ŠOLSKA PRAKSA Mreženje dijakov: »znam oživljati!« Branko Čeh, dipl. zdr., učitelj strokovnih predmetov in praktičnega pouka, Srednja zdravstvena šola Ljubljana »Oživljati znam! Ali znajo tudi drugi? Kako gre mojim sošolcem v drugi skupini? Ali delajo enako ali drugače?« Takšne so bile navdušene misli mojih dijakov med poukom, ko smo predelali snov temeljnih postopkov oživljanja. »Želim pokazati drugim sošolcem, kar sem se naučil!« Le kako jim kot njihov učitelj tega ne bi omogočil? Dijaki so tudi izrazili željo, da si želijo spoznati delo zdravstvenega osebja ob prihodu reševalnega vozila na kraj nezgode. S sodelavko sva sestavila načrt mreženja dijakov istega letnika in mreženje z dijaki višjih letnikov ter ga izpeljala. Dijaki imajo radi praktični pouk iz poglavij iz prve ZN (4-letni program) z dijaki srednjega poklicnega pomoči. Učijo se, kako prepoznati znake ogrožajočih izobraževanja bolničar negovalec BN (3-letni pro- življenjskih stanj in kako ukrepati pri reševanju člove- gram). kovega življenja. Znajo zaustaviti krvavitev, ukrepati pri opeklinah, zlomih, zastrupitvah … Pouk poteka Učni temi (za 2 šolski uri) sta bili: hkrati v dveh učilnicah, razred se prepolovi. Po usvoji- • prehospitalna reanimacija in vloga BN (mreženje tvi znanj temeljnih postopkov oživljanja dijaki posta- med obema skupinama dijakov istega razreda nejo zelo radovedni, zanima jih predvsem, ali znajo BN), njihovi sošolci v drugi skupini oživljati enako dobro, • hospitalna reanimacija in vloga BN v sklopu tim- kot so se naučili sami. Zato z učiteljico skleneva, da ske obravnave vitalno ogrožene osebe v domu sta- jim dava možnost, da se predstavijo. Obe skupini di- rejših občanov (mreženje med tehniki ZN in BN). jakov istega razreda sva združila v eni učilnici. Prvo šolsko uro sva posvetila ponovitvi in utrjevanju Dijaki šolskega predmeta nega in oskrba 2 Srednje snovi. Pri tej uri so bili dijaki prvič po treh mesecih zdravstvene šole Ljubljana so tako bili deležni prak- ločenega dela skupaj. Učna klima je bila popolnoma tičnega pouka v šoli, ki je potekal v blok urah (2 ali 4 drugačna kot doslej in se jo je bilo treba privaditi, zato ure skupaj, odvisno od urnika), v dveh ločenih razre- sva na začetku pripravila vajo za ogrevanje. V razredu dih hkrati. Eno skupino sem vodil jaz, drugo pa sode- smo imeli na tleh dve vadbeni blazini, okoli katerih so lavka prof. Darja Žnidaršič, ki je vodila tudi teoretični se razporedili dijaki obeh skupin. Za nalogo so morali pouk. sestaviti algoritem pristopa k ponesrečeni osebi ter ga z magneti pritrditi na tablo. Zelo važno je bilo po- S tem sva s sodelavko omogočila mreženje dijakov udariti, da so napake v učilnici dovoljene, da se o njih srednjega strokovnega programa zdravstvena nega pogovarjamo in jih odpravljamo. 23 Didakta ŠOLSKA PRAKSA Nato smo se posvetili reševanju učne situacije srč- ostarele gospe, ki so jo bolničarji oživljali prvo šol- nega zastoja. Na tabli se je pojavila zgodba: »Ste na sko uro. Z igro vlog so izvedli reanimacijo na simu- praktičnem pouku v domu starejših občanov. Pride- latorju (to je program na avtomatskem monitorju te v sobo, da bi ostareli gospe pomagali pri jutranji za merjenje vitalnih funkcij), s katero so gospo negi. Gospa vstane, a že po nekaj korakih do kopal- vrnili v življenje. Dijaki smeri bolničar-negovalec nice se zgrudi in negibna obleži na tleh. Kaj storite?