il* i-S l\ n id I N«.»Sev — Adriliko opazovati čudoviti Našega zapada, videl je Propast mnogih nasel-^°zna velika mesta, ki so Priliki njegovih prvih . neznatne vasi. \ l'°jstni kraj v Beli Kra-[2aPustil, ko je bil 16 let pred več kot 50 leti, ! 3e potoval po Nem-l.° Pa je prišel v Ame-,Jet' «e je kmalu lotil tr-v kateri je bil uspešen : otlh pa se je odločil, ds Q .1 enkrat stojo rodne si ltl tudi nekatere drug* ^ dežele obiskat. Ko' ve, llar°čnik Nove Dobe j< s ailclu obiskal tudi ured ater*m s^a se svoječas oV r'^. srečala na zapadu tj Dalmaciji, Herce 111 Črni gori upa najt ^a’ie na 2. strani) " STAVKOVNA situacija v okrajih mehkega premoga v državah Ohio, Pennsylvania in West Virginia ostaja neizpre-menjena. Štrajk, ki se je pričel 1. aprila 1927, še vedno traja. NARODNA konvencija republikanske stranke, katera bo nominirala predsedniškega kandidata za jesenske volitve, se je pričela včeraj v mestu Kansas City. Po dosedanjih poročilih ima največ upanja za nominacijo sedanji trgovski tajnik Herbert Hoover. POSADKA vodljivega zrakoplova “Italia”, ki se je izgubil na povratku s severnega tečaja, je po novejših poročilih še živa. Zadnje dni se je ope-tovano poročalo iz različnih krajev, da so “slišali” radio-klice na pomoč. Letalski poročnik Luetzow Holm je baje blizu Brandy zaliva našel dva ranjena člana posadke ponesrečenega zrakoplova. Italijanska vlada je naprosila rusko sovjetsko vlado, da odpošlje ledolomsko ladjo na obrežje Nordostlanda, kjer čaka Umberto Nobile z delom svoje posadke na rešitev. Poleg tega je organiziranih več drugih reševalnih ekspedicij. AMERIŠKI listi napol radovedno, napol šaljivo povprašujejo, kaj se je zgodilo z italijanskim diktatorjem Mussolinijem, da se je izpremenil iz rjovečega leva v dobrikajočo is£ . ,N|fnkrai ima, lepe,, besede za Ameriko, za Angli-i io in celo za Francijo, še bolj i čudno pa je, da prijazno go-! vori celo o Avstriji in Jugoslaviji, dasi se v zadnje imenovani deželi silno ogorčenje proti Italiji še ni poleglo. ZDRAVNIŠKI NASVETI {Piše dr. Jos. V. Grahek, vrhomt zdravnik J. S. K. Jednote). PREKOMORSKO letalstvo beleži nov uspeh in rekord. Monoplan Southern Cross, z dvema Avstralcema in dvema Američanoma, je srečno poletel iz Zedinjenih držav v Avstralijo. Polet se je izvršil v treh delih: iz Oaklanda, Cal. na Havaj, od tam na Fidži otočje in od tam v Brisbane na avstralsko celino. To je najdaljši posrečeni prekomorski polet, na katerega je opravičeno ponosna Avstralija in Amerika. NEWTON D. BAKER, Cle-velandčan in bivši vojni tajnik v Wilsonovem kabinetu za časa svetovne vojne, je bil po predsedniku Coolidge-ju imenovan članom stalnega mirovnega razsodišča v Hague. Drugi trije ameriški člani razsodišča so: Charles E. Hughes, John B. Moore in Elihu Root. DOLOČBA zveznega kongresa, da morajo Muscle Shoals vodne sile in naprave ostati v lasti in upravi zvezne vla-d,e, je za enkrat propadla. Predsednik Coolidge dotične postave ni podpisal, kar pomeni toliko kot bi jo bil vetiral, ker kongres ni več v zasedanju. Ako za časa zasedanja kongresa predsednik v desetih dneh ne podpiše kakšne sprejete postave in jo tudi ne veti-ra, postane zakon brez njegovega podpisa. Kadar kongres ne zboruje, pa