luserati se sprejemajo m velja riaiopo* vrsta: 8 kr., ee so tiska lkrat, *-2 „ ,, » 2 „ 'ri 3 Pri večkratnem tiskanji se ■jena primerno zmanjša. R o k o p Iti se ne vračajo, netrankovana pisma se ne sprejemajo .Naročnino prejema opravništvi a imiaiatraeija) in ekspedicija na velikem trgu k. štev 9. II. nadstropji. Pilititnliit zulimikiimiL Po pošti prejemon velja: Za ceio leto . . 10 gl. — kr. Za polleta . . 5 „ — „ Za četrt leta 2 „ 50 „ V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 kr. Za pol leta . 4 „ 20 „ Za četrt leta . . 2 „ 10 „ V Ljubljani na dom pošilj^fe; \ velja 60 kr. več na leto. , ■ ' J'-.',,, Vredništvo na velikem trgu k št 9, v II. nadstropji. Izhaja po trikrat na teden -ia, sicer v torek, četrtek in soboto - #1 Cerkva in postavodajalstvo. „Kadar se shaja državni zbor, se tresejo ljudstva11 je pisal, če se ne motim nekako pred letom, eden naj bolje vredovanih in najresničnejših časopisov avstrijanskih. Saj z vsakim zasedanjem se narašča kup papirnati, popisan že s tako ogromnim številom §§, da že naj bolj zvedeni pravoznanci ne vidijo več čeznj; a to ni zastonj. Kar ena vlada svojim državnim zborom pozida, druga zopet podira in novo zida, če ne vse, saj nekaj, in vsaka ima ali vsaj navede za svoje delo svoje vzroke, svoje nagibe. Pre-kucijska francoska vlada je bila prva, ki je skrbno podrla močno poslopje, pospravila v kraj močen kit, ki je vezal človeško družbo toliko stoletij, in jo delal močno s tem, da je bila cela družba spletena v močne zadruge. Odpravili so ta kit, razkrojili človeško družbo in zdaj jim je lahko že več kakor stoletje z gorečimi govori potegniti ljudstvo za seboj; še več, kakor hitro se velika množina poda v tek, potem nobeden noče biti zadnji, da ga nimajo za mračnjaka, izdajalca države, domovine. S svojimi vnetimi govori o prostosti, o sreči človeške družbe kalijo vodo, ne dajejo ljudem hladnega prev-darka, in v tej kalni vodi lovijo ribe „zla-tence“; kar se je posrečilo tudi poštenoviču (?) Gambetti. Šel je v grob in francoski narod, popevaje njegovo pogubno delovanje, ter v zvezde kovaje še dandanes ne ve, kje je tistih 243 milijonov, ktere je zapravljal kot diktator in po katerih je bil tolikokrat vprašan? Da je ljudstvo zbrano med seboj v zaveze ali zadruge, ne bi bilo vsakemu dovoljeno hoditi svojo pot, popred bi pretresali med - saboj posamezna vprašanja; res s hladnim prevdarkom ljudstvo ne hodi te poti, ne spregleduje tako pozno. Da je enako pot nastopil tudi avstrijski liberalizem, nam priča sedanji državni zbor. Začel je, (kakor sam priznava), ker ne more naenkrat uvesti novih postav, tako rekoč »krpati" na liberalnem postavodajalstvu. Predrugačil je obrtnijsko postavo, da zopet trgovce do zdaj razcepljene stori združene, močne, da ne poginejo o velkem navalu prostosti; in da presvitli vladar ne previdi velike nevarnosti, preteče njegovim narodom in se ji ne ustavi s poklicem mmisterstva Taaffe-jevega, kdo zna, kam bi bili v letih prijadrali po nevarni poti. — Ljudstva so zbegane, krik prostosti jih navdušuje, posamezni njeni §§ jih pa ščiplejo, da stokajo, saj jim dajejo tudi prostost, kadar je njih premoženje pobral nenasitljivi moloh „Kapital“, zapuščati priljubljeno domačijo; daje jim prostost iti po svetu s trebuhom za kruhom, če hočejo celo do Amerike; daje jim celo prostost — stradati in trpeti hudo pomanjkanje. Ljudstva se begajo, ker nimajo prave trdne, stanovitne podlage. To je pa edino le Cerkev. Priča temu naj lepša nam je ona sama. Med preganjan- jem, kakoršnjega ni prestajal še nikdar nobeden narod, nobena država na svetu, vendar le trdno stoji že skoz toliko stoletij. Ljudstvo za ljudstvom, narod za narodom zginja na njeni strani ona pa stoji brez pešcev, brez konjikov, brez bajonetov, brez topov, v smrtnih mukali Cerkev še trdneja, kakor pred. Modrijani niso zamogli in ne zamorejo tajiti, da je njen Začetnik eden največjih, modrijanov, kaj pa ko bi tudi politikarji se eumalo ozirali nanj, morda bi tudi oni pri Njem našli marsikaj dobrega in porabljivega za socijalne razmere, in ko bi se hoteli en-malo ozirati, v zgodovino, če tudi ne dalječ, skoraj bi našli države mogočne, ljudstva srečne, dokler so njih postavodajalci svoje §§ opirali na Njegove načela. Cerkev nima tako ogromnega broja §§, kar pa jih ima so trdni, prestali skušnjo že več stoletij, tudi za socijalne razmere. Z ozirom na Njo dalo bi se število §§ zmanjšati na vse strani. Pregosti §§ zde se mi, kakor pregoste službe, ki tkejo po starem pregovoru, redke suknje. Prezamotan stroj ne gre dobro ne oziraje se na to, da je drag že sam na sebi, in draga redna popravila; stare se le mal ko-lošček, obstoji ves stroj in ustavi svojo delavnost. Z manj zamotanim, cenejšim po--stavodajalnim strojem dala bi se ljudstva, resnejše, boljše in laglje vladati. Ni vse slabo, ne vse za v kot med staro šaro, kar je starega, kar podedovanega, posebno ako se. je skazalo kot dobro po skušnji več stoletij. Naši spredniki nikakor niso bili taki mrač- „0 starosti človeškega roiu“. Spisol Iran Sobic. , Ljubljanski Zvon1,11. leto, 12. zvezek str. 750 — 751. (Konec.) Gotovo je vsak bralec, ki je pazljivo čital Šubicov spis, spoznal njegovo površnost in plitvost; čemu pa še jaz to stvar na dolgo in široko pretresam? Znano je, da se dandanes silno veliko pisari in občinstvo mora spisano tudi tako hitro povžiti. Od tod prihaja, da se pregleduje vse, celo znanstvene stvari, večjidel površno, da se na dokaze malo pazi, imajo li kaj dokaznosti v sebi ali nič. S tem menim, da se je tudi g. Šubic tolažil, ko je pisal „0 starosti človeškega rodu". Toda to je slaba tolažba, slab vzrok. Oe tudi se dandanes bere večjidel le površno; kaj izvanrednega, nenavadnega, kaj čisto novega, kakor je n. pr. to, da človek životari že 36 tisoč let po Ameriki, to pa že ostane v spominu. Na dokaze se ne ozira toliko, da se le par učenjakov navede, da se le sklicuje na najnovejša preiskavanja; Ijravec je že pridobljen in rad verjame. Najslabeje je pa to, kat je pri našem spisu posebno graje vredno, da se poskušnje velikih prirodoslovcev ne podajajo kot hipoteze, za kar jih strokovnjaki sami smatrajo, ampak se kar pod roko spreminjajo v eksaktne vednostim rezultate. Zoper tak (li- gam prištevati. Se li to pravi ljudstvo pro-svet-ljevati, ako se mu poda nekaj navadnih neresničnih fraz, ako se iz neutemeljenih pogojnih stavkov