219JeZikoslovni Zapiski 30.1 (2024), 219–235 simon atelŠek – tanJa faJfar – mateJa Jemec tomaZin – Jera sitar – moJca žagar karer pobude za Terminološke inTervencije v Terminološki SveTovalnici cobiss: 1.01 https://doi.org/10.3986/JZ.30.1.10 Prispevek obravnava terminološke intervencije, ki so jih predlagali uporabniki Termino- loške svetovalnice na Terminologišču. Analiza je pokazala, da so glavni razlogi za termi- nološko intervencijo vsebinsko neustrezni termin, deloma ali v celoti prevzeti termin, pre- dolgi termin in politično nekorektni termin. Pri utemeljevanju odgovorov v svetovalnici je bilo največkrat uporabljeno terminološko načelo ustaljenosti, ki mu sledita terminološko načelo vsebinske ustreznosti in terminološko načelo gospodarnosti. Ključne besede: terminologija, terminološko svetovanje, terminološka intervencija, uporabniki terminologije, terminološka načela Initiatives for Terminological Interventions in the Terminology Consulting Service The article deals with terminological interventions suggested by users of the Terminology Consulting Service on the Terminologišče website. The analysis shows that the main reasons for terminological interventions are an inappropriate term with regard to the content of a con- cept, the foreign origin of a term, a term consisting of too many words and a politically incor- rect term. The terminological principle of consistency was most frequently used to justify the answers, followed by the terminological principle of content adequacy and the terminological principle of economy. Keywords: terminology, terminology consulting, terminological intervention, terminology users, terminological principles Simon Atelšek  ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Ljubljana  simon.atelsek@zrc-sazu.si  https://orcid.org/0000-0002-4225-7213 Tanja Fajfar  ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Ljubljana  tanja.fajfar@zrc-sazu.si  https://orcid.org/0000-0001-9410-7076 Mateja Jemec Tomazin  ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Ljubljana  mateja.jemec-tomazin@zrc-sazu.si  https://orcid.org/0000-0003-4053-1570 Jera Sitar  ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Ljubljana  jera.sitar@zrc-sazu.si  https://orcid.org/0009-0006-2659-6166 Mojca Žagar Karer  ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Ljubljana  mojca.zagar-karer@zrc-sazu.si  https://orcid.org/0000-0001-5302-1663 Prispevek je nastal v okviru programa P6-0038, ki ga financira ARIS. 220 Simon Atelšek idr.  Pobude za terminološke intervencije ... 1 uvod Ena*od glavnih značilnosti terminologije je, da je vsaj do neke mere dogovorna. To pomeni, da se termin, ki iz različnih razlogov ni več ustrezen, lahko tudi za- menja. Do novega poimenovanja je mogoče priti na različne načine. Eden od njih je, da se uporabnik s predlogom terminološke intervencije obrne na Terminološko svetovalnico, ki deluje na spletišču Terminologišče in v kateri pet terminologov skupaj pripravlja odgovore na terminološka vprašanja. V prispevku bomo najprej na kratko orisali delovanje Terminološke svetoval- nice, nato pa bomo natančneje opredelili terminološko intervencijo in si ogledali nekaj primerov, ki so opisani v tuji in domači literaturi. Sledi analiza vprašanj, ki so jih uporabniki poslali v Terminološko svetovalnico in vsebujejo pobudo za ter- minološko intervencijo. Z analizo bomo preverili, kako pogosto uporabniki dajo pobudo za terminološko intervencijo in katere razloge navedejo zanjo. Hkrati bomo analizirali tudi odgovore na prejeta terminološka vprašanja, ki vključujejo pobudo za terminološko intervencijo, s čimer želimo ugotoviti, kako pogosto smo pobudo potrdili ali zavrnili in s katerimi terminološkimi načeli smo svojo odločitev utemeljili. 2 terminOlOška svetOvalnica na spletišču terminOlOgišče Terminološka svetovalnica je bila vzpostavljena leta 2013 na Terminologišču,1 spletnem mestu Terminološke sekcije (zdaj Oddelka za terminologijo) Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, in od takrat naprej terminološko svetovanje poleg izdelave terminoloških slovarjev predstavlja eno od dveh glav- nih dejavnosti oddelka. Terminološko svetovanje smiselno dopolnjuje izdelavo terminoloških slovarjev, pri čemer je obema dejavnostma skupno, da se odzivata na potrebe uporabnikov terminologije. Terminološko delo v svetovalnici bi lahko opredelili kot ad hoc terminologijo, ker gre za obravnavo enega pojma in ne ce- lotnega pojmovnega sistema stroke, pri čemer je v središču zanimanja en termin ali manjša skupina terminov, v vsakem primeru pa praviloma zelo specifična ter- minološka težava uporabnika, ki želi dobiti hitro in verodostojno rešitev (Fajfar – Žagar Karer 2023: 370–371). S terminološkim svetovanjem smo se sodelavci oddelka ukvarjali tudi že pred vzpostavitvijo Terminološke svetovalnice, a je šlo navadno za individualne odgovore, ki niso bili javno objavljeni in zato niso bili dostopni širšemu krogu uporabnikov. Z vzpostavitvijo Terminološke svetovalnice smo natančno določili postopek odgovarjanja na terminološka vprašanja, pri čemer je pomembno pred- vsem to, da je vsak odgovor skupinsko delo petih terminologov in da so odgovori 1 https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce. 221Jezikoslovni zapiski 30.1 (2024) v anonimizirani obliki objavljeni na Terminologišču. Uporabnik terminološko vprašanje zastavi preko spletnega obrazca, v katerem posreduje osnovne podatke o pojmu, tujejezičnih terminih in morebitnih že obstoječih poimenovalnih rešitvah v slovenščini. Delo v Terminološki svetovalnici je organizirano tako, da se za pripravo odgovora na vsako terminološko vprašanje določi odgovorni terminolog (T1); na tem mestu se enakovredno izmenjuje vseh pet