minkusevo delo Baja-dera klasična baletna glasba, ki se zlije s posameznimi vlogami plesalcev in po intuitivni plati vodi njihove baletne gibe. Če so bili na mariborskih predstavah Bajadere solisti iz vrst mariborskih baletnikov, bodo v Ljubljani v ospredju ljubljanski solisti, in sicer Bojana Nenadovic Otrin v vlogi Nikije, Rita Pol-lacchi v vlogi Gamzate in Giuseppe Picone v vlogi Solorja. Od šestih ponovitev se bo 27. januarja in 2. februarja, predstavila še druga solistična zasedba ljubljanskega baleta: v vlogi Ni-kije bo plesala Regina Križaj, v vlogi Gamzate bo Sanja Neško-vic Peršin, Solarja pa bo uprizoril Petar Džorčevski. STALNO GLEDALIŠČE FJK - Izvenabonmajski spored Komičnost, ki je ohranila svežino Sloviti komični duo Cochi in Renato je zbral svoje najboljše pevske točke in jih povezal v zabavno predstavo Zares lepe stvari ohranijo izvirno svežino za vedno, leta in leta po njihovem nastanku, ponovitvam in posnemanjem navkljub; te misli so se utrinjali gledalcem, ki so se v sredo, 13. januarja, v veliki Ros-settijevi dvorani navduševali nad nastopom slovitega komičnega dua Cochi e Renato, ki je v predstavi Una coppia infedele zbral svoje najboljše pevske točke, katerim je dodal nekaj novih pesmi in nekaj skečev. Predstavo je Stalno gledališče FJK vključilo v svoj izvenabonmajski spored. Komični duo Cochi e Renato, ki je - kot marsikateri italijanski komik - de-bitiral v slovitem milanskem kabaretu Derby, je leta 1968 vnesel popolnoma nov in svež duh v italijanski televizijski spored, takrat še samo v črnobelem in zasnovan po skrajno tradicionalnih modelih, ki jih je uveljaljala državna RAI, v tistih časih edina televizijska mreža v Italiji. Njuni komični nastopi v nedeljo popoldne v oddaji Quelli della domenica niso navduševali televizijskih funkcionarjev in občinstva v dvorani baje tudi ne, kar je veljalo tudi za Paola Villaggia, ki je oddajo vodil, nasprotno pa so se mladi zanje vneli. Tako sta Cochi Ponzoni in Renato Pozzetto v naslednjih letih bila pro- tagonista najpomembnejših televizijskih oddaj, denimo v Canzonissimi leta 1974. Kasneje sta oba člana priljubljenega para nastopila ločeno kariero, Cochi Pon-zoni se je posvetil zlasti gledališču, medtem ko je Renato Pozzetto postal eden uspešnih protagonistov italijanske filmske komedije. Na televizijo sta se skupaj vrnila šele leta 1999, leto kasneje sta se s svojim posebnim komičnem stilu, zgrajenem na umirjeni absurdnosti, uspešno vrnila tudi na gledališke deske. Z novo predstavo Una coppia infedele pa nastopata že več kot leto. Predstava sloni pretežno na njunih najbolj priljubljenih pesmih in se začenja s slovito La gallina, ki po svoje daje pečat celotnemu nastopu, saj je ogromna naslikana kokoš na prosojni kulisi stalno prisotna na odru. Seveda ne manjkajo Puli puli pu, E l'amore, Libe-libe-la, Nebbia in Val Padana, Malpensa, E la vita, kot končna dodatka pa njuna nepozabna verzija pesmi Come porti i capelli bella bionda in L'uselin della comare. Vmes je le nekaj namigov na sedanjo italijansko politiko in nekaj klasičnih ske-čev. Komika spremlja zelo dobra šestčlanski ansambel Godfellas. (bov) Za začetek je duo zapel znano La gallina lLHmi.it iTii«o (lEuiub TEina ITIHII 11 ovr ■ r ■tn-piata MH Osnovni program DVE PREMIERNI UPRIZORITVI SSG TRST NA VELIKEM ODRU Anton Pavlavič Čehov Uh, ljubezen Začnimo znova (s tremi) Fausto Paravidino Bolezen familje M v saprodukciji z Gledališčem Koper DVE PREMIERNI UPRIZORITVI SSG TRST NA MALEM ODRU Ivan Aleksandrovič Gončarov Oblomov Peter Quilter Dueti DVE GOSTUJOČI DRAMSKI PREDSTAVI Tartuffe Jean-Baptiste Poquelin Molière Peter Stone, Jule Styne, Sugar - Bob Merrill Nekateri so za vroče SNG Drama Ljubljana Mestno gledališče ljubljansko Trije izbirni dodatni programi Prešernovo gledališče Kranj Vinko Moderndorfer Lep dan za umret Gustav gledališče v soprodukciji islandskega Theatra Mogul Rob Becker Jamski človek DRAMSKI Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana v soprodukciji s SNG Nova Gorica Neda Rusjan Bric Eda - zgodba bratov Rusjan MONODRAMSKI Mestno gledališče ljubljansko Gregor Čušin Hagada Dejmo stisnt teater - Glej - Zavod No History Ljubljana Goran Vojnovič Čefurji raus! GLASBENI Big Band RTV Ljubljana Poklon Jožetu Privšku Zbor Carmina Slovenica Na juriš in the mood! Kaj bo padlo z ne"ba? "osa cadra dal ' Spletna stran: www.teaterssg.it Vpis abonmajev na blagajni Slovenskega stalnega gledališča Ul. Petronio 4, Trst | Brezplačna telefonska številka: 800214302 E-mail: info@teaterssg.it Vsak delavnik 10. -17. in uro pred pričetkom predstav àborkinfinska se?.ans. / sta 28 Torek, 19. januarja 2010 ITALIJA / politika - Polemične izmenjave v okviru priprav na marčne deželne volitve Bossi in Casini hočeta biti drug drugemu alternativna Sicer pa tudi Berlusconi težko požira politiko »dveh peči« sredincev UDC RIM - »Če bi Casini hotel sklepati zavezništva s Severno ligo severno od Pada, naj ve, da zanj tu ni prostora.« Tako je povedal severnoligaški prvak in minister za reforme Umberto Bossi, ko se je včeraj skupno z gospodarskim ministrom Giuliom Tremontijem udeležil slovesnega odprtja akademskega leta Univerze v Pavii. V resnici je Bossi besen, ker so se sredinci UDC odločili, da na marčnih deželnih volitvah ne bodo stopili v desnosre-dinske koalicije povsod tam, kjer bo kandidat za predsednika Bossijev privrženec, se pravi konkretno v Piemontu in v Venetu. Zdaj Bossi v bistvu grozi, da bo Casini-ju vrnil milo za drago povsod tam, kjer ima besedo. To bi lahko veljalo tudi za Lom-bardijo, kjer je UDC sicer tradicionalni zaveznik desnosredinskih uprav, ki jih vodi Roberto Formigoni. »Če misli, da je tako močan, naj gre sam na volitve,« je Bossi še sporočil Casi-niju. »Videli bomo, koliko glasov bo zbral. Casini veliko čveka, a v politiki so važni glasovi,« je pristavil. Prvi mož UDC se je kmalu odzval. Bossiju je očital, da je »ošaben« in da hoče diktirati zavezništva tudi v južni Italiji. »Mislim, da so Italijani dobro razumeli, da ni problema med nami in desno sredino, ampak med nami in Severno ligo,« je dejal. Casini se v resnici boji, da bi ga izrinili iz denosredinskih koalicij tudi v tistih deželah, kot je še zlasti Lacij, v katerih bi UDC rada v takšnih koalicijah ostala. Sicer pa se v tem primeru Casini ne boji toliko Bossija kolikor premierja in voditelja Ljudstva svobode Silvia Berlusconija. Ta po dobro obveščenih virih težko požira linijo »dveh peči«, ki jo je ubrala UDC za skorajšnje deželne volitve. Sploh bi Berlusconi rad obračunal s svojimi nekdanjimi sredinskimi zavezniki. O zadevi bo vodstvo Ljudstva svobode odločalo jutri. Sicer je v stranki tudi več zagovornikov stališča, po katerem naj o koalicijah odločali strankini organi po deželah. Tega mnenja je ne nazadnje predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini, ki je tudi glavni politični sponzor