izvajajo apodiktični sklepi? Je li to pošteno, ako se čisto hipotetične stvari prodajajo za dognano resnico ? Kakšno letantizem (ne zoper vednostmi preiskavanja korist ima ljudstvo od tega? Ni ,li to sle in hipoteze) moramo protestovati. — Računi, ki se opirajo na prikaze, kterili ne poznamo, in na krive sklepe, ne zaslužijo nikakega zaupanja. Naš pisatelj oklepa se onih diletantov, ki imajo vsak poskus, vsak račun, kterega napravi kak učenjak, za dokazano resnico. Pravim učenjakom kaj takega nikdar ne bodi na misel. Tako ravnajo le posamezni prirodoslovci kakor Biicbner in Haeckel, ki sta kar besna na „semitsko bajko" tako, da imata vse drugo za resnično, samo tega ne, kar se vjema z bibličnim sporočilom. Tako ravna velika množica poluomikancev, ki najtežja vednostim vprašanja rešujejo z neznansko lahkomišljenostjo in brezskrbnostjo. Seveda se taki spisi najbolj za širje občinstvo pišejo, ktero z velikim veseljem prebira površne izdelke. Po spisu, kterega imamo pred seboj, soditi, tudi našega pisatelja ne moremo dru- parija v najgrjem pomenu? Takega pisarjenja moramo se varovati. Bi se li ne dalo temu izogniti? — Koliko gotovega, dognanega nam podaja veda prirodoslovna, česar še ne pozna naše slovstvo; kako obširno je še to neobdelano polje; koliko lepega, zanimivega in poučnega brani ta veda, česar si mi še nismo prisvojili; koliko je še zrna; po tem. segajmo, pustimo pleve v velikem slovstvenem košu svojih sosedov! — Ako pa že iz tujega koša vzamemo tudi pleve z zrnjem namešane; bodimo toliko pošteni da povemo, kaj imamo, ter ne prodajajmo plev za čisto zrno. Vendar — znabiti pa delam g. Šubicu krivico. Saj menda ni tako hudo mislil? Mogoče, da je spisal te vrstice z najboljšim namenom, bona fide, da je sam verjel, kar je spisal. To mnenje bo pač verjetneje, vendar tudi to ne opraviči njegovega delovanja. Ako je to mnenje resnično, pač g. Šubicu lijaki in nazadnjaki, kakor jih obrekujejo liberalni mlečnobradci. Politični pregled. V Ljubljani 31. jauuarja. Avstrijske dežele. Iz Budapeste 21. jan. (Konec). Tis z a ne bi bil mislil, da bode oposicija to priliko porabila napadati vlado, ker je tukaj posebno potreba edinosti. Iz tega razloga ... koče odgovoriti na nekatera očitanja. Vlado • dolže, da pri izpeljavi člena 53. postave 1. 1879 dvojezično postopa. On mora vsled tega poudarjati, da bode v ti stvari vlada postopala drugače le tačas, kedar se za to pokaže potreba. Bodoljub si želi, da bi se pravice starišev razširile, a cerkev si tega ne želi. Dukovske davščine so v zrnislu postave le osebne in ne obte-žujejo lastnine, a to je zopet škodljivo za veroizpovedanje. So vprašanja, katerih ,ne gre razpravljati, ker sicer le motijo mir med veroizpovedanji. Na očitanje Iranija, vlada je pri takih vprašanjih zmirom bojazljiva, odgovori ministrski predsednik, da vlada si smatra za svoj nalog ohraniti dobro zastopnost med veroizpovedanji. Katoliška avtonomija, pravi govornik, ne sme se soditi kar po kalupu, marveč iz državnega stališča, in v poštev se more vzeti tudi premoženje drugih veroizpovedanj. Konečno govornik še naglašuje, da tisti greše nad domovino, ki po nepotrebnem debate pro-vzrokujejo, ki za sedaj