terminologov. Postopek odgo- varjanja je sestavljen iz sedmih korakov (Žagar Karer – Fajfar 2023: 83). Teči začne, ko uporabnik zastavi terminološko vprašanje. V drugem koraku odgo- vorni terminolog (T1) določi rok za pripravo mnenja ostalim terminologom (T2, T3, T4, T5), ki v tretjem koraku napišejo svoja mnenja, pri čemer upora- bijo tiskane in spletne vire, tako terminološke kot splošnojezikovne, strokovna besedila, po potrebi pa se posvetujejo tudi s strokovnjaki s posameznega pod- ročja (Fajfar – Žagar Karer 2023: 373). V četrtem koraku odgovorni terminolog (T1) prejeta mnenja uskladi, doda svoje in pripravi osnutek odgovora. V petem koraku osnutek odgovora pregledajo in komentirajo ostali štirje terminologi (T2, T3, T4, T5). V šestem koraku odgovorni terminolog (T1) na podlagi komen- tarjev pripravi končni odgovor in ga, ko ga potrdijo vsi terminologi v skupini, po e-pošti pošlje uporabniku. Počaka še na morebiten povratni odziv uporab- nika, potem pa v sedmem koraku končni odgovor objavi na Terminologišču.2 S sprotnim objavljanjem vprašanj in odgovorov nastaja zbirka avtentičnih pro- blemov uporabnikov terminologije, ki lahko služi tudi kot gradivo za jeziko- slovne raziskave. Naloga terminološkega svetovanja je reševati terminološke probleme, ki se pojavljajo na različnih strokovnih področjih. Zdi se, da je težava v osnovi vedno enaka; uporabnik želi vedeti, katero je ustrezno poimenovanje nekega pojma (Žagar Karer – Fajfar 2023: 78). Prepoznamo lahko dva najpogostejša tipa vprašanj, ki prihajajo v Terminološko svetovalnico. V prvo skupino sodijo vprašanja, pri katerih uporabnik pozna angleški termin in ga zanima, kateri je najprimernejši slovenski ustreznik, v drugo pa tista, pri katerih uporabnik izbira med več slovenskimi poimenovanji in sprašuje, katero je za določen pojem najustreznejše (Žagar Karer – Fajfar 2023: 89). Med vprašanji v Terminološki svetovalnici pa so tudi takšna, pri katerih se uporabniki iz različnih razlogov ne strinjajo z že uveljavljenim terminom ali podvomijo o njegovi ustreznosti. V teh primerih v svetovalnici pretehtamo, ali je terminološka intervencija utemeljena ali ne. V nadaljevanju se bomo posvetili teoretični opredelitvi terminološke intervencije in navedli nekaj tujih in domačih primerov, ki so bili obravnavani v literaturi. 2 15. 3. 2024 so bili objavljeni 603 odgovori. 222 Simon Atelšek idr.  Pobude za terminološke intervencije ... 3 Terminološka inTervencija Terminološka intervencija označuje pojav, ko se v rabi ustaljeni termin zamenja z novim, ki naj bi pojem označeval primerneje. Da bi zamenjava termina lahko uspela, mora biti terminološka intervencija vsebinsko utemeljena, verjetnost nje- nega uspeha pa se bistveno poveča, če je pravočasna. Zelo pomembno je tudi, da jo podpre zadosten del stroke, v kateri se obravnavani termin uporablja pri- marno. Vsebinska utemeljenost terminološke intervencije pomeni, da je pobuda zanjo dana, ker termin, ki se uporablja najpogosteje, pojem označuje nenatančno ali celo neustrezno, zaradi česar je lahko dvoumen in zavajajoč. Do terminolo- ške intervencije lahko pride npr. v primeru citatnega termina, ki naj ga sčasoma nadomesti jezikovnokulturno primernejši termin, ali pa v primeru, ko se vsebina pojma dopolni ali spremeni, zaradi česar termin, ki jo je označeval dotlej, ni več primeren. Pravočasnost je pomemben dejavnik zato, ker je uspešnost terminološke intervencije večja, če do pobude za zamenjavo termina pride, preden je ta ustaljen ali celo razširjen na sorodnih strokovnih področjih. Podpora primarne stroke pa zagotavlja, da bo predlagani termin zaživel v rabi. Če torej pobudo za terminolo- ško intervencijo dajo posamezniki, ki delujejo v strokah, v katerih se obravnavani termin ne uporablja primarno, primarna stroka pa je ne podpre, terminološka in- tervencija ne more uspeti. Zato je s terminološko intervencijo neločljivo povezan terminološki dogovor, s katerim se strokovnjaki poenotijo glede najprimernejšega poimenovanja za določen pojem. Terminološki dogovor je torej pomemben tako pri poimenovanju novih pojmov kot pri terminoloških intervencijah.3 Čeprav se terminološke intervencije dogajajo v terminologijah vseh strok, so med odmevnejšimi gotovo intervencije v kontekstu politično korektne terminolo- gije.4 V tuji literaturi tako lahko preberemo, da naj bi bil angleški termin patient (slv. pacient) na področju raziskovanja duševnega zdravja manj primeren, saj se od vključenih v raziskovalni projekt ne pričakuje, da so trenutno registrirani paci- enti v psihiatrični ustanovi. Predlog novega termina, ki je bil med osebami, sode- lujočimi v raziskavah, najbolje sprejet, je bil people with lived experience5 (Hawke – Sheikhan – Rockburne 2023: 1381–1382). Omenimo tudi primer s področja računalništva, na katerem sta sporna pos- tala angleška termina whitelist (slv. beli seznam) in blacklist (slv. črni seznam). 3 Natančneje o terminološkem dogovoru v Žagar Karer 2018: 236–237. 4 Tudi v Terminološki svetovalnici smo odgovarjali na nekaj tovrstnih pobud, gl. npr. odgovore Starejša oseba (https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/svetovanje/starejsa-oseba), Rejništvo (https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/svetovanje/rejnistvo), Varovanec (https://isjfr.zrc-sa- zu.si/sl/terminologisce/svetovanje/varovanec), Invalid (https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologi- sce/svetovanje/invalid). 5 Slovensko poimenovanje bi lahko bilo oseba z živetimi izkušnjami, za katero sicer nismo našli potrditve, se pa uporablja dvobesedno poimenovanje živeta izkušnja, ki ima v Korpusu znan- stvenih besedil OSS (https://www.clarin.si/ske/#dashboard?corpname=oss10) 140 zadetkov. 