kandidatke predsednice za Lacij Renate Polverini. Umberto Bossi ansa Pier Ferdinando Casini ansa verstva - Kljub polemikam v judovski skupnosti 24 let po obisku Janeza Pavla II. Benedikt XVI. z obiskom sinagoge v Rimu potrdil željo po zbližanju med kristjani in judi RIM - Papež Benedikt XVI. je v nedeljo obiskal sinagogo v Rimu. Poteza, ki je sicer poskrbela za razkol v rimski judovski skupnosti, naj bi izrazila papeževo spoštovanje do judov ter utrdila prijateljstvo in harmonijo med rimskokatoliško in judovsko vero. Papeža je ob vstopu v sinagogo najprej položil cvetje pred spominsko tablo, ki obeležuje spomin na več kot tisoč Judov iz Rima, med njimi tudi okoli 200 otrok, ki so jih leta 1943 poslali v nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz. Le 17 jih je preživelo. Papež je počastil tudi obeležje spomina na dveletnega dečka Stefana Tachea, ki je bil ubit leta 1982, ko so sinagogo napadli palestinski skrajneži. Pred obiskom je papež v svojem tedenskem nagovoru romarjem na Trgu svetega Petra v Rimu poudaril, da gre za prvi pa-peški obisk te sinagoge po skoraj 24 letih, ko je njegov predhodnik papež Janez Pavel II. kot prvi papež v zgodovini sodobne Rimskokatoliške cerkve stopil v judovsko svetišče. Obisk pomeni »nov mejnik na poti harmonije in prijateljstva med kristjani in judi«, je prepričan papež. Poudaril je še, da obe religiji v prvi vrsti izpostavljata vero v enega Boga, prav tako pa delita skrb za človekove pravice, socialno pravičnost in mir. Papežev obisk sinagoge je sicer razdelil židovsko skupnost v Rimu. Predsednik italijanske skupščine rabinov Giuseppe Laras je zavrnil udeležbo na sprejemu za papeža, saj naj bi vrsta potez Rimskokatoliške cerkve v zadnjem času kazala nespoštljivost do judov. Papež Benedikt XVI. je namreč naredil nov korak proti razglasitvi za svetnika papeža Pija XII., ki je papeški prestol zasedal v času druge svetovne vojne. Kritiki pravijo, da Pij ni naredil dovolj, da bi rešil jude pred holokavstom. Katoliška cerkev svojega takratnega predstojnika zagovarja z argumentom, da je za rešitev judovskih življenj deloval v ozadju. V okviru nedeljskega papeževega obiska je predsednik rimske judovske skupnosti Riccardo Pacifici izrazil prepričanje, da bi zgodovinarji morali imeti dostop do vatikanskih arhivov, v katerih se nahajajo dokumenti o delovanju spornega papeža Pija v času druge svetovne vojne. Prav tako je poudaril, da judovsko skupnost »še vedno boli molk« papeža v času, ko so se judi soočali s holokavstom. Tudi glavni rimski rabin Riccardo Di Se-gni je poudaril, da »molk ne ubeži sodbi«, medtem ko je papež v svojem nagovori poudaril, da je Sveti sedež pomagal reševati jude pred nacističnim preganjanjem, sicer pa je po zgledu Janeza Pavla II. vprašal odpuščanje za vse tisto, kar je v zgodovini Katoliške cerkve podpihovalo antisemititzem. Papež Benedikt XVI. in glavni rimski rabin Riccardo Di Segni si stiskata roke ansa Za plačevanje davkov delamo 173 dni na leto RIM - V letu 2010 bo povprečen uradnik z ženo ter sinom porabil en dan več za poravnanje davkov in prispevkov kot lani. Tako imenovani Tax Freedom Day, dan osvoboditve od davkov, bo letos 23. junija, lani pa je bil 22. junija. Uslužbenci bodo morali torej delati 173 dni, da bodo poravnali davke. Davčna obremenitev se je povišala, čeprav v italijanskem davčnem sistemu ni bilo negativnih sprememb. Plače so višje (+3,1% v teku leta 2009), višja pa je tudi obremenitev davka na dohodke fizičnih oseb Irpef. Italijanski davčni zavezanci bodo tako plačevali več davkov, čeprav se življenje ne bo poslabšalo, ampak bodo bogatejši, saj se bodo po drugi strani plače zvišale bolj kot cene. Državna blagajna pa vsekakor ne bo revnejša. Slika bi se seveda lahko izboljšala, če bi prišlo do davčne reforme. Aretirali pripadnika novih Rdečih brigad MILAN - Včeraj dopoldne je pro-titeroristični oddelek Digos-a z Rima v sodelovanju z istim policijskim oddelkom iz Milana aretiral Manola Morlacchija, sina enega od ustanoviteljev prvih Rdečih Brigad Pietra Morlacchija, ter še Costantina Virgilia. Obtožena sta pripadnosti novim Rdečim Brigadam. Preiskava se je začela že lanskega junija, ko so v Rimu in Genovi aretirali pet domnevnih pripadnikov te organizacije in zaplenili razne politično-revolucionar-ne dokumente ter kriptografske programe. Sodelavci dnevnika Gazzettino prekrižali roke VICENZA - Nimamo podatkov, na podlagi katerih bi lahko zagotovo trdili, da je to prva stavka freelancov in »prekernih« novinarjev. Gotovo pa gre za neobičajen dogodek: publicisti in novinarji, ki iz Vicenze poročajo za dnevnik Gazzettino, so se odločili, da tri dni ne bodo opravljali svojega dela. To pomeni, da ne bodo pošiljali svojih poročil in člankov o najrazličnejših dogodkih: športnih tekmah, sejah občinskih svetov, prometnih nesrečah in sploh krajevni kroniki. Vzrok? Smešno nizki honorarji, ki se sedaj sučejo med štirimi in devetnajstimi bruto evri. In dejstvo, da jim podjetje ne priznava povračila potnih stroškov, ali na primer stroškov za telefon. premier - Zaradi davčne goljufije Nadaljuje se proces proti Berlusconiju, kljub njegovi odsotnosti MILAN - Na milanskem sodišču se je včeraj nadaljeval proces proti premieru Silviu Berlusconiju, ki ga bremenijo obtožbe o davčne goljufije in poneverbe. Kljub temu da je obtoženi zatrjeval, da se bo na sodišču pojavil, pa se to ni zgodilo. Njegovi zagovorniki so le prebrali pismo, v katerem je Berlusconi svojo odsotnost opravičil z nepredvidenimi obveznostmi. Še pred nekaj tedni so Berlusconijevi odvetniki sicer zatrjevali, da se bo njihov varovanec v prihodnje udeleževal vseh zaslišanj na milanskem sodišču, ki naj bi se odvijala vsak ponedeljek v januarju. Kljub zagotovilom pa se Berlusconi zaradi nenapovedanih obveznosti, ki jih ima kor predsednik vlade, zaslišanja ni udeležil. Njegovo potezo so tako že kritizirali opozicijski politiki in premiera označili za lažnivca. Berlusconija je sicer pred obtožbami leto dni ščitil kontro-verzni zakon o imuniteti, ki pa ga je ustavno sodišče oktobra lani razveljavilo. Ze sredi novembra lani je milansko sodišče nato nadaljevalo kazenski postopek, v katerem gre za sum davčne goljufije in poneverbe pri nakupu pravic za predvajanje ameriških filmov s strani Berlusconijeve televizijske mreže Mediaset v 90. letih minulega stoletja. Berlusconi je skupaj z več drugimi osumljen, da je filmom umetno dvigal cene s kupovanjem prek navideznih podjetij v tujini. S tem naj bi Mediaset navidezno zmanjšal dobiček družbe v Italiji in posledično plačal manj davkov. Berlusconijevi odvetniki so na včerajšnji obravnavi tudi zahteval ponovno odprtje možnosti za izbiro procesa po skrajšanem postopku, a so sodniki zahtevo zavrnili. komemoracija - V nedeljo v Tuniziji, danes v senatu Napolitano: Craxi je bil obsojen, a je zapustil »neizbrisno sled« RIM - Danes mineva 10 