niso nevarne, ako se pa tirajo do skrajne mere, nobeno veroizpovedanje ne doseže ničesa, na zgubi je le domovina. Debata o peticijah katoliške duhovščine se potem konča. Poročevalec Ber-zevicy priporoča v kratkih besedah poročilo odsekovo (da naj se te peticije izroče raznim odsekom, v čegar področje segajo) ali po domače rečeno, da naj se denejo v pismo-hran. — Izvanredno se dovoli beseda še opatu Gondbcs, ki pravi, da se zavaruje zoper napad nazadnjaštva, ki se očita katoliški duhovščini. Kam se hočejo obrniti Vero- ne moremo prilastovati posebne razsodnosti, kar dokazuje celo naše presojevanje. Tako težavno vprašanje reševati s toliko lahkoto in brezskrbnostjo, po prvi knjigi, ki nam pride v roke; to je neodpustljiva nemarnost, Naj je tedaj g. Šubic mala ali bona fide pisal, v obeh slučajih mora biti kritika zelo neugodna. O starosti človeškega rodu vemo sedaj ravno toliko, kolikor- smo vedeli, pralno smo ta spis prebrali; g. Šubic nam ni tega vprašanja na nobeno stran bolje pojasnil. Dokler nam tedaj g. Šubic ne poda boljših dokazov za „neizmerno“ starost človeškega rodu. prav lahko ostanemo pri svetopisemski kronologiji, po kteri živi človek na zemlji 6 do 7 tisoč let. (Zato zdi se mi odveč spregovoriti o svetopisemski kronologiji — ker stvar se mi je že tako raztegnila — znabiti o tem na drugem mestu. H koncu želel bi še našemu pisatelju več izbirčnosti pri tvarini, več pazljivosti in več spoštovanja do slovenskega občinstva, kakor ga kaže v tem spisu. „Ljubljanskemu Zvonu" pa kličem v spomin prekrasne pomenljive besede pesnikove: „A vedno - kakorkoli poj, — Naj čut in poln glai bo tvoji" J. Š. izpovedanja s prošnjami, ako ne na deželni sam, tega si ni ou v glavo vtepel; to je na zbor. Duhovščina ne govori v svojem imenn, široko znano, in ko bi bilo samo pri člo-marveč v imenu vernih. On nikakor ne veški družbi, judovsko vprašanje bi bilo že misli, sejati razpora. Domovina nad vse! Naj živi! (Veselost po zbornici). Pri glasovanji se sprejme poročilo prošenjskega odseka z vsemi glasovi zoper jednega. Za nasvet o sklepovanji glasuje sam predlagatelj (opat Gondocs). (Veselost vlada po zbornici'. Čudne vtise je napravila ta debata na vsacega katolika, šlo je tukaj, da se določi vstop v kako veroizpovedanje, peticije so povdarjale namešane zakone in izrejo otrok v njih, šlo je za katoliške zavode in ustanove, za katolišk značaj vseučehšča v Bti-dapesti, govorilo se je o divjem in civilnem zakonu, o ljudskih šolali, ki izgubljajo svoj verski značaj. — Vsako teb vprašanj je dosti važno, in resnega premislika vredno. A kako zanikrno se rešujejo ta vprašanja! — Katoliškim duhovnom se oponašajo njih prihodki, z nemilostjo dežele se jim žuga, ako ne opuste teli vprašanj, dolže jih, da nemir in prepir sejejo med verniki raznih izpove-danj. — Mislimo, da je poslednjič vendar le bolje boj, kakor tak gnjil mir tam, kjer duhovščina prijenjuje in popušča svoje pravice, katere je dolžna braniti. Katoliška Cerkev ne išče prepira, ako pa prepir nastane, ni kriv ta, ki svoje pravice brani, marveč tisti, ki jih napada. Da bi katoliška Cerkev nič ne storila za šolstvo, ni resnično, koliko je n. pr. nadškof Hajnald storil