223Jezikoslovni zapiski 30.1 (2024) National Cyber Security Centre v Združenem kraljestvu je v blogovskem zapisu sporočil, da so ju nadomestili z jasnejšima in manj dvoumnima terminoma allow list6 in deny list (Emma W 2020). Podobno je z angleškima terminoma master (slv. gospodar) in slave (slv. suženj), ki prav tako sodita na področje računalništva in sta v začetku 21. stoletja postala sporna zaradi povezave s suženjstvom. V okviru sistema za upravljanje spletnih vsebin Drupal in Redis sta bila kot ustrezni zame- njavi za omenjena termina potrjena angleška termina primary in replica (McKen- zie 2019), spletni portal GitHub pa je termin master zamenjal z main (Cimpanu 2020). V kontekst politično nekorektne terminologije sodi tudi pobuda za termi- nološko intervencijo, ki je aktualna v ZDA, s katero naj bi se angleški termin marijuana (slv. marihuana) zamenjal s terminom cannabis (slv. konoplja). Pot- reba po menjavi je utemeljena z argumentom, da konoplja ni negativno konotirano poimenovanje, kar velja za marihuano, s katero so povezani rasni stereotipi. Ko je ameriška vlada v začetku 20. stoletja konopljo prepovedala, je z izbiro poime- novanja latinskoameriškega izvora rastlino povezala z množičnim mehiškim pre- seljevanjem in jo s tem označila za povzročiteljico številnih bolezni (MacDonald 2023: 4). Predstaviti velja še kanadski primer razprave o primernosti angleškega ter- mina visible minority (slv. vidna manjšina), ki označuje osebe, z izjemo kanadskih staroselcev, ki ne pripadajo beli rasi ali niso bele polti. Ta termin, ki je aktualen samo v Kanadi, se uporablja v vseh zveznih javnih službah. Zaradi pomanjkanja natančnosti naj bi predstavljal oviro za učinkovito reševanje socialno-ekonom- skih vrzeli različnih etničnih skupin, poleg tega se z njegovo rabo prikrijejo in zmanjšajo razlike med manjšinskimi skupinami in njihovimi različnimi izkuš- njami (Nicol – Osazuwa 2022). Nezadostno natančnost so nekateri avtorji očitali tudi angleškemu terminu infertility (slv. neplodnost) (Habbema idr. 2004). Termin namreč zajema stanja od popolne neplodnosti do (skoraj) normalne plodnosti, zato naj bi bila njegova enotna uporaba zavajajoča. V slovenskem prostoru so o terminoloških intervencijah pisali npr. Fajfar in Žagar Karer (2016), Škornik (2020), Pečovnik (2020) in Jurša Potocco – Plev- nik (2023). Fajfar in Žagar Karer (2016) predstavljata poskus jezikoslovca Jožeta Toporišiča, da bi ustaljene termine terminologija, termin in terminološki slovar nadomestila neprevzeta poimenovanja strokovno izrazje oz. samo izrazje, izraz in izrazijski slovar. Skleneta, da terminološka intervencija ni uspela, kot razlog pa navajata ustaljenost terminov, ki naj bi bili zamenjani, in dejstvo, da termino- loške intervencije ni podprl večji del strokovne skupnosti (Fajfar – Žagar 2016: 62–63). Škornik (2020: 76) analizira rabo terminov zrakoplov in letalnik na 6 Za angleške termine, ki so rezultat terminološke intervencije, za katero v slovenščini ni bilo prepoznanega razloga (npr. menjava črnega seznama zaradi povezave z rasizmom), slovenska poimenovanja niso navedena, ker ne obstajajo. 224 Simon Atelšek idr.  Pobude za terminološke intervencije ... vojaškem področju in ugotavlja, da zrakoplov sicer ni neustrezen termin, hkrati pa tudi, da je letalnik resen kandidat za njegovo zamenjavo.7 Z razmerjem med obema terminoma se ukvarja tudi Pečovnik (2020: 22–25), ki izpostavlja še primer terminološke intervencije, s katero je bil usmerjevalec združenih ognjev zame- njan s kontrolorjem združenih ognjev. Jurša Potocco in Plevnik (2023: 114, 115) pišeta o terminih s sestavino telesni v kineziološki terminologiji ter med drugim predlagata uporabo termina gibalna aktivnost namesto telesna aktivnost, kar ute- meljujeta z vsebinskimi argumenti, saj naj bi pridevnik gibalni bolje označeval vsebino pojma (zavestno krčenje skeletne mišice z namenom premikanja telesa ali telesnih delov). Omenimo še en primer, in sicer termin žrtev s področja nasilja nad ženskami in otroki. Avtorice Horvat, Lešnik Mugnaioni in Plaz (2007: 17) opo- zarjajo, da mu strokovna javnost vse odločneje očita zamejenost in neustreznost, saj označuje nekoga, ki trpi, je pasiven in se ne more upreti povzročitelju nasilja, dejansko pa ravno ta oseba razvije izredno moč, iznajdljivost in strategije preži- vetja. Kot primernejši poimenovanji izpostavljajo preživela/preživeli in oseba z izkušnjo nasilja, pri čemer poudarjajo, da sta ob nenatančni rabi obe poimenovanji lahko razumljeni dvoumno. Frangež idr. (2015) pa razpravljajo o terminologiji na področju spolnega izkoriščanja otrok, natančneje o terminološki intervenciji pri terminu child pornography (slv. otroška pornografija), ki se uporablja tudi v splošnem jeziku. Pobudo utemeljujejo z argumentom, da bi bil termin lahko zavajajoč za nestrokovnjake, ki zaradi pomena besede pornografija v splošnem jeziku (kjer ta seveda ne vključuje otrok) ne bi prepoznali resnosti kaznivega deja- nja, ki ga pojem označuje. Kot ustrezna zamenjava je bil predlagan termin child sexual exploitation material (slv. posnetki spolnega izkoriščanja otrok) (Frangež idr. 2015: 295). Izpostavili smo nekaj primerov pobud za terminološke intervencije, ki so ute- meljene z različnimi argumenti. Razprava, katere od omenjenih pobud so upra- vičene in katere ne, presega namen tega prispevka. Prav tako njegovi avtorji ne moremo ugotoviti, katere terminološke intervencije so uspele oz. v kolikšni meri so uspele.8 Zato se bomo v prispevku osredotočili na pobude za terminološke intervencije, ki so prispele v Terminološko svetovalnico v celotnem obdobju nje- nega delovanja, ter preverili, ali smo jih potrdili ali zavrnili. 7 Na vprašanje o ustreznosti letalnika smo odgovarjali tudi v Terminološki svetovalnici (gl. raz- delek 4.3). 