let, odkar je v Hammametu v Tuniziji umrl na begu pred italijansko pravico nekdanji italijanski premier in socialistični prvak Bettino Craxi. V nedeljo dopoldne je bila na krščanskem pokopališču tu-nizijskega mesteca krajša spominska slovesnost, ki se je je udeležilo, poleg sorodnikov (žene Anne, sina Boba in hčerke Stefanie), kakih 600 predstavnikov in privržencev nekdanje Italijanske socialistične stranke (PSI). Med drugimi so bili prisotni trije italijanski ministri, in sicer Franco Frattini, Maurizio Sacconi ter Renato Brunetta. Prišli so tudi trije tunizijski ministri, ki so v imenu predsednika Ben Alija na grob položili venec cvetja. Danes bo svečanost v spomin na Craxija v knjižnici senata, ki se je bo udeležil tudi predsednik vlade Silvio Berlusconi. Sinoči pa je predsednik republike Giorgio Napolitano naslovil odprto pismo na Craxijevo vdovo Anno. V njem je spomnil, da je bil Craxi obsojen zaradi korupcije, poudaril pa je, da so sodne oblasti z njim ravnale nenavadno trdo in da je Craxi vsekakor zapustil »neizbrisno sled« v italijanski politični zgodovini. Pismo je v celoti objavljeno na spletni strani predsedstva republike. Craxijev grob v Hammametu ansa / SVET Torek, 19. januarja 2010 29 KATASTROFALNI POTRES - Teden dni po naravni ujmi Na Haitiju med preživelimi naraščata nasilje in brezup Po oceni vlade naj bi bilo 200 tisoč mrtvih - Obisk generalnega sekretarja ZN Ban Ki Moona PORT-AU-PRINCE - Razmere na Haitiju so šest dni po uničujočem potresu očitno vedno bolj kaotične. Tako Rdeči križ kot ZN so včeraj opozorili, da je hai-tijsko prebivalstvo v porušeni državi na koncu z živci, plenjenje in nasilni incidenti pa naraščajo. Haitijce je v nedeljo miril generalni sekretar ZN Ban Ki Moon, EU pa jim bo namenila 430 milijonov evrov. Mednarodni odbor Rdečega križa (ICRC) je v ponedeljek opozoril, da so na Haitiju nasilni incidenti in plenjene v porastu, ob tem pa med prebivalstvom narašča brezup. Kot so še navedli v ICRC, se prebivalstvo prestolnice Port-au-Prince sedaj bori za golo preživetje. Razmere za številne prebivalce Port-au-Princea so tako katastrofalne. "Dostop do zatočišča, pitne vode, sanitarij in zdravniške oskrbe je izjemno omejen," je razkril vodja delegacije ICRC na Haitiju Riccardo Conti. "Prebivalstvo je na koncu," pa je v Ženevi dejala tiskovna predstavnica Urada ZN za humanitarno pomoč (OCHA) Elisabeth Byrs. Odbor ZN za pravice otrok pa je pozval k sprejetju takojšnjih ukrepov za zaščito več tisoč otrok - ki so po potresu postali sirote ali pa jih je katastrofa ločila od staršev - pred nasiljem in izkoriščanjem, vključno s spolnimi zlorabami ali ugrabitvami. V Port-au-Princeu so v nedeljo izbruhnili nemiri, v boju za hrano in vodo pa naj bi prišlo celo do streljanja. Iz hai-tijske prestolnice poročajo tudi o silovitem plenjenju vsega, kar je najti v porušenih zgradbah. Poleg tega se na območju celotne prestolnice širi vonj po razpadajočih truplih, ki naj bi jih bilo na ulicah še vedno več deset tisoč. Haitijske oblasti so sicer do konca meseca razglasile izredne razmere. Šest dni po potresu obseg pomoči narašča. Kot so sporočile agencije ZN, so doslej razdelili 105.000 obrokov hrane, določili pa so tudi lokacijo za prvo zatočišče, v katerem bo lahko streho nad glavo našlo 100.000 brezdomcev. Prizadevanja so okrepili tudi v Rdečem križu, ki je doslej hrano, vodo in zdravila dostavil več tisoč ljudem. ZN je ob tem prebivalstvo Haitija pozvalo, naj se umakne z ulic in tako omogoči prevoz pomoči. Na Haitiju naj bi sicer do ponedeljka zjutraj našli okoli 50.000 smrtnih žrtev, po oceni haitijske vlade pa bo skupno število mrtvih okoli 200.000. Pomoč nujno potrebuje 250.000 ljudi, potres pa je prizadel dobre tri milijone ljudi. Ameriška agencija za mednarodno pomoč je medtem v svet poslala veselo novico s Haitija. Ameriška ekipa je namreč Preživeli plenijo po ruševinah ansa v nedeljo izpod ruševin rešila 10 preživelih. To je po podatkih omenjene agencije največje število rešenih po potresih v enem dnevu v zadnjih desetletjih. Haitijsko prestolnico je v nedeljo obiskal generalni sekretar ZN Ban Ki Moon in obljubil pospešeno pomoč prizadetim prebivalcem te karibske države. Prvi mož svetovne organizacije se je med obiskom na Haitiju med drugim sešel s predsednikom Renejem Prevalom. Na novinarski konferenci ob obisku pa je med prednostnimi nalogami izpostavil reševanje ljudi, dostavo nujne pomoči v obliki vode, hrane in zdravil ter koordinacijo množičnih prizadevanj za pomoč. Ban si je na lastne oči ogledal tudi šotorsko naselje v bližini porušene predsedniške palače za okoli 50.000 ljudi. Jezni in obupani ljudje so ob tem vzklikali, da potrebujejo vodo, zatočišče in delo. Generalni sekretar ZN jih je pozval, naj bodo potrpežljivi, ter poudaril, da pomoč prihaja. Opozoril je tudi pred plenjenjem. Po vrnitvi v New York je Ban v ponedeljek Varnostni svet ZN zaprosil, naj v opustošeno državo napoti dodatnih 2000 vojakov in 1500 policistov, ki bi poskrbeli za varnost in pomagali v reševalnih operacijah. Misija ZN na Haitiju (Mi-nustah) sicer trenutno šteje 7000 vojakov in 2000 policistov, zanjo pa dela še okoli 3000 članov civilnega osebja in haitijskih uslužbencev. Potres ji je zadal hud udarec, saj je po zadnjih potrjenih podatkih terjal 46 življenj med njenimi uslužbenci. Še več kot 500 uslužbencev pa ZN pogrešajo. EU bo Haitiju pri soočanju s posledicami katastrofalnega potresa pomagala z okoli 430 milijoni evrov, so včeraj na izrednem srečanju v Bruslju odločili ministri EU, pristojni za razvojno pomoč. Evropska komisija je za Haiti že namenila 30 milijonov evrov nujne humanitarne pomoči. Države članice so skupaj namenile 92 milijonov evrov pomoči. Poleg tega bo Evropska komisija za popotresno obnovo, torej vzpostavitev vlade in delovanje razpadle države, namenila 107 milijonov evrov sredstev. Še 200 milijonov evrov pa je predvidene srednjeročne pomoči. Slovenija je že donirala 50.000 evrov, na vladi pa je v obravnavi tudi predlog za donacijo 25 šotorov za 300 ljudi v vrednosti 70.000 evrov, je pojasnila predstavnica zunanjega ministrstva Alenka Suha-dolnik, ki se je udeležila izrednega srečanja v Bruslju. Poleg tega bo Slovenija premislila o posebni obliki pomoči za zaščito otrok, ki je sicer stalnica slovenske razvojne politike. Nadaljnji korak EU pri pomoči Haitiju bo tudi donatorska konferenca, katere datum pa še ni določen. Bo pa 25. januarja potekala mednarodna donatorska konferenca v Montrealu. Na Haiti sicer odhaja evropski komisar za humanitarno in razvojno pomoč Karel De Gucht, tja pa bo v začetku tedna odpotovala tudi visoka zunanja predstavnica EU Catherine Ashton. V ponedeljek naj bi si razmere na terenu sicer ogledal tudi nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton. (STA) Druga italijanska žrtev Italija pošilja pomoč PORT AU PRINCE - Italijansko zunanje