že za katoliške šole, koliko drugi! Škofje naj bi pa le molčali, da bi se jim tu na zemlji dobro godilo, to more zahtevati le tisti, kateremu je čas-nost vse, večnost, prihodnje življenje pa le meglena prihodnjost. — Ako vse to premislimo, in resno prevdarimo, kar se je o ti priliki govorilo v ogerskem državnem zboru, ne bomo se čudili, da dežela čezdalje bolj leze v revščino in dolgove, ako je Madjarju domovina pred vsemi, idealna dobra pa le toliko vredna, da se morajo podvreči državnemu absolutizmu in narodnemu šovinizmu, potem ni čuda, da narod duševno in gmotno propada. _ 22. januarija. Pride na vrsto peticija antisemitov iz Tapolcsa. Ta peticija zahteva, naj se odpravi postava zastran osvobojenja (emancipacije) judov, naj se prepove judom pridobivati ali posedati nepremakljiva posestva , naj se odstrani posebno judovsko versko poučevanje. Poročevalec Berzevic: So načela, ki se ne smejo omajati v pravni državi. In tako načelo je ravnopravnost vseh državljanov. Ako se to napada, ako strasti trkajo postavodajavi na vrata, morajo se odpraviti. Poročevalec nasvetuje odbacniti peticije. Viktor Istocij: Prijatelji judov, katere uganjajo antisemitje, oznanujejo, da judov sko vprašanje ni politično, marveč socijalno, deželni očetje, ki se hočejo prikupiti svojim volilcem, pritrdijo sicer, da je judovsko vpra šanje in zlo, ki iz njega izvira, vendar si jim zdi, da poslaniška zbornica, ni dolžna vračati to zlo. Za časa emancipacije judje le bolj in bolj teže na razločenje. Jezik pri judih ne razloči tukaj, ker niso imeli nikdar narodnega jezika, govorili so egiptovsko, španjsko, nemško, pa niso bili ne to ne nno, marveč so le te jezike tolkli. Judje tudi niso madjari, ampak judje, ki madjarsko govore. Kar se tiče pomešanja z j udi, rekel je go- davno rešeno. Za časa emancipacije je nastalo živo tekmovanje med madjari in judi. Šestnajstlet je minulo in narod je premagan, mi smo razkrojeni v stranke, ali uui stopajo združeni kakor oborožena vojska. Ne more verjeti, da bi se narod, ki se je vspešno branil proti drugim sovražnikom, mogel sedaj ukloniti pod judovski jarem. Še so pripomočki, da se odvrne to zlo. Zatega delj podaja on nasvet v sklepovanje, ki na to meri, vladi naj se ukaže, da predloži načrt za pregledovanje postave o osvoboditvi. Podpisali so ta nasvet še: Geza Onody, Kmerih Szalaj, Jurij Szell, Arpad Szent-Jvanyi, Ludovik Lazar, Ivan Simonyi, Lu-dovik Mesclenyi in knez Arthur Odeschalchi. (Dalje prih.) Vnanje države. Iz Berolina 27. decembra. „Nordd. Allg. Ztg.“ razglasuje pismo cesarja Viljelma do papeža dne 22. decembra. Cesar se v pismu zahvali za papeževo pismo dne 3. decembra, vrača prijazno v njem izraženo blagovolj-nost iti našteva vse, kar je že do sedaj, storila cesarska vlada, da je namreč zopet ustanovila nemško poslanstvo v Bimu, in privolila, da so se izpraznjene škofije namestile, toraj upa, da se bode papež približeval (t,. j. prijenjal). Tako približevanje (prijenljivost) pri imenovanji duhovnov bi bilo le v korist katoliški Cerkvi in bi se izpraznjene cerkvene službe zopet namestile. Ko bi se tedaj cesar prepričal, da je pripravljenost na obeli straneh, bi cesar roko podal, da bi te