8 Smiselnost in uspešnost terminološke intervencije namreč lahko potrdijo le strokovnjaki, ki uporabljajo termin, za katerega je bila dana pobuda za terminološko intervencijo. 225Jezikoslovni zapiski 30.1 (2024) 4 analiza pobud za Terminološko inTervencijo Za potrebe analize smo pregledali vsa vprašanja, poslana v Terminološko sveto- valnico med avgustom 2013 in novembrom 2023, ter odgovore nanje. V nada- ljevanju smo preverili, kolikšen delež med vsemi zastavljenimi vprašanji pred- stavljajo vprašanja, v katerih je dana pobuda za terminološko intervencijo, ali spraševalci z željo po zamenjavi ustaljenega termina predlagajo tudi poimeno- vanje, ki naj bi ga nadomestilo, posebno pozornost pa smo namenili tudi uteme- ljitvam potrditev ali zavrnitev pobud za terminološko intervencijo. V prvi fazi smo torej izmed vseh vprašanj prepoznali tista, ki vsebinsko sodijo v analizo. V njih je moral spraševalec jasno izraziti nestrinjanje z veljav- nim terminom, pri čemer je lahko svoje nestrinjanje argumentiral in tudi predla- gal novo poimenovanje, prosil za izbiro najprimernejšega izmed več predlaganih novih poimenovanj ali pa preverjal, ali so pomisleki o neustreznosti termina smiselni, in prosil za mnenje terminologov. 4.1 Terminološka vprašanja s pobudo za terminološko intervencijo V analizo je bilo zajetih 589 vprašanj, ki smo jih v Terminološko svetovalnico prejeli v obdobju desetih let – med avgustom 2013 in novembrom 2023. Želja po terminološki intervenciji je bila izražena v 87 vprašanjih, kar predstavlja 15 % vseh zastavljenih vprašanj. Delež pobud za zamenjavo ustaljenega termina potrjuje, da je poimenovalni sistem posamezne stroke načeloma stabilen in da so pobude za zamenjavo razmeroma redke. Če spremljamo število pobud za ter- minološko intervencijo po posameznih letih, ne opazimo statistično pomembne razlike, število tovrstnih vprašanj se giblje med pet in deset na leto. Izstopata leti 2020 in 2021, ko smo zabeležili po dvanajst pobud. Graf 1 prikazuje razmerje med terminološkimi vprašanji, v katerih je bila izražena pobuda za terminološko intervencijo, in vsemi drugimi terminološkimi vprašanji, ki so v Terminološko svetovalnico prispela v obdobju 2013–2023. 226 Simon Atelšek idr.  Pobude za terminološke intervencije ... 15 % 85 % Terminološke intervencije Druga terminološka vprašanja Graf 1: Vprašanja s pobudo za terminološko intervencijo in druga terminološka vprašanja med letoma 2013 in 2023 4.1.1 Razlogi za terminološko intervencijo Uporabniki, ki so v Terminološko svetovalnico poslali vprašanje s pobudo za ter- minološko intervencijo, so zanjo imeli različne razloge, kar je prikazano na grafu 2. Spraševalci so najpogosteje izrazili pomisleke o vsebinski ustreznosti sestavin termina, in sicer kar v 36 primerih (41 %). Eden od spraševalcev je ob novem pre- vodu tujih tehničnih smernic nasprotoval novemu poimenovanju požarna voda9 za vodo, ki ostane na požarišču po končanem gašenju, in želel, da podpremo dotlej uporabljani termin gasilna voda, ki pa označuje tudi vodo, namenjeno gašenju. Pričakovani razlogi za menjavo termina so tudi jezikovnokulturni pomisleki, saj je kar 17 pobud (19 %) takšnih, v katerih so spraševalci iskali pomoč zaradi prevzete besede kot sestavine termina. Nekateri med njimi so predlagali zamenjavo z doma- čim poimenovanjem (npr. namesto biotske raznovrstnosti10 je spraševalec predla- gal poimenovanje raznoživost), drugi pa so preverjali, ali je uveljavljeni prevzeti termin emisija11 res treba zamenjati z domačim izpustom v zrak. Vprašanja, ki so vsebovala pobude za terminološko intervencijo, so se v petih primerih (6 %) do- taknila tudi politične korektnosti poimenovanj, npr. za poimenovanja oseb v kas- nejšem življenjskem obdobju je spraševalec izrecno poudaril, da sta poimenovanji starejši ljudje12 in starejši odrasli, ki sta se začeli uveljavljati kot najprimernejši, s sociološkega vidika neustrezni, ker te osebe označujeta kot homogeno skupino, 9 Gl. odgovor Požarna voda, https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/svetovanje/pozarna-voda. 10 Gl. odgovor Biotska raznovrstnost, https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/svetovanje/biot- ska-raznovrstnost. 11 Gl. odgovor Emisija, https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/svetovanje/emisija. 12 Gl. odgovor Starejša oseba, https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/svetovanje/starejsa-oseba. 227Jezikoslovni zapiski 30.1 (2024) čeprav to niso. Posebno skupino predstavljajo tista vprašanja, v katerih spraševal- ci iščejo krajše poimenovanje od obstoječega, in sicer v štirih vprašanjih (5 %). Problematičnost dolgega opisnega poimenovanja je v svojem vprašanju izpostavil spraševalec, ki je iskal krajše poimenovanje za pristop, ki upošteva spoznanja o travmi.13 V 13 vprašanjih (15 %) so omenjeni drugi razlogi za menjavo termina, ki ne tvorijo enovite skupine. Med drugim se je pojavil pomislek o besedotvorni pravilnosti termina, npr. namesto termina javor rebraš14 je spraševalec predla- gal po njegovem mnenju ustreznejše poimenovanje javor rebrač, saj je les tega javorja rebrast, zato bi bila ustreznejša tvorjenka z obrazilom -ač. Prav tako je bila problematizirana časovna aktualnost termina, in sicer v zvezi s terminom odškod- beni način,15 ker je spraševalec odškodbo našel le v zgodovinskih slovarjih. Med razlogi se je pojavilo tudi mnenje, da določen termin sploh ni potreben, kar je npr. izpostavil spraševalec, ki je menil, da je termin risoroman odveč, ker za isti pojem že obstaja termin strip.16 Enega od spraševalcev je zanimalo, ali se različne vrste lubadarjev še smejo poimenovati s skupnim imenom podlubniki, čeprav se je spremenila taksonomska razvrstitev in podlubniki niso več samostojna družina.17 Več spraševalcev se je na Terminološko svetovalnico obrnilo s predlogom, naj se izbere poimenovanje, ki je bolj »pravilno« od že uveljavljenega, pri čemer so spraševalci to večinoma dodatno utemeljili, včasih pa iz vprašanj ni bilo razvidno, zakaj naj neko poimenovanje ne bi bilo »pravilno«.18 V dvanajstih vprašanjih (14 %) spraševalci niso navedli nobenega razloga za zamenjavo termina oz. so samo izrazili svoje nestrinjanje. Tako je npr. spraševa- lec predlagal zamenjavo termina optični bralnik z enobesednim poimenovanjem optibralnik.19 13 Gl. odgovor Travmo upoštevajoči pristop, https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/svetovanje/ travmo-upostevajoci-pristop. 