ministrstvo je včeraj potrdilo ime druge italijanske žrtve potresa na Haitiju. Potem ko je v bolnišnici podlegla poškodbam 70-let-na Gigliola Martino, ki je bila rojena v Port-Au-Princeu italijanskima staršema, je druga žrtev 45-le-tni funkcionar Združenih narodov Guido Galli iz Firenc. Ta je bil agronom, njegovo truplo pa so našli pod ruševinami Hotela Christopher. Trenutno pogrešajo še 7 Italijanov. Na pobudo zunanjega ministrstva je medtem včeraj odletelo na Haiti letalo z najnujnejšo pomočjo. Temu bo sledila letalonosilka Cavour, ki bo odplula danes iz pristanišča v La Spezii. Nanjo se bodo vkrcali mnogi vojaki, ki so že pomagali po-tresencem v Abrucih. Skupno bo na ladji 800 ljudi, od katerih približno 350 vojakov. Po napadu talibanov središče Kabula spet pod nadzorom KABUL - Potem ko je skupina tali-banskih samomorilskih napadalcev včeraj napadla več ciljev v samem središču Kabula, nakar so sledili več ur trajajoči siloviti spopadi med napadalci in varnostnimi silami, se je v afganistansko prestolnico postopoma vrnil mir. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, talibani niso napadli predsedniške palače in ministrstev, kot so sami trdili, ampak so bile tarče napadov civilne - nakupovalni središči, kino ter edini hotel s petimi zvezdicami v Kabulu. Vsi objekti - tako omenjena vladna poslopja kot tudi dejanske tarče napadov - se nahajajo okoli osrednjega trga Paštunistan. V spopadih med varnostnimi silami in talibanskimi skrajneži ter eksplozijah, ki so sledili, je bilo ubitih najmanj 12 ljudi. Po podatkih ministrstva za zdravje so življenje izgubili civilist ter štirje pripadniki varnostnih sil, poleg njih pa po navedbah notranjega ministrstva še sedem napadalcev - nekateri pod streli varnostnih sil, drugi so se razstrelili sami. V neposredni bližini spopadov je sicer včeraj v predsedniški palači pred Karzajem v skladu z načrti priseglo 14 novih ministrov. Gre za tiste ministre, ki so na dosedanjih dveh glasovanjih v afganistanskem parlamentu uspeli zbrati zadostno podporo. Karzajev novi kabinet naj bi sicer imel skupno 25 članov. Napadalca Janeza Pavla II. v Turčiji izpustili iz zapora ANKARA - Iz zapora v Turčiji so včeraj izpustili Mehmeta Alija Agco, ki je bil obsojen zaradi atentata na papeža Janeza Pavla II. leta 1981. Agca je za rešetkami preživel skoraj tri desetletja. Da so 52-letnega Agco izpustili iz močno zavarovanega zapora v Ankari, je potrdil njegov odvetnik. Iz zapora so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so podali oceno o njegovi zmožnosti za služenje vojaškega roka, saj tega še ni opravil. Zdravniki so po temeljitem pregledu ocenili, da Agca za služenje vojaškega roka ni sposoben. Podobno oceno so sicer podali že leta 2006, ko so kot glavni razlog za tako mnenje navedli "hude asocialne osebnostne motnje". Agca se je po pregledu v spremstvu varnostnikov napotil v enega izmed hotelov v Ankari, kjer naj bi preživel prihodnjih nekaj dni. Sicer pa tuje tiskovne agencije poročajo, da je ob odhodu iz zapora njegov odvetnik objavil izjavo, v kateri se je Agca razglasil za "večnega Kristusa, ki bo napisal nov evangelij, saj je obstoječi prepoln zmot". Obenem je tudi napovedal, da bo človeštvo še v tem stoletju doletela apokalipsa in s tem izumrtje človeštva. (STA) ČILE - Prvi desničar po Pinochetu Novi predsednik bo milijonar Pinera SANTIAGO DE CHILE - V nedeljskem drugem krogu predsedniških volitev v Čilu je zmagal kandidat desnice, milijonar Sebastian Pinera, ki je dobil 52 odstotkov glasov. Za njegovega protikandidata, nekdanjega predsednika Eudarda Freija je glasovalo 48 odstotkov volivcev. Pinera je po 52 letih prvi demokratično izvoljeni čilski voditelj iz vrst desnice. Pinera je po zmagi napovedal, da bo iz Čila naredil "najboljšo državo na svetu". Dejal je, da bo v vlado povabil "najboljše, najbolje pripravljene, najbolj poštene in naj-prizadevnejše ljudi", novo generacijo Či-lencev pa je pozval, naj mu sledijo. "Čile ni največja, najbogatejša ali najmočnejša država na svetu, moramo pa si prizadevati, da bo postala najboljša. Izgubiti ne smemo niti minute," je po zmagi dejal Pinera, ki obljublja, da bo ustvaril milijon novih delovnih mest ter podvojil bruto domači proizvod, ki zdaj na prebivalca znaša 12.000 dolarjev letno. Z zmago Pinere se je v Čilu končalo več kot dve desetletji dolgo obdobje, ko je bila po padcu diktature Augusta Pinoche- Sebastian Pinera ansa ta na oblasti levica. Sebastian Pinera je sicer eden najbogatejših ljudi v Čilu. Med drugim ima v lasti del največje čilske letalske družbe, vodilno televizijsko postajo in najbolj priljubljen nogometni klub. Mnogi so mu zato nadeli ime čilski Berlusconi. V predvolilni kampanji je bilo iz vrst njegovih nasprotnikov slišati opozorila o možnem konfliktu interesov. Pinera je zato ustanovil poseben sklad, ki upravlja z večjim delom njegovega bogastva, napovedal pa je tudi izstop iz lastništva letalske družbe LAN. Še naprej pa namerava ostati lastnik nogometnega kluba. (STA) UKRAJINA - Sedanji predsednik Juščenko doživel hud poraz Janukovič in Timošenkova v drugi krog predsedniških volitev KIJEV - V drugem krogu predsedniških volitev v Ukrajini, ki bo 7. februarja, se bosta pomerila vodja opozicije Viktor Janukovič in premierka Julija Timošenko, je sporočila ukrajinska volilna komisija po nedeljskem prvem krogu volitev. V prvem krogu je Janu-kovič po preštetih 95 odstotkih glasovnic prejel 35 odstotkov glasov, Timo-šenkova pa 25 odstotkov. Tretje mesto je zasedel nekdanji bančnik Sergej Tigipko, za katerega je glasovalo dobrih 13 odstotkov volivcev. Tigipko je včeraj dejal, da v drugem krogu ne bo podprl nobenega od kandidatov, saj ne zagotavljata sprememb. Za nekdanjega predsednika parlamenta Arsenija Jacenjuka je glasovalo nekaj manj kot sedem odstotkov volivcev, za sedanjega predsednika Viktorja Juš-čenka pa le dobrih pet odstotkov. Juš-čenko je na volitvah doživel hud poraz, ki je po oceni analitikov posledica zanemarjanja slabih razmer v državi, neučinkovitost vlade in korupcije. V drugem krogu volitev se kljub Viktor Janukovič ansa precejšnji razliki med kandidatoma v prvem krogu obeta oster boj, tako Juš-čenko kot Timošenkova pa sta že izrazila prepričanje v svojo zmago. Januko-vič je dejal, da se je prvi krog volitev izkazal za resničen referendum proti oranžni revoluciji, medtem ko je Timo-šenkova že v nedeljo zvečer dejala, da njen protikandidat, "ki predstavlja kriminalne kroge, nima nobene možnosti". Po ocenah analitikov, ki jih navaja francoska tiskovna agencija AFP, ima Timošenkova zaradi svoje odločenosti dobre možnosti, da v drugem krogu na- doknadi zaostanek za Janukovičem. Predvsem bi lahko s svojim nastopom prepričala veliko število neodločenih volivcev. Pričakovati je, da bo Timošen-kova v kampanji pred drugim krogom volitev igrala na karto preteklosti protikandidata, ki je bil v