postave, ki so bile dosihmal potrebne, za varstvo državnih pravic, a v prijaznih razmerah niso stalno potrebne, da bi se te postave pretre-sovale v pruskem deželnem zboru. Pismo se konča z zagotovljenjem osebne udanosti in spoštovanja. No, kaj nam pove ta novica? — Pove nam, da so sv. Oče prvi cesarju Viljelmu pisali dne 3. decembra in na to je cesar odgovoril 22. decembra, se ve da vljudno in diplomatično, kar je le moč. — On pripoveduje v pismu, kaj je že storil, koliko prijenjal, sv. Oče naj bi tedaj prijenjali, in ko bi bil on prepričan o ti prijenljivosti, potem bode te postave — o katerih pravi, da so bile prej potrebne, za varstvo državnih prepirnih pravic, a v prijaznih razmerah niso več stalno potrebne, dal v pretres v pruskem deželnem zboru. — Kaj hočemo še reči k temu? Stvar je dosti jasna. Postave so bile prej potrebne, sedaj pa niso; papež naj prijenjajo i. dr. — Lisjak ostane lisjak. — Vprašamo tudi, zakaj se je to pismo po časnikih razglasilo? No, ko bi se stvar razbila, bi nihče drug ne bil kriv, kakor sv. Oče, ki niso hoteli prijenjati. — Toda upajmo najboljšega, sedaj ko je Kusija odjenjala, bode se menda tudi Prusija spametovala, ako je poslednja prvo v slabem posnemala, naj jo še v dobrem. Zakaj se je to pismo sedaj razglasilo, tudi o tem zine nekoliko „Nordd. Allg. Ztg.“ Znano je, da je v državnem zboru v Bero-linu središče, v katerem sede verni katoliki. — Bismark ima navado, da stranko zoper stranko ščuje, tako je tudi hotel ravnati s središčem. Sedaj mu je očital, da nima domoljubja, sedaj da je krivo, da papež ne prijenjajo, sedaj je hujskal nationalne libe- ravno nasprotno se zgodi. Tega ne ve le on vornik, da jud ne postane madjar, marveč ralce nanj, kedar pa je kaj hotel doseči, takrat se je laskal katolikom in obetal re- vizijo »majevih postav"; a središče hodi svojo pot, glasuje za nasvetovane postave po svojem prepričanji. — Menda ni treba še omeniti, da bi nihče tako rad ne videl konca katoliškemu preganjanju, kakor ravno središče, a tako lahkoverni katoliki niso, da bi vsaki besedi verjeli, dejanja hočejo videti. Sedaj pa je razglašeno cesarjevo pismo do papeža, in središče naj bi na vrat na nos vse poprek pohvalilo, potrdilo in odobrilo, kar bode vlada v državnem zboru nasvetovala. Še le pred nekaterimi dnevi je „Nordd. Allg. Ztg.“ središču očitala, da je vsikdar stavilo zapreke porazumljenju z Rimom. Cesarsko pismo je tedaj naravnost obrnjeno zoper središče. Vendar središče ni molčalo, 21. decembra je prišla na vrsto interpelacija poslanca Schalscha, da se katoliški vojaki silijo k službi Božji, ktero opravlja državni župnik in pri ti priliki je rekel poslanec pl. Windthorst: Grdo in nesramno obrekovanje je, da bi bili mi vedeli za obravnave z Rimom, pa jih zaprečili. Kako se more nam kaj tacega v mislih podtikovati, da še celo očitati. Mi nismo tisti, ki mislijo, da se sme s potrebami ljudstva igrati; mi nismo nikakor te misli, da se dajo svete reči v to rabiti, da se z njimi dosegajo politični nameni. Potreba in stiska katoliškega ljudstva kliče v nebo, in če tega ne čutite (obr-nivši se na gospodo v državnem zboru) mi je močno žal, da Vam manjka za to prave zmožnosti. — Sicer