14 Gl. odgovor Javor rebraš, https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/svetovanje/javor-rebras. 15 Gl. odgovor Odškodbeni način, https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/svetovanje/odskodbe- ni-nacin. 16 Gl. odgovor Risoroman, https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/svetovanje/risoroman. 17 Gl. odgovor Podlubniki, https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/svetovanje/podlubniki. 18 Z željo po bolj »pravilni« ali celo najbolj »pravilni« možnosti v jeziku se srečujejo tudi jezi- koslovci, ki odgovarjajo na jezikovna vprašanja uporabnikov v Jezikovni svetovalnici (prim. Dobrovoljc 2023: 317–339). 19 Gl. odgovor Optično prebrani dokument, https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/svetovanje/ opticno-prebrani-dokument. 228 Simon Atelšek idr.  Pobude za terminološke intervencije ... 14 % 15 % 5 % 6 % 19 % 41 % Razlog ni naveden Drugi razlogi Predolgi termin Politično nekorektni termin Deloma ali v celoti prevzeti termin Vsebinsko neustrezni termin Graf 2: Razlogi za terminološko intervencijo 4.2 Vprašanja s predlogom ustreznejšega termina V nadaljevanju analize smo preverjali, kako pogosto so spraševalci poleg pobu- de za terminološko intervencijo podali tudi predlog novega termina, s katerim bi nadomestili obstoječega. To se je zgodilo v 56 odgovorih (64 %). Tako je npr. spraševalec termin starizem,20 ki označuje stereotipiziranje, zapostavljanje in dis- kriminiranje starejših ljudi, označil kot neustrezen, ker se obrazilo -izem običajno ne pripenja na domače osnove, poleg tega pa je menil, da bi lahko bilo poimeno- vanje zavajajoče z vidika vsebine pojma, tj. da označuje odobravanje starega in ne zavračanja starega. Namesto njega je predlagal termin staromrzništvo, ki se je v nekaterih krogih že uporabljal za označevanje obravnavanega pojma. V 31 vprašanjih (36 %) pa so spraševalci sicer izrazili mnenje, da obstoječi termin iz različnih razlogov ni ustrezen, a niso predlagali novega termina. Tako je npr. spra- ševalec za angleški termin rear facing car seat, ki označuje otroški avtosedež, na- meščen tako, da otrok gleda v nasprotno smer vožnje, navedel, da se v slovenščini uporabljata ustreznika nazaj obrnjeni avtosedež in avtosedež, obrnjen v nasprotni smeri vožnje. Za oba ugotavlja, da sta preveč opisna, ustreznejšega termina pa ne predlaga. V Terminološki svetovalnici smo po preučitvi problema in upoštevanju izraženih pomislekov predlagali termin vzvratni avtosedež.21 Graf 3 prikazuje delež vprašanj, v katerih spraševalec poleg pobude za termi- nološko intervencijo predlaga tudi poimenovanje, ki naj bi nadomestilo tisto, ki se že uporablja, oz. takega predloga ne poda. 20 Gl. odgovor Starizem, https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/svetovanje/starizem. 21 Gl. odgovor Vzvratni avtosedež, https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/svetovanje/vzvratni- -avtosedez. 229Jezikoslovni zapiski 30.1 (2024) 36 % 64 % Delež vprašanj brez predloga Delež vprašanj s predlogom Graf 3: Pobude terminoloških intervencij s predlogom ustreznejšega termina in brez njega 4.3 Pobude za terminološko intervencijo, ki smo jih podprli ali zavrnili Preverili smo tudi, kako pogosto smo pobudo za terminološko intervencijo podprli oz. zavrnili. Od 87 pobud smo v 33 primerih (38 %) ocenili, da bi terminološka intervencija lahko bila uspešna, in smo jo podprli. Od tega smo v enajstih (13 %) primerih potrdili spraševalčev predlog. Tako smo npr. podprli predlog letalske stroke, da se termin zrakoplov, ki označuje vse vrste naprav za letenje po zraku, zamenja s terminom letalnik.22 V stroki se kot argument za menjavo termina naj- pogosteje navaja razlika med plovbo in letenjem, ki se v fizikalnem smislu razli- kujeta. V 22 (25 %) primerih pa smo predlog novega poimenovanja oblikovali v Terminološki svetovalnici, ker spraševalec ni navedel predloga ali pa predlog ni bil v skladu s katerim izmed terminoloških načel. Tako smo npr. za angleški ter- min dating violence, ki označuje obliko nasilja v partnerskih odnosih, predlagali termin zmenkarsko nasilje23 namesto zveze nasilje med zmenkanjem, ki jo je kot obstoječo poimenovalno rešitev navedel spraševalec. V 54 primerih (62 %) smo pobudo za terminološko intervencijo zavrnili. Tako smo npr. odsvetovali menjavo termina strelec,24 ki v košarki označuje igralca, ki doseže določeno število točk na tekmi. Spraševalec je kot razlog za pomislek glede ustreznosti termina navedel vsebino pojma, saj košarkarji ne streljajo, tem- več mečejo na koš. Delež pobud za terminološko intervencijo, ki smo jih potrdili ali zavrnili, je prikazan na grafu 4. 22 Gl. odgovor Letalnik, https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/svetovanje/letalnik. 23 Gl. odgovor Zmenkarsko nasilje, https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/svetovanje/zmenkar- sko-nasilje. 24 Gl. odgovor Strelec, https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/svetovanje/strelec. 