mladosti dvakrat obsojen zaradi kraje in pretepa, ter opozarjala na njegovo nizko izobrazbo. Volitev se je udeležilo dobrih 66 odstotkov volivcev. Potekale so mirno, z izjemo polemike okoli gruzijskih opazovalcev v Donecku, območju, kjer Ja-nukovič uživa večinsko podporo. (STA) 30 Torek, 19. januarja 2010 PRIREDITVE / 23. in 30. januarja - Kakovostna zasedba in repertoar Na Opčinah in v Sežani že 16. Revija kraških pihalnih godb Zveza slovenskih kulturnih društev in Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti organizirata tudi letos Revijo kraških pihalnih godb, ki bo že 16. po vrsti. Na sporedu bo v dveh večerih, in sicer 23. januarja na Opčinah (Ul. Ricreatorio 1/1) v Prosvetnem domu in 30. januarja v Sežani (Kosovelova ulica 4a) v Kosovelovem domu. Pričetek obeh koncertov bo ob 20. uri. Na oder Prosvetnega doma bodo stopili Godbeno društvo Prosek (dir. Ivo Bašič), pihalni orkester Ilirska Bistrica (dir. Josip Grgasovic) in Brkinska godba 2000 (dir. Tomaž Škam-perle). Po tednu dni pa bodo v Kosovelovem domu v Sežani zaigrali Pihalni orkester Divača (dir. Boris Ben-čič), Godbeno društvo Viktor Parma iz Trebč (dir. Luka Carli) in Pihalni orkester Ricmanje (dir. Aljoša Tavčar). Kvalitetni repertoarji, ki so jih dirigenti izbrali, so zelo pisani, saj gredo skladbe, ki jih bodo godbe zaigrale, od klasične in operne glasbe do poljudne lahke glasbe, od slovenske na-rodno-zabavne glasbe do glasbe iz filmov. Posebna pozornost je bila posvečena kvaliteti dela in skupin, ki se bodo predstavile na odru. Odločitev za prireditev z enim večerom na zamejskem Krasu in enim na slovenskem ni slučajna, kot je bila tudi želja organizatorjev, da na večeru na Opčinah nastopita dve godbi iz Slovenije in ena iz zamejstva, obratno razmerje pa velja za koncert v Sežani in to zlasti v smislu povezovanja, saj glasba presega meje in s svojo močjo združuje ljudi različnih izvorov. Na reviji so namreč že nastopale godbe od Brkinov do Krasa in od Brega do Goriškega. Dobro in uspešno je tudi sodelovanje med Zvezo slovenskih kulturnih društev in Jav- nim skladom RS za kulturne dejav- šestnajstič po vrsti, kar kaže tudi na nosti. uspešnost in priljubljenost te prire- Letos bodo godbe, ki bodo go- ditve, katere obiski so iz leta v leto bolj stovale na reviji, na odrih zaigrale že številni. GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK Rossetti Danes, 19. januarja ob 20.30 / Anton Čehov: »Zio Vanja«. Režija: Gabriele Va-cis. Nastopajo: Eugenio Allegri in Laura Curino. / Ponovitve: v sredo, 20. ob 16.00, od četrtka, 21. do sobote, 23. ob 20.30 ter v nedeljo, 24. januarja ob 16.00. Dvorana Bartoli Danes, 19. januarja ob 21.00 / Avtorja in režiserja: Michele De Vita Conti in Giuseppe Battiston: »Orson Welles' Roast«. / Ponovitve: od srede, 20.do sobote, 23. ob 21.00 ter v nedeljo, 24. januarja ob 17.00. Cafe Rossetti Jutri, 20. januarja ob 22.00 / Andro Merku: »Bravomabasta!!!«. Gledališče Orazio Bobbio La Contrada Danes, 19. januarja ob 16.30 / George Bernard Shaw: »La professione della si-gnora Warren«. Režija: Marco Bernardi. Nastopajo: Patrizia Milani, Carlo Simoni in Andrea Castelli. / Ponovitve: od srede, 20. do sobote, 23. ob 20.30 ter v nedeljo, 24. januarja ob 16.30. V nedeljo, 24. januarja ob 16.30 / Pod sklopom, "Ti povem eno zgodbo": »Sulle tracce di Alice«. TRŽIČ Občinsko gledališče V torek, 26. januarja ob 20.45 / Luca Zingaretti: »La sirena«. / Ponovitve: v sredo, 27. januarja ob 20.45. GORICA V torek, 2. februarja ob 20.30 / v okviru »Komigo 2010« Avtor in igralec Andrej Rozman - Roza: »Passion de Prescheren«. Info: Kulturni dom Gorica tel. 0481.33288. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V četrtek, 4. februarja ob 20.00 / »Duohtar pod mus«. LJUBLJANA SNG drama Veliki oder V petek, 22. januarja ob 20.00 / Tho- mas Middleton in William Rowley: »Premenjave«. Jutri, 20. januarja ob 20.00/ BernardMarie Koltès: »Roberto Zucco«. V sredo, 20. januarja ob 11.00 / Ivo Svetina: »Ojdip v Korintu«. V četrtek, 21. januarja ob 20.00 / Drago Jančar: »Niha ura tiha« V soboto, 23. januarja ob 11.00 / Christopher Marlowe: »Edvard in drugi«. / ob 20.00 / William Shakespeare: »Julij Cezar«. Mala drama Jutri, 20. jaunarja ob 19.30. / Julijan Barnes: »Prerekanja«. / Ponovitve: Danes, 19. januarja ob 20.00 in ob 21.30 / David Mamet: »Bostonska naveza«. V četrtek, 21. januarja ob 17.00 / Samuel Beckett: »Gledališka skica II / Igra«. V petek, 22. januarja ob 17.00 / Conor McPherson: »Jez«. V soboto, 23. januarja ob 17.00 / Milena Makarovic: »Barčica za punčke«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder V torek, 19. januarja ob 16.00 in ob 19.30 / Stein, Bock, Harnick: »Goslač na strehi«. V sredo, 20. januarja ob 19.30 / Bra-nislav Nušic: »Gospa ministrica«. V četrtek, 21. januarja ob 19.30 / Steven Sater in Duncan Sheik: »Pomladno prebujenje«. / Ponovitve: v petek, 22. ob 19.30, od ponedeljka, 25. do srede, 27. ob 19.30 ter v petek, 29.in v soboto 30 januarja ob 19.30. V soboto, 23. januarja ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne in Bob Merill: »Su-gar - Nekateri so za vroče«. / Ponovitve: v četrtek, 28. januarja ob 11.00. Mala scena V petek, 22. januarja ob 18.00 / Peter Rezman: »Skok iz kože«. / Ponovitve: v ponedeljek, 25. ob 20.00 in v soboto, 30. januarja ob 19.30. V ponedeljek, 8. januarja ob 20.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«. / Ponovitve: v četrtek, 28. januarja ob 20.00. Jutri, 20. januarja ob 20.00 / Andrej Jus: »Balade za vsakdanjo rabo«. V petek, 22. jauarja ob 20.00 / Eric-Emmanuel Schmitt: »Mali zakonski zločini«. / Ponovitve: v soboto, 23. ob 17.00 in v sredo, 27. januaraja ob 18.00. Šentjakobsko gledališče V petek, 22. januarja ob 19.30 / M. Grgic: »Zbudi se Katka« (komedija), režija: Boris Kobal. V četrtek, 21. januarja ob 19.30 / Woody Allen: »Bog« (komedija), režija: Gašper Tič. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi V petek, 22. januarja ob 20.30 / G. Donizetti: »Maria Stuarda«. / Ponovitve: v soboto, 23. ob 17.00, v nedeljo, 24. ob 16.00, od torka, 26. do petka, 29. ob 20.30 ter v soboto, 30. januarja ob 16.00. Dvorana Victor de Sabata V četrtek, 21. januarja ob 18.00 / »Ma-dama non spero altro regno«. Nastopa Sara Alzetta. TRŽIČ Občinsko Gledališče V četrtek, 21. januarja ob 20.45 / »Flor de fado«. Nastopajo: Mafalda Arnauth, Luis Guerrero - portugalska kitara, Antonio Neto - akustična kitara, Fernando Costa - akustični bas. RONKE Rock Club(ul. Tamburin - industrijska cona) V četrtek, 21. januarja ob 20.00 / »Fu-neral nation tour«. Nastopajo: Marduk, Vader, Mistic Scum in Sinhate. Cerkev sv. Lorenca V nedeljo, 31. januarja, ob 18.00 / Ženski pevski zbor iz Ronk in SKRD Jadro vabita na orgelski koncert Mirka Bu-tkoviča in Eve Dolinšek ob violinski spremljavi Ane Cotič. _SLOVENIJA_ PIRAN Gledališče Tartini V soboto, 23. januarja ob 19.30 / »Senca tvojega psa«. Nastopajo: Branko Završan - vokal; Uroš Rakovec - kitara; Žiga Golob - kontrabas in Kru-noslav Levačič - bobni. V sredo, 27. januarja ob 20.00 / Na- stopa: Gwen Huges. Nastopajo še: Mirko Cisilino - trobenta; Marko Črnec - klaviature; Marco Steffe - kitara in vokal; Giovanni Toffoloni - bas; Tomi Purich - bobni, bandleader ter člani Big band Grosuplje - brass sekcija. V soboto, 30. januarja ob 17.00 / »Muca copatarica«. Nastopa Plesni Teater Ljubljana. Režija: Petra Pikalo. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 19. januarja ob 19.30 Slovenska filharmonija / Nastopata Ian Bostrid-ge - tenor in Julius Drake - klavir. Hala Tivoli V ponedeljek, 25. januarja ob 21.00 / Nastopa Michael Bolton. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Narodna in študijska knjižnica: do 10. februarja 2010 je na ogled razstava Tanje Kralj »Mandale«. Urnik: ob delavnikih od 9. do 18. ure. NABREŽINA Kavarna Gruden: do konca januarja je na ogled razstava mozaikov »Kraški in istrski motivi« Megi Uršič Calzi. Možnost ogleda v času odprtja kavarne. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Galerija A. Kosič (Raštel 5-7, Travnik 62) je na ogled razstava akvarelov in olj slikarja Andreja Kosiča. Urnik: od torka do sobote med 8.30 in 12.30 ter med 15.30 in 19. uro. Kulturni center Lojze Bratuž: v četrtek, 14. januarja, ob 18. uri odprtje razstave z naslovom: »Fašizem in Slovenci«, izbrane podobe, ki jo je pripravil Muzej novejše zgodovine iz Ljubljane. Razstavo bosta predstavila Iztok Durjava in Jože Dežman, za glasbeni poklon bo poskrbel MePZ Lojze Bratuž; na ogled bo do 29. januarja od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro, od 1. februarja do 5. marca ob prireditvah. Galerija Maria Di Ioria (v državni knjižnici v Ul. Mameli): je na ogled fotografska razstava z naslovom »Dante Fornasir, ingegnere. Cervignano del Friuli 1882-1958«; do 30. januarja. Urnik: od ponedeljka do petka med 10. in 18.30, ob sobotah med 10. in 13.30, ob nedeljah zaprto. Galerija Kulturnega doma: do 29. januarja je na ogled fotografska razstava Ivana Šprajca pod naslovom: »Kultura Majev«. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pucer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za naja- vljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). Štorževa galerija (Štanjel 29): je na ogled razstava Antona Rupnika »Olja na platnu«. Razstava je na razpolago do aprila. Urnik: odprta v sobotah, nedeljah in praznikih ter po dogovoru tudi ostale dneve. Galerija Pri Valetovih: je na ogled razstava Akademije Lepih umetnosti iz St. Petersburga. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Pilonova galerija: je na ogled razstava del 7. mednarodnega fotografskega srečanja »Castrumfoto 09 - Podobe tradicije«. Svoja dela, nastala na srečanju, ki je potekalo v Ajdovščini in njeni okolici med 11. in 14. junijem, predstavljajo fotografinje in fotografi iz Italije, Avstrije in Slovenije: Sara Occhipinti, Enzo Tedeschi, Branko Lenart, Špela Volčič, Martina Kofol, Leo Caharija, Primož Bre-celj, Andrej Perko in Damjan Vidic. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Cankarjev dom (Prvo preddverje): je na ogled razstava članov Društva oblikovalcev Slovenje, pod naslovom: »Oblikovanje za branje«. Ogled je možen do 2. februarja. Cankarjev dom (Mala galerija): V sredo, 20. januarja bo otvoritev fotografske razstave Petara Dabaca pod naslovom: »Pisma Maji«. Ogled bo možen do nedelje, 14. februarja. Galerija Kapelica (Kersnikova 4): je na ogled razstava Marka A. Kovačiča pod naslovom: »Prometerjeve iskre«. Kino Šiška: v sredo, 20. januarja ob 19.00 bo otvoritev fotografski projekt: »Otroci Evrope (Children of Eu-rope)«. V projektu sodelujejo fotografi Jure Breceljnik in Petro Gioda- / RADIO IN TV SPORED Torek, 19. januarja 2010 31 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Prvi aplavz: Rok Dolenc (klavir) 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.05 Aktualno: Anima Good News 6.10 Nan.: 8 semplici regole 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 23.10 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Nan.: Io e mio figlio (i. L. Buzzan- ca, 3. puntata) 23.15 Aktualno: Porta a porta 0.55 Nočni dnevnik in vremenska napoved V^ Rai Due 6.00 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e so-cieta 6.20 Dok. odd.: In Francia tra storia e champagne 6.35 Aktualno: Tg2 Eat Parade 6.50 Aktualno: Agenzia RiparaTorti 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 8.05 Variete: L'albero azzurro 9.00 Aktualno: Storie di salute (v. L. Ra- vegnini) 9.45 Aktualno: Crash - Files 10.00 Aktualno: Tg2 punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri (v. G. Magal- li, A. Volpe, M. Cirillo) 13.00 20.30, 0.20 Dnevnik 13.50 Dnevnik - Zdravje 33 14.00 Aktualno: Il fatto del giorno (v. M. Setta) 14.45 Aktualno: Italia sul Due (v. L. Bianchetti, M. Infante) 16.10 Nan.: La signora del West 17.40 Variete: Art Attack 18.05 Dnevnik L.I.S. 18.10 Dnevnik in športne vesti 19.00 Variete: Secondo Canale 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 21.05 Film: Il regno proibito (akc., ZDA/Kit., '08, r. R. Minkoff, i. J. Chan) 22.45 Film: Spia per caso (akc., Hong Kong, '01, r. T. Chan, i. J. Chan) 0.40 Glasb. odd.: Premio Tecno 2009 ^ Rai Tre 6.00 8.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.15 Dok.: La Storia siamo noi 9.15 Aktualno: Dieci minuti di... pro- grammi dell'accesso 9.25 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.20 Aktualno: Cominciamo Bene - Prima, sledi Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 12.25 Aktualno: Tg3 Punto donna 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La scelta di Francisca 14.00 19.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo, sledi Tgr Neapolis 15.10 Dnevnik - kratke vesti 15.15 Variete: Trebisonda, sledi Zorro 16.00 Aktualno: Tg3 GT Ragazzi, sledijo risanke 16.35 Variete: Melevisione 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo 18.10 Vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Le storie di Agrodolce 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Aktualno: Ballaro (v. G. Floris) 23.20 Variete: Parla con me Rete 4 Nan.: Vita da strega Nan.: Quincy Nan.: Hunter Nad.: Bianca Nan: Ultime dal cielo 17.00 Dnevnik in prometne informacije Nan: Wolff - Un poliziotto a Berli-no Nan.: Un detective in corsia 18.55 Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Popoldanski Forum Nan.: Hamburg Distretto 21 Nad.: Sentieri Film: L'ultima carovana (western, ZDA, '56, r. D. Daves, i. R. Wid-mark) Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Walker Texas Ranger Film: Il miglio verde (dram., ZDA, '99, r. F. Darabond, i. T. Hanks, D. Morse, M.C. Duncan) 11.40 12.30 13.30 14.05 15.10 16.15 16.40 19.35 20.30 21.10 fgfflM HANKS IL MIGLIO VERDF \ Jg iff T J T I h 'ft F ÍJJ 21.50 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 0.50 Film: La maledizione dello scor-pione di Giada (kom., ZDA/Nem., '01, r.