pa „Nordd. Allg. Ztg." tudi kara inozemske katoliške škofe, mec drugim tudi ogerskega kardinala Simora, ki je prišedši iz Rima, izdal pastirski list v katerem s hvaležnostjo do Boga omeni pogodbe Rusije z Rimom, a z žalostjo se ozira na milovanja vredni stan katolikov pod prusko vlado, kateri ne morejo spolnovati svojih krščanskih dolžnost, kajti duhovni so pregnani ali pa visi nad njimi oster meč državne postave. — Take rezke resnice ne prenaša nežno-čutno uho pruskih državnih publicistov; krivičnemu ne sme nihče krivice očitati, sicer je razžaljen. Iz Rima 27. januarija. „Moniteur de Rome" radostno pozdravlja pismo cesarja Viljelma do papeža in pravi, da je to dokaz pomirljivosti in blagodušni namen cesarjev. List posebno hvali pregledovanj majevih postav, kar je papež vedno zahteval. Velika večina pruskega deželnega zbora že za to revisijo. Iz Rima. Msg. d. Rotelli je bil imenovan za apostolskega poslanca in patriarhovega vikarja v Carijgradu. Odpotuje kje začetka svečana. Iz jPariza 29. jan. Danes dopoludne je bilo v palači Elysee ministersko posvetovanje. Fallieres je bil imenovan ministrski predsednik in začasno je prevzel vodstvo unanjih poslov, pomorski in vojaški minister bosta pozneje imenovana, drugi ministri ostanejo v svojih službah. Ministerstvo se bode vdeležilo debate o predlogu Fabre-jevem. 29. jan. (Zborovanje). Minister Fallieres je naznanil v zbornici, da je ministerstvo vsled različnega mnenja dalo odpoved. Odpoved ministra unanjih poslov, pomorstva in vojaštva je bila sprejeta, njemu pa (Fa lieres-u) je predsednik Grevy izročil preč sedništvo v ministrskem svetu. Dasiravno ministerstvo še ni popolno, je vendar zbor niči na razpolaganje, ker je nujno treba, da se v prid dežele ta vprašanja hitro rešijo. Granier de Cassagnae in Janvier de Motte zahtevata naj se razprava odloži, da se imenuje minister vojaštva, ki ima veliko I za Novomesto prečast. gosp. Peter Urh, prošt; govoriti pri tem vprašanji. Fallieres je od-lza Črnomelj Ant. Aleš; za Kočevje Martin govoril, da ne gre tukaj za vojaško marveč j Skubic; za Logatec Martin Šlibar in za Poza politiško postavo. Zbornica je sklenila!stojno Jan. Hofsteter. po tem spustiti se v obravnavo. Grof del (Knezo-Škojiska svetnika) sta imenovana Mun (legitimist) ugovarja vsem izjemnim Ig. Jan. Volčič, župnik v Šmarjeti in prošt postavam in pravi, da so pravi zarotniki Iv Metliki, g. Daniel Trček, zoper ljudovlado republikanci sami. Fabrel (Prečast. gosp. Matija Kulavic) , župnik, (zmeren republikanec) zagovarja svoj protina-!iskren narodnjak, v Št. Vidu pri Zatičini, črt in zahteva za ljudovlado pravice!je prav nevarno bolan, zagovarjanja. Viette radikalec pobija proti-1 (Čast. g. Janez Vidergar) je postal ku-načrt Fabre-jev, kajti pravi, da je nezado-lrat v Podkraju. sten in nevaren in podpira nasvet Floquet-a| (Slovenske Matice) književni jpa gospo-za izgnanje pretendentov). Ribot (levo sre-1 darski odsek je v posvetovanji 31. jan. od-išče) pobija vse izvanredne naprave, —I ločil, naj se Spomenik izroči v tisk tiskarni njemu so nevarnost za ljudovlade razne! Bambergovi, v Narodni pa pospeši tiskanje, crize, ki omajajo stalnost naprav in