230 Simon Atelšek idr.  Pobude za terminološke intervencije ... 38 % 62 % Intervencija potrjena Intervencija zavrnjena Graf 4: Delež pobud za terminološko intervencijo, ki smo jih podprli ali zavrnili 4.4 Utemeljitve potrditev ali zavrnitev terminološke intervencije Da bi spraševalcu in zainteresirani skupnosti uporabnikov posredovali verodosto- jen odgovor, ga vedno utemeljimo s terminološkimi načeli, in sicer s temeljnimi terminološkimi načeli (ustaljenost, gospodarnost, jezikovnosistemska ustreznost, jezikovnokulturna ustreznost) in drugimi terminološkimi načeli (vsebinska ustrez- nost, usklajenost s pojmovnim sistemom, optimalna struktura).25 V tem razdelku smo preverili, katera terminološka načela smo uporabili v odgovorih na vprašanja s pobudo za terminološko intervencijo in kako pogosto. Iz analize izhaja, da smo odgovor najpogosteje utemeljili z enim terminološkim načelom, in sicer v 74 primerih, kar predstavlja 85 % vseh odgovorov. V desetih primerih (12 %) smo odgovor utemeljili z dvema terminološkima načeloma, v treh primerih (3 %) pa s tremi terminološkimi načeli. Analiza pogostosti posameznih terminoloških načel v pregledanih odgovorih kaže tudi, da smo se pri utemeljevanju odgovorov na terminološka načela skli- cevali 103-krat. V skupini temeljnih terminoloških načel smo najpogosteje upo- rabili terminološko načelo ustaljenosti, in sicer v 62 primerih (60 %). V devetih primerih (9 %) smo uporabili načelo gospodarnosti, v petih primerih (5 %) načelo jezikovnokulturne ustreznosti, v treh primerih (3 %) pa načelo jezikovnosistemske ustreznosti. Od drugih terminoloških načel smo najpogosteje uporabili načelo vse- binske ustreznosti, in sicer v 19 primerih (18 %), načelo usklajenosti s pojmovnim sistemom v štirih primerih (4 %), načelo optimalne strukture pa v enem primeru (1 %). Pogostost uporabljenih načel je prikazana na grafu 5. 25 Za natančnejše razmerje med njimi gl. Fajfar – Žagar Karer 2023: 374–383. 231Jezikoslovni zapiski 30.1 (2024) 1 % 4 % 18 % 3 % 5 % 9 % 60 % Optimalna struktura Usklajenost s pojmovnim sistemom Vsebinska ustreznost Jezikovnosistemska ustreznost Jezikovnokulturna ustreznost Gospodarnost Ustaljenost Graf 5: Pogostost uporabe posameznega terminološkega načela v utemeljitvah potrditev ali zavrnitev pobud za terminološko intervencijo V odgovorih smo najpogosteje uporabili terminološko načelo ustaljenosti, pra- viloma v primerih, ko smo pobudo za terminološko intervencijo zavrnili. To je pričakovano, saj je za menjavo ustaljenega termina, ki omogoča neovirano stro- kovno sporazumevanje, potreben dober razlog, ki je največkrat povezan z vse- binsko ustreznostjo. V primerih, ko smo terminološko intervencijo podprli, smo to pogosteje utemeljili z drugimi terminološkimi načeli, med katerimi izstopa gospodarnost (sedemkrat smo jo uporabili v primerih, ko smo intervencijo pod- prli, le dvakrat pa v primerih, ko smo jo zavrnili). Tudi načelo jezikovnokulturne ustreznosti je pogosteje uporabljeno v primerih, ko smo pobudo za intervencijo podprli (v štirih primerih, le enkrat pa v primeru, ko smo intervencijo zavrnili, in še takrat v kombinaciji z ustaljenostjo). Po drugi strani pa je načelo vsebinske ustreznosti precej bolj enakovredno porazdeljeno – devetkrat smo ga uporabili, ko smo pobudo zavrnili, desetkrat pa, ko smo jo potrdili. Uporaba tega načela tako pri potrditvah kot zavrnitvah pobud za terminološke intervencije ne preseneča, saj bi vsebinsko ustreznost lahko opredelili kot nadnačelo. Gre za to, da je vsebinska ustreznost inherentna lastnost učinkovitega termina (Fajfar – Žagar Karer 2023: 382). Analiza termina z vidika njegove primernosti za označevanje določenega pojma je zato pri odločanju, ali se termin menja ali ne, smiselna oz. celo nujna. Načelo ustaljenosti smo uporabili npr. v odgovoru Stresni test,26 v katerem smo pobudo za terminološko intervencijo zavrnili. Spraševalec je v vprašanju izpostavil, da termin pojma ne označuje vsebinsko ustrezno, saj pri njem ne gre za test, ki bi povzročal stres. Po pregledu gradiva smo ugotovili, da je termin stresni 26 Gl. odgovor Stresni test, https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/svetovanje/stresni-test. 232 Simon Atelšek idr.  Pobude za terminološke intervencije ... test v bančništvu ustaljen, poleg tega pa gre za stalno besedno zvezo, v kateri vrstni pridevnik stresni izključuje morebitne interpretacije, da gre za teste, ki povzročajo stres. To pomeni, da pridevnika stresni kot sestavine termina ne moremo razumeti dobesedno (torej kot ‘test, ki povzroča stres’). Zaradi tega smo menili, da termi- nološka intervencija ni utemeljena. Načelo gospodarnosti pa smo npr. uporabili v odgovoru Tekočinska biopsija,27 v katerem smo podprli pobudo za terminolo- ško intervencijo. Spraševalec je v vprašanju poudaril, da strokovnjaki menijo, da termin tekoča biopsija vsebinsko ni ustrezen. Dodal je, da se pojavlja tudi daljše poimenovanje biopsija telesnih tekočin. V odgovoru smo se strinjali, da bi pri poi- menovanju morali izhajati iz tekočine, vendar smo namesto tribesednega termina biopsija telesnih tekočin predlagali dvobesednega tekočinska biopsija, ki je bolj gospodaren, po našem mnenju pa še vedno dovolj natančno označuje pojem. 