-i. W. Allen, D. Aykroyd) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino cinque (v. F. Pa- nicucci, C. Brachino) 9.55 14.05 Resničnostni show: Grande Fratello pillole 10.00 Dnevnik - Ore 10 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik, okusi, vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: CentoVetrine 14.45 Resničnostni show: Uomini e donne 16.15 Resničnostni show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio cinque (v. B. D'Urso) 18.00 22.10 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia - La voce dell'influenza (v. E. Greggio, E. Iacchetti) 21.10 Variete: Zelig 23.30 Aktualno: Matrix C/ Italia 1 6.30 13.40, 17.25 Risanke 8.55 Nan.: Un genio sul divano 9.30 Nan.: A-Team 10.20 Nan.: Supercar 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 18.30 Dnevnik in športne vesti 15.00 Nan.: Smallville 16.00 Nan.: I maghi di Waverly 16.50 Nan.: Cory alla Casa Bianca 19.30 Nan.: La vita secondo Jim 20.05 Risanka: Simpsonovi 20.30 Kviz: Prendere o lasciare (v. E. Pa-pi) 21.10 Nan.: Dr. House - Medical Division (i. H. Laurie) 22.10 Nan.: The Closer 0.00 Variete: Chiambretti Night - Solo per numeri uno 7.00 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.02 Dnevnik 8.05 Pregled tiska 9.00 Aktualno: L'eta non conta 9.30 Dokumentarec o naravi 10.00 Nan.: Daniel Boone 10.50 Formato famiglia 12.00 16.00 Dnevnik - kratke vesti 13.20 Aktualno: Dai nostri archivi 14.05 Variete: ...Nel baule dei tempi 14.35 Ski magazine 15.05 Dok. odd.: Borgo Italia - 2010 17.00 Risanke 19.00 Variete: Ritmo in tour 20.00 Športne vesti 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Aktualno: Attenti al cuoco 22.45 Videomotori 22.10 Dok. odd.: La grande storia 23.35 Dnevnik - Montecitorio - leto 2010 23.40 Košarka: Basket Imola - Basket Snaidero Ud La 7 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life 10.10 Punto Tg, sledi Due minuti in un libro 10.25 Nan.: L'ispettore Tibbs 11.30 Nan.: Due South - Due poliziotti a Chicago 12.30 Dnevnik in športne vesti 13.00 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 14.05 Film: La grande razzia (krim., Fr., '55, i. J. Gabin, L. Ventura) 16.05 Nan.: La regina di spade 17.05 Dok.: La 7 Doc - In the wild 18.00 Nan.: Stargate SG-1 19.00 Nan.: The District 20.00 Dnevnik 20.30 1.35 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Nan.: Relic Hunter 0.05 Variete: Cuork - Viaggio al centro della coppia Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05, 9.10 Dobro jutro 10.10 Na potep po spominu (pon.) 10.25 Ris. nan.: Mladi znanstvenik Janko (pon.) 10.35 Ris. nan.: Feliksova pisma (pon.) 10.50 Nad.: Ribič Pepe (pon.) 11.10 Zgodbe iz školjke 11.30 Nan.: Linus in prijatelji (pon.) 11.55 Družinske zgodbe (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.25 Ars 360 (pon.) 13.40 Umetnost igre (pon.) 14.05 Duhovni utrip (pon.) 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Risana nan.: Marči Hlaček 16.05 Otr. nan.: Sejalci svetlobe 16.25 Dok. nan.: Na krilih pustolovščine 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.20 19.50 Gledamo naprej 17.30 0.25 Dok. serija: Naravni parki Slovenije - Slovenske Alpe 18.00 Dok. odd.: Vladarske igre železne dobe 18.25 Minute za jezik 18.30 Žrebanje Astra 18.40 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Piramida 21.00 Dokumentarec 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Dok. odd.: Hitlerjev muzej, zadnji del 23.55 Prava ideja! (pon.) 0.25 Dok. serija: Naravni parki Slovenije (pon.) (t Slovenija 2 6.30 1.45 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.10 Dober dan Koroška! 8.40 Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 19.01.1992 9.00 Na lepše (pon.) 9.30 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem (pon.) 10.55 Razvedrilna oddaja NLP 14.00 Oddaja o modi: Bleščica (pon.) 14.30 Studio City (pon.) 15.25 Pozdrav Afriki (pon.) 15.55 17.00 17.25 18.00 19.00 20.05 22.40 0.25 13.45 14.00 14.20 14.30 14.50 15.10 16.00 16.30 17.00 18.00 18.35 18.40 19.25 19.00 19.30 20.00 20.35 20.50 21.20 22.20 23.50 8.00 9.00 9.05 10.05 11.00 17.20 18.00 18.40 20.00 20.30 21.30 22.00 22.30 Na obisku (pon.) Glasnik, oddaja Tv Maribor Mostovi - Hidak (pon.) V dobri družbi Večerni gost: Grof Nikolaj Tolstoj (pon.) Innsbruck: EP v rokometu (m), Slovenija - Švedska, prenos Dok. film: Dediščina Evrope Film: Zelig (pon.) Koper Dnevni program Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti Euronews Kuharski recepti Kino premiere Arhivski posnetki Sredozemlje Artevisione Meridiani - Aktualna tema Na obisku Vremenska napoved Primorska kronika Športne vesti 22.05, 0.20 Vsedanes - Tv dnevnik Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje Srečanje z... Avtomobilizem Dok. oddaja: K2 »Q« - trendovska oddaja Rokomet: EP (m) Slovenija - Švedska, posnetek Biker explorer i Tv Primorka Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, Kultura in videostrani (pon.) 10.00 Novice 19.00, 23.30 Mozaik (pon.) 17.20 Hrana in vino (pon.) 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Video-strani z novicami vsako polno uro Hrana in vino Izzivi mladih Pravljica (pon.) 23.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved in Kultura Primorski tednik Gea Asova gibanica Oddaja za Slovence v Italiji: Med Sočo in Nadižo RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik, sledi Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Hevreka - iz sveta znanosti; 8.40 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.10 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Zborovska glasba; 18.00 Križem kražem po Primorski; 18.40 Jezikovna rubrika; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 8.45 Osebnost leta 2006: dr. Erik Bre-celj; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-15.00 Aktualno; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Z asfalta v eter; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Iz kulturnega sveta; 22.30 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.28 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Intervju; 9.33 Pediater; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiacchieradio; 14.00 Proza; 14.35 Evro Notes; 15.05 Pesem tedna; 18.00 Melopea; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Jazz Club; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.00 Otroštvo...Pesem tedna; 22.30 Intervju. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Dobra dela; 10.10 Intelekta; 11.30 Ena ljudska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.45 Prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki; 10.00 Med poslovnimi krivuljami; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.ih; 13.30, 16.15 Napoved sporedov; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki; 16.30 Zapisi iz močvirja; 16.50 Torkov klicaj; 17.15 18. vzporednik; 17.45 Šport; 18.00 Fiesta latina; 18.50 Večerni sporedi; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasb. ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Slovenski solisti; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Menuet za besedo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 32 Nedelja, 17. januarja 2010 VREME, ZANIMIVOSTI jasno a rahel ° dež a A zmeren °° dež nevihte veter megla vremenska slika 990 1030 1040 A MOSKVA -21/-1P 1040 1030 o KIJEV -15/-7 1020 BEOGRAD o -1/2 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. SKOPJE O 1/5 v • V ° SOFIJA -3/0 '„„ATENE " ,.8/12 " 1020 ^Greben visokega zračnega pritiska, ki je prisoten nad zahodno Evropo prinaša nad našo deželo severozahodne višinske tokove. V sredo bo od Padske nižine v prizemlju dotekal bolj vlažen zrak. V četrtek se^, bo verjetno severni Italiji bližalo ^območje nizkega-<-r»j^J"^zračnega pritiska. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.39 in zatone ob 16.52 Dolžina dneva 9.13 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 9.13 in zatone ob 21.19 Nad srednjo in vzhodno Evropo ter Rusijo je območje visokega zračnega pritiska, nad severnim Atlantikom in zahodno Evropo pa je ciklonsko območje. S severozahodnimi višinskimi vetrovi doteka nad naše kraje precej suh zrak. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv na splošno počutje in razpoloženje ljudi bo danes v krajih z jasnim vremenom ugoden, v krajih z dolgotrajno meglo ali nizko oblačnostjo bodo najbolj občutljivi imeli manjše težave. PLIMOVANJE Danes: 1.02 najvišje 32 cm, ob 6.58 najnižje -5 cm, ob 11.14 najvišje 14 cm, ob 18.20 najnižje -35 cm. Jutri: 1.39 najvišje 31 cm, ob 8.09 najnižje -6 cm, ob 12.27 najvišje 4 cm, ob 18.47 najnižje -26 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin.................230 Vogel..................85 Kranjska Gora.........70 Krvavec................75 Cerkno................90 Rogla..................70 Mariborsko Pohorje . .50 Civetta...............160 Piancavallo ..........100 Forni di Sopra........110 Zoncolan..............70 Trbiž...................80 Na Žlebeh...........200 Mokrine..............130 Podklošter ............65 Bad Kleinkirchheim . . .80 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg mm sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , srediste a sredisce ' ciklona ^anticiklona O GRADEC -4/1 I O -10/-2 KRANJSKA G. CELOVEC O -5/0 O TRŽIČ -7/1 O KRANJ o-5/1 S. GRADEC CELJE -4/1 O MARIBOR O-3/2 PTUJ O M. SOBOTA O-2/2 LJUBLJANA -3/0 N. MESTO -3/1 POSTOJNA O 0.-5/2 , <-*--- KOČEVJE V .o - ČRNOMELJ ZAGREB -1/2 REKA 2/9 ^NAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo dopoldne prevladovalo precej jasno vreme. Popoldne bo nastalo nekaj več oblačnosti predvsem po nižinah in v Predalpah. Na Primorskem in v višjih legah bo precej jasno, drugod bo večji del dneva megla ali nizka oblačnost. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do -7, v alpskih dolinah do -10, najvišje dnevne od -2 do 2, na Primorskem do 9 stopinj C. O GRADEC -2/-1 ¿9, CELOVEC O -3/1 TOLMEČ O TRBIŽ O o -9/-2 TRŽIČ -3/-1 O KRANJ o -3/-1 S. GRADEC CELJE -3/-1 O MARIBOR O-2/0 PTUJ O M. SOBOTA O-2/0 o c—j LJUBLJANA -2/-1 POSTOJNA 0.-4/1 . „ KOČEVJE N. MESTO -3/-1 O .___ ZAGREB -2/2 O -N REKA 3/8 T (NAPOVED ZAJUTRI Dopoldne bo v Alpah in ob morju prevladovalo precej jasno vreme, po nižinah in v Predalpah pa spremenljivo. Čez dan se bo od morja do Predalp delno pooblačilo,v Alpah bo vreme lepše. Proti večeru se bodo po nižinah in ob morju pojavljale meglice. Jutri bo v višjih legah precej jasno, drugod se bo zadrževala megla ali nizka oblačnost. NIZOZEMSKA - Po uničujočem potresu Pospešeni postopki za posvojitev otrok s Haitija AMSTERDAM - Nizozemske agencije za posvojitve so se odločile po svojih močeh pomagati prizadetim v nedavnem uničujočem potresu na Haitiju. Za posvojitve otrok s tega karibskega otoka so namreč uvedle skrajšane postopke, že včeraj pa je na Haiti prispelo tudi posebno letalo, ki bo na Nizozemsko pripeljalo sto haitijskih otrok. Gre za otroke, ki so bili že pred torkovim katastrofalnim potresom dani v posvojitev nizozemskim parom, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Z letalom, katerega let organizirata nizozemski agenciji za posvojitve Wereldkinderen in NAS, bo sicer na Haiti prispelo več deset humanitarnih delavcev, ki bodo pomagali žrtvam potresa. Kot pojasnjuje dpa, haitijske oblasti vso pravno dokumentacijo, potrebno za posvojitev, običajno urejajo več let. Ta konec tedna pa je nizozemski pravosodni minister Ernst Hirsch Ballin sporočil, da bodo 100 haitij-skih otrok, katerih posvojitev so haitijske oblasti že odobrile, na Nizozemsko prepeljali nemudoma in jih njihovim novim nizozemskim staršem predali po skrajšanem oz. pospešenem postopku. Poleg omenjenih sto otrok bodo lahko Nizozemci po posebnem, hitrem postopku posvojili še devet drugih otrok s Haitija, pa tudi šest otrok, ki so na nizozemsko vojaško letališče v Eindhovnu s Haitija prispeli že v nedeljo, so še pojasnili na pravosodnem ministrstvu. (STA) V trgovinah knjige V I • • V I v z željami za sveže ločene LONDON - Po božično-novoletnih praznikih je v Veliki Britaniji znova občutno poraslo število parov, ki se ločujejo. Zato so se pri britanski trgovski verigi Debenhams odločili za posebej njim namenjeno novo storitev, ki naj bi ločencem olajšala prehod nazaj v samsko življenje. Pri Debenhamsu bodo lahko ločenci odprli t.i. knjige želja, podobne tistim, ki jih v trgovinah po vsem svetu odpirajo bodoči ženini in neveste in s katerih lahko svatje izberejo poročna darila. A medtem ko naj bi darila s teh "poročnih seznamov" mladoporočencem pomagala zaživeti zakonsko življenje, bodo novi "ločenski seznami" pomagali ljudem, ki se znova podajajo v samske vode. "Obdobje ločitve je lahko zelo drago ," je pojasnil vodja prodaje na drobno Peter Moore. (STA) Gojimo bodočnost. Udine Fiere 22. - 25. januarja 2010 Obratovalni 9.30 - l&.JG L i Ji ne I iere Udhtt c Gonzii FLcr* SpA V SftWMUll 1 K* ^rr.-v-VHt ersa * - ta ivk CLmi iporuDr Vfi rrtdmu[i| in pc .- ■ 11 p&Lrtlbu. wvrwjplKt.lt Uiinr r i or 114 f ief t i p A Lfcj tapKfcirH J. WW laruro 4 Ujrtjn-K.rii. L"LJ.i - UJLH nI MJ^HU'WSI FJattlISVHlZ1«!}?« -Hjd■nfCOn.'^CfP '1 imwwl ntfltf i.'-i1-^: I s 4S. irvedba MEHANIKA ENGLOG1JA. ZOOTEHifEKA, BIOMASk VREDNOST INOVACII. Stic n» Agrwit «Ipin fcolcdj r ktainir wiwir sejnBia Lftiint t borili* HCrf ir jt hltrjrti gMprf y niz tfnjihdki.hVj ki todo-v ktu IQIU Jedili knKhjiliO-iir.kkiirtu (¡foidii "Od 10ulje ¿a miie~. Ajriest je kdkovosliia sejemska nistava ir griiafco\ari trenutek jnDcania. jod Djjnja ii 1?trirnjjvc rrnonj in izhjufeni. ohtnc-n piribtavljj bOdai n