« so spremljali simulirano situacijo. Ker je tema oži- vljanja na tej stopnji mnogo zahtevnejša, je po S profesorico sva jim dala naslednja navodila: Sku- predstavitvi sledila razlaga nekaterih postopkov. pina štirih dijakov vsake skupine izvede nalogo, Odgovorili so tudi na vsa vprašanja ter vrstnikom ostali dijaki iste skupine izvedejo formativno spre- pripravili učni list. Dijaki smeri bolničar-negovalec mljanje pouka po metodi »kritični prijatelj«. V ta so bili navdušeni, kar so pokazali z bučnim plo- namen dijaki s pomočjo vodenega obrazca oceni- skanjem. jo pravilnost izvedbe. S tem se je blok ura končala. Povzetek obeh ur je Temeljni postopki oživljanja trajajo nekaj minut. Za- profesorica s celim razredom naredila pri nasle- ključijo se, ko dijaki zaslišijo sireno reševalnega vozila dnji uri teorije. Predstavila je video prehospital- (v animaciji na računalniku). Vsi v učilnici smo de- ne reanimacije v resnični situaciji in vlogo smeri monstratorjem zaploskali, nato pa smo prisluhnili bolničar-negovalec v timski obravnavi osebe v mnenjem sošolcev po vodenem obrazcu, kjer smo srčnem zastoju, jaz pa sem naredil evalvacijo blok ugotavljali pravilnost izvedbe. ure o mreženju dijakov v obliki ankete. Anketa je pokazala same odlične rezultate, kar samo potr- Drugo šolsko uro so dijaki višjih letnikov (v pro- juje dejstvo, da je mreženje dijakov, prenos njiho- gramu tehnik ZN) predstavili delo zdravstvenega vega znanja na sošolce ali dijakom nižjih letnikov osebja, ki se je pripeljalo z reševalnim vozilom do zelo zaželeno. 24 Didakta Rezultati 1. šolske ure: Tekmovanje med skupi- Kaj ste se naučili iz predstavitve, kar vam bo kori- nama istega razreda stilo v prihodnosti? Ali vam je bil zanimiv 15% potek učne ure? 40 30 Da, zelo zanimiv. 85% Da, dokaj zanimiv. 20 10 Ali ste se počutili dobro med predstavitvijo? 0 Podpora Komunikacija Reanimacija Ne sploh skupine ne dobro. Ne preveč ne dobro. Mreženje ali povezovanje zaradi izobraževanja po- Da dokaj teka v šolstvu na dveh nivojih. Poznamo mreženje dobro. šol in mreženje dijakov. Razlika med njima je zelo Da zelo velika. dobro. 0 8 15 23 30 Mreženje šol ima pomembno vlogo v vzgoji in izobraževanju. Gre za sodelovanje med šolami, v katerih izobražujejo za različne poklice. V takšnih Ali je bila zanimiva tema, 14% izmenjavah se sestavljajo in realizirajo različni projekti, ki imajo večje razsežnosti, kot bi jih bilo ki so jo predstavili? možno realizirati v eni sami šoli. Vsaka šola ima svoje učne pripomočke glede na poklic, ki ga izo- Da, zelo zanimiva. 86% bražuje. Znanje pa nima meja, je medpredmetno Da, dokaj zanimiva. in raznoliko. Dijaki ugotovijo, da je njihovo znanje fleksibilno, kreativno, s svojimi idejami napredu- jejo in ustvarjajo nova znanja ter posegajo tudi v raziskovalno dejavnost. Z mreženjem šol se dose- ga višje kakovosti učenja, saj so dijakom ustvarje- Ali so bili dijaki višjih le- 6% na nova, bolj učinkovita učna okolja. tnikov prijazni, spoštljivi in odgovorni do vas? Mreženje dijakov na isti šoli pa je bolj intimne na- 94% rave. Z njim vzpostavljamo stike z drugimi dijaki, Da. ki imajo podobne interese in cilje. Učitelj mora Da, dokaj. voditi takšno združevanje na primeren način, ki bo upošteval dijakovo individualnost. Med dijaki ne sme prihajati do primerjanja s sovrstniki, saj to lahko poslabša njihovo samopodobo in interes za Ali bi tudi vi kdaj pripravili in izvedli predstavitev učenje. za dijake nižjih letnikov? Mreženje mora dijaka voditi k spoštljivi medse- 16 bojni komunikaciji, sodelovanju, kritičnemu mi- šljenju, ustvarjalnosti in reševanju problemov. Do- 12 bro obvladovanje naštetih veščin bo pomembno vplivalo na njihovo bodoče življenje in poklicno 8 pot. Raziskave kažejo, da mreženje dijakov lahko pozitivno vpliva na njihovo motivacijo, angažira- 4 nost, dosežke in zadovoljstvo z učenjem. Zato je izredno pomembno, da se dijaki na takšni učni uri 0 dobro počutijo, da jim je zagotovljena psihološka Da, zelo Da, dokaj Ne, ne preveč Ne, sploh varnost in da imajo pri učitelju podporo pri svojih rad/a. rad/a. rad/a. ne rad/a. uspehih in neuspehih. 25 Didakta