5 ugoToviTve Analiza vseh vprašanj, ki so bila poslana v Terminološko svetovalnico od začetka njenega delovanja, je pokazala, da so vprašanja, v katerih je izražena pobuda za terminološko intervencijo, relativno redka, saj predstavljajo le 15 % vseh vprašanj. Vseeno pa to pomeni, da uporabniki Terminološko svetovalnico razumejo tudi kot mesto, kamor lahko pošljejo pobudo za terminološko intervencijo. Pobudo za intervencijo uporabniki v konkretnih primerih utemeljujejo z raz- ličnimi argumenti. Čeprav smo vsakega od 87 obravnavanih primerov terminolo- ških intervencij obravnavali kot poseben problem, lahko izluščimo glavne razloge za terminološko intervencijo – največkrat uporabniki navajajo vsebinsko neustre- znost termina (41 %), sledijo deloma ali v celoti prevzeti termin (19 %), politično nekorektni termin (6 %) in predolgi termin (5 %). V 64 % vprašanj s pobudo za ter- minološko intervencijo je spraševalec dal tudi svoj predlog za zamenjavo termina, v preostalih vprašanjih pa je samo izrazil nestrinjanje z obstoječim terminom in ni predlagal ustreznejšega. Od 87 pobud smo terminološko intervencijo podprli v 38 %. Relativno visok odstotek zavrnjenih pobud za intervencijo (62 %) kaže na to, da je ustaljenost v terminologiji zelo pomembna. Predloga za menjavo ustaljenega termina, ki po našem mnenju ni dovolj tehtno utemeljen, ne podpremo. Pri tem je pomemben dejavnik tudi stopnja ustaljenosti termina – če je pobuda za intervencijo dana v času, ko je termin že dolgo ustaljen, ima precej manjše možnosti za uspeh, kot če je dana pravočasno. Prav tako je uveljavitev konkretne terminološke intervencije 27 Gl. odgovor Tekočinska biopsija, https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/svetovanje/tekocin- ska-biopsija. 233Jezikoslovni zapiski 30.1 (2024) v končni fazi odvisna od njene sprejemljivosti za strokovno skupnost, v kateri se termin uporablja. Pri presojanju, ali je terminološka intervencija upravičena, si pomagamo s temeljnimi terminološkimi načeli (ustaljenost, gospodarnost, jezikovnosistem- ska ustreznost, jezikovnokulturna ustreznost) in drugimi terminološkimi načeli (vsebinska ustreznost, usklajenost s pojmovnim sistemom, optimalna struktura). Največkrat smo uporabili eno terminološko načelo, včasih pa tudi dve ali več. V analiziranem gradivu je izrazito izstopalo načelo ustaljenosti (v 60 % primerov), relativno pogosto je bilo uporabljeno tudi načelo vsebinske ustreznosti (v 18 % primerov). Tretje po vrsti je bilo načelo gospodarnosti (v 9 % primerov), ostala načela so bila uporabljena manjkrat. 6 zaključek V prispevku smo obravnavali terminološke intervencije, za katere so dali pobu- do uporabniki Terminološke svetovalnice. Ta je v času svojega delovanja od leta 2013 postala referenčno mesto za vprašanja o slovenski terminologiji, kar dokazu- je konstanten pritok terminoloških vprašanj. Vprašanja uporabnikov so večinoma vezana na pomoč pri poimenovanju novih pojmov ali na izbiro najustreznejšega termina izmed več že obstoječih. Manjši del – natančneje 15 % – vprašanj pa vse- buje pobudo za terminološko intervencijo. Med razlogi zanjo so uporabniki naj- pogosteje navedli vsebinsko neustrezni termin, sledi deloma ali v celoti prevzeti termin, redkeje pa politično nekorektni termin in predolgi termin. Terminološka intervencija je potrebna v primeru, ko termin, ki je v rabi usta- ljen, pojma iz različnih razlogov ne označuje (več) ustrezno. Ker je ustaljene ter- mine načeloma težko menjati, je zelo pomembno, da za menjavo termina obstajajo res tehtni razlogi. Analiza je pokazala, da večina pobud za menjavo ustaljenega termina (62 %) po preučitvi problema po našem mnenju ni bila dovolj prepričlji- vih, da bi terminološko intervencijo podprli. Tudi v primerih, ko smo ocenili, da je konkretna terminološka intervencija smiselna in potrebna, je treba poudariti, da ima ta precej več možnosti za resnično uveljavitev v primeru, ko ima tudi podporo strokovne skupnosti. To pomeni, da se mora s potrebnostjo intervencije in spreje- mljivostjo predloga strinjati velik del strokovne skupnosti. Terminološka načela, ki jih tudi sicer uporabljamo pri terminološkem svetovanju, svojo funkcijo dobro opravljajo tudi v primerih, ko gre za terminološke intervencije. Kot najbolj rele- vantna so se v analizi pričakovano izkazala načelo ustaljenosti, načelo vsebinske ustreznosti in načelo gospodarnosti. Da bi se v strokah učinkovito sporazumevali, je potreben relativno stabilen terminološki sistem, pri čemer je bistveno, da se ustaljenih poimenovanj ne menja brez dobrega razloga. Ker pa se ves čas pojavljajo novi pojmi (poleg tega se lahko 234 Simon Atelšek idr.  Pobude za terminološke intervencije ... spremenijo tudi obstoječi pojmi), se včasih pojavi tudi potreba po terminolo- ški intervenciji. Vsak tak primer je treba dobro preučiti in premisliti, nato pa sprejeti odločitev, ali je zamenjava termina smiselna oz. potrebna ali ne. Pri tem lahko uporabnikom terminologije pomagamo tudi sodelavci Terminološke svetovalnice. liTeraTura Cimpanu 2020 = Catalin Cimpanu, GitHub to replace ‘master’ with ‘main’ starting next month, ZDNET, 19. september 2020, https://www.zdnet.com/article/github-to-replace-master-with- -main-starting-next-month/. Dobrovoljc 2023 = Helena Dobrovoljc, Jezikovna svetovalnica Inštituta za slovenski jezik po desetih letih delovanja (2012–2022), Jezikoslovni zapiski 29.2 (2023), 317–339. Emma W 2020 = Emma W, Terminology: it's not black and white, National Cyber Security Centre, 30. april 2020, https://www.ncsc.gov.uk/blog-post/terminology-its-not-black-and-white. Fajfar – Žagar Karer 2016 = Tanja Fajfar – Mojca Žagar Karer, Jože Toporišič in terminološka terminologija, v: Toporišičeva obdobja, ur. Erika Kržišnik – Miran Hladnik, Ljubljana: Znan- stvena založba Filozofske fakultete, 2016 (Obdobja 35), 57–64. Fajfar – Žagar Karer 2023 = Tanja Fajfar – Mojca Žagar Karer, Ad hoc terminologija: analiza uporabe terminoloških načel v Terminološki svetovalnici na Terminologišču, Slavistična revija 71.4 (2023), 369–384. Frangež idr. 2015 = Danijela Frangež – Anton Toni Klančnik – Mojca Žagar Karer – Bjørn-Erik Ludvigsen – Jarosław Kończyk – Fernando Ruiz Pérez – Mikko Veijalainen – Maurine Lewin, The Importance of Terminology Related to Child Sexual Exploitation, Revija za kriminalistiko in kriminologijo 66.4 (2015), 291–299. Habbema idr. 2004 = J. D. F. Habbema – J. Collins – H. Leridon – J. L. H. Evers – B. Lunenfeld – E. R. teVelde, Towards less confusing terminology in reproductive medicine: a proposal, Human Reproduction 19.7 (2004), 1497–1501, https://doi.org/10.1093/humrep/deh303. Hawke – Sheikhan – Rockburne 2023 = Lisa D. Hawke – Natasha Y. Sheikhan – Faith Rockbur- ne, Lived experience engagement in mental health research: recommendations for a termino- logy shift, Health Expectations 26 (2023), 1381–1383, https://onlinelibrary.wiley.com/doi/ epdf/10.1111/hex.13775. Horvat – Lešnik Mugnaioni – Plaz 2007 = Dalida Horvat – Doroteja Lešnik Mugnaioni – Maja Plaz, Psihosocialna pomoč ženskam in otrokom, ki preživljajo nasilje: priročnik, Ljubljana: Društvo SOS telefon za ženske in otroke, 2007. Jurša Potocco – Plevnik 2023 = Barbara Jurša Potocco – Matej Plevnik, Najpogostejši termini s pri- devnikom telesni v slovenski kineziološki terminologiji in njihovi angleški ustrezniki, Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 15 (2023), 107–129. MacDonald 2023 = Taylor MacDonald, A Weed by Any Other Name: Culture, Context, and the Ter- minology Shift from Marijuana to Cannabis, Drug Enforcement and Policy Center 62 (2023), 1–13, https://papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=4322694. McKenzie 2019 = Cameron McKenzie, Master-slave terminology alternatives you can use right now, TechTarget, 12. februar 2019, https://www.theserverside.com/opinion/Master-slave-termino- logy-alternatives-you-can-use-right-now. Nicol – Osazuwa 2022 = Julia Nicol – Beverly Osazuwa, Race and Ethnicity: Evolving Terminology, HillNotes, 31. januar 2022, https://hillnotes.ca/2022/01/31/race-and-ethnicity-evolving-termi- nology/. Pečovnik 2020 = Tina Pečovnik, Sodobni trendi v slovenski vojaški terminologiji / Contemporary trends in Slovene military terminology, Sodobni vojaški izzivi / Contemporary military challen- ges: znanstveno-strokovna publikacija Slovenske vojske, 22.1 (2020), 15–28, https://dk.mors.si/ Dokument.php?id=1992&lang=slv. 235Jezikoslovni zapiski 30.1 (2024) Škornik 2020 = Vanesa Škornik, (Ne)utemeljenost terminološke intervencije pri terminu zrakoplov / Un-/justified terminological intervention in the use of Slovene equivalents for the term aircraft, Sodobni vojaški izzivi / Contemporary military challenges: znanstveno-strokovna publikacija Slovenske vojske 22.1 (2020), 59–78, https://dk.mors.si/Dokument.php?id=1995. Žagar Karer 2018 = Mojca Žagar Karer, Upoštevanje terminoloških načel v terminografski praksi, Slavistična revija 66.2 (2018), 235–249. Žagar Karer – Fajfar 2023 = Mojca Žagar Karer – Tanja Fajfar, Terminological problems of termi- nology users: analysis of questions in terminological counselling service on the Terminologišče website, Terminology 29.1 (2023), 78–102. Summary Initiatives for Terminological Interventions in the Terminology Consulting Service The article deals with terminological interventions proposed by users of the Terminology Consulting Service on the Terminologišče website. A terminological intervention is the act of replacing an established term with a new term that more appropriately denotes the concept. An analysis reviewed 589 questions submitted to the Terminology Consulting Service between August 2013 and November 2023 and the answers to these questions. The initiative for terminological interventions was expressed in eighty-seven questions, which corresponds to 15% of all questions asked. The most common reasons given by users for terminological intervention were an inappropriate term with regard to the con- tent of a concept, the foreign origin of a term, a term consisting of too many words, and a politically incorrect term. The analysis also checked how often users suggested a new term to replace an existing one. This happened in fifty-six cases (64%), whereas in thirty-one questions (36%) users did not suggest a new term. It also looked at how often the initiative for terminological intervention was supported or rejected. Of the eighty-seven initiatives, in thirty-three cases (38%) it was felt that the terminological intervention could be suc- cessful and it was supported, and in 54 cases (62%) it was opposed. The answers to the terminological intervention initiatives were based on the basic terminological principles of consistency, economy, language-system adequacy, and language-cultural adequacy, as well as other terminological principles of content adequacy, coordination with the concep- tual system, and optimal structure. The principle of consistency was used most frequently (in 60% of cases), and the principle of content adequacy was used relatively often (in 18% of cases). In third place was the principle of economy (in 9% of cases), whereas the other terminological principles were used less frequently. Efficient specialized communication requires a relatively stable terminological system. It is important that established terms not be changed without good reason. However, new concepts may emerge, and existing con- cepts may change. In such cases, terminological intervention is required. For replacement of a term to be successful, the terminological intervention must be justified; for example, if the term does not adequately denote the concept. The likelihood of the intervention being successful increases if it is proposed in good time. It is also very important that the intervention be supported by a sufficient proportion of experts in the subject field in which the term in question is primarily used.