nare-1 Lovčevih Zapiskov in Letopisa po gotovi deb, zbornica mora ljudovlado vtrditi z mi- vzajemni pogodbi, darovanje Matičinih knjig roljubno in spravno politiko. Debata se od-1 glede na denarstveni stan za nekaj časa oži 113; drufT d&ii J ust 3/vi itd. 30. jan. Na ’ zahtevanje Grevija bosta (RazPis žuPni^ Ker dobil f xAlW vojaški minister in minister pomorstva svoj Kumer Berdo’ 3« župnija Leše raz- posel opravljala, dokler nista imenovana I Plsana do iO. marca, nova ministra. - V zbornici še zmirom (Weitenhller,eaa ustanova dekletom), h obravnavajo postavo o pretedentih. Renault 80 se omožile 1 *882 s ,58 88 spr- egovoril zoper nasvet „Eloquet« in „Fabre“, Pisuie do konca februar,ja pri c. k. dež. vladi, ministerski predsednik je povdarjal potrebo I {Nesreča.) Ponesreči seje e m ei pravnega varstva zoper zlorabo republikanske utonl1 P° LJ^ani sPloh znan krubopek svobode. Po seji mu je slabo prihajalo; ne- Tilen Jančar. Na samomor pri njegovem zna- varnosti ni, a počitka je potreben. V če- čaju menda m misliti, trtek pravijo, da mu bode moč seje se vde- (Vreme) je nastalo spet toplo;_ malen- J kost snega, ki je bila, zopet slovo jemlje. novi Je Telegram »Slovencu11 I Razne reči. Z Dunaja 31. januarja. I — Dr. Fr. Rački, kanonik,je potrjen Včerajšnji ples na cesarskem dvoru jA za predsednika jugoslovanske akademije v je bil izborno sijajen, čez 2500 gostov — Dr I Zagrebu. žavni zbor je sklenil gališko transvei solno že l — Razpis ujese služba UČite-leznico. O predlogu se ni nič razgovarjalo,Ij; jce) na ljudski šoli v Postojni; plače peliral zavoljo tega!kaL se zdaj LILje nje\^ oziroma tudi druga služba, plače 450 go v a tiskovna postava. Francoski ministerski I gld. do 15. februarja; V Šiški služba 2. UČi-predsednik je v včerajšnji seji prišel ob zavest. I telja 1. p, 450 gl. do 5. februarija. IT 3 I 'I — Obseg slavno znanega in vr- Domace novice. Ilega četrtletnika „Linzer-Quartal- V Ljubljani 1. februarja. I s c h r i f t“ I zvezka t. 1. je sledeči: (Prihodnja Štev Slovenca'1) izide zaradi (Konec). XIV. Wehrgesetz-Novelle, betref-praznika v soboto popoludne, Ifend die Verehelichung. XV. Literatur: 1) (Občni zbor Marijne pogrebne bratovščine) I Sprinzl, Compendium suinmarium Dogmaticae bil v nedeljo 28. t. m. ob 10 v mestni I specialis. 2) Wetzer und Welte’s Kirchen-dvorani, navzočih je bilo 150 udov. Društvo |lexikon. II. Auflage. 3) Nilles, Kalendarium je je imelo v preteklem letu 6821 gld. 67 '/„ kr.lmanuale utriusque ecclesiae. 4) Haringer, prihodkov, a stroškov 6641 gl. 69 kr. Umrlo ITheologia moralis S. Alphonsi. 5) Barden-je je 86 udov in 39 otrok. Pri društvu je 532lhower, „Ueber das reiue Gute“ und 6) možkih a 1577 ženskih. Društveno premo- Zschokke, die biblischen Frauen des A. T. ženje znaša 24.387 gl. 27'/4 kr. V odbor se 17) Scholz, Commentar zu Hoseas. Dr. Leo volijo vsklikoma gg.: Kaspar Jemec, France I Schneedorfer. 8) Roliling, Orakel und Zauber-Drašler; Jakob Škrbine, hišnik, Fr. Sturmlwunder. 9) Fr. Bruno a S. Teresia, Tere-krojač, in Dolhar, ključar. Za pregledovanje Isien-Jahr. 10) Brautpriifungs-Protokoll. Dr. računov se volijo gg.: Valentin Arzelin, Mar-1 Hiptmair. 11) Janiš, Nauka o n