ta določba ne velja. -------o------- Lindy iz Mehike. Mehiški letalec Emilio Carranza je na poti iz Mexico City v naše glavno mesto Washington, da nekako vrne prijateljski Lindberghov obisk v Mehiki. V Washingtonu pričakuje mehiškega sokola živahen sprejem. Alkoholno zastrupijenje (dalje). Pri posameznikih, ki so rabili alkohol leta in leta, pridejo iz-premembe počasneje. Alkohol je strup in medicina, ne hrana, kakor mnogi mislijo. Alkohol, kot druge medicine, če se jih jemlje preveč, poškoduje telesne organe. To manjša odporno silo telesa in povzroča, da alkoholiki tako pogosto in hitro podležejo raznih boleznim. Kot je bilo že omenjeno, uničuje alkohol možganski in živčni sistem in zdi se da vpliva tudi na srce. Srce se zavzame neke debelosti, ki ni zaželjiva za srce, kadar ima opraviti z nevarnimi boleznimi telesa. Sladne pijače (malt-liquor), če se jih vživa preveč, tudi povzročajo gotove izpremembe v omenjenih organih, toda te izpremembe niso tako hitre in uničujoče. Ljudje, ki pijejo dosti piva, na primer dostikrat trpijo zaradi razširjenja želodca. Vzrok temu je, ker je želodec vedno poln in se mora razširiti; ker mora biti v razširjenem stanju dosti časa, se zdi, da potem sploh ostane razširjen. Tudi jetra trpijo vsled vživanja opojnih pijač. Najbrž jih je malo med vami, ki veste, kaj mi razumemo pod označbo prevelike rabe alkohola. Znaki preveč vžitega alkohola se navadno začnejo z občutkom gorkote in veselosti. Samo še en požirek nato ne bo povzročil posebne škode, če bi ostalo pri tem, toda nevaren je zato, ker je navadno začetek ducata nadaljnih požirkov. Na daljni znak se pojavi v negotovi hoji. v hitrem govorjenju, in če se z vživanjem alkohola še nadaljuje, v deliriju. Nekateri posamezniki, ki so pod vplivom alkohola, se hočejo pretepati in pobijati, medtem ko drugi pojejo in so zelo mirni. Nekateri teh, ki so mirni v javnih prostorih, postanejo zelo surovi z ženo, ko pridejo domov. Ne brigajo se za to, ker ne vedo, koliko škode povzročijo s tem sebi, svojim dragim in svojemu premoženju. Tisti, ki pod vplivom alkohola zapadejo deliriji, si domišljajo, da vidijo čudne stvari, na primer kače, slone itd. Stanju delirija more slediti blaznost, razen če se hitro store potrebni koraki, da se to popravi. Kadar se posameznik poda v pijačo toliko, da pride v ta štadij, je že v slabem položaju in pogoji za njegovo ozdravljenje niso posebno ugodni. VELIKA DRŽAVA TEXAS Nevarnost prahu. Prah vsake gorljive tvarine, ako ga je dovoljna količina v kakšnem prostoru, lahko povzroči eksplozijo. Znano je, da je v rudnikih nevaren premogov prah, v mlinih žitni prah ali moka, dalje je nevaren v tovarnah prah posušenega mleka, žvepla, aluminija, sladkorja, trdega gumija itd. V zadnjih par letih se je pripetilo 16 te vrste eksplozij, ki so zahtevale 115 človeških žrtev in povzročile na milijone dolarjev materijalne škode. Koliko je mrčesa. Znanstveniki, ki proučujejo žuželke, so jih dozdaj popisali že 650,000 vrst. To delo je bolj kočljivo, ker je treba vsako žuželko poznati v štirih oblikah: v jajčecu, ličinki, bubi in odraslem stanju. Ta mesec se bo vršila v mestu Houston, Texas, narodna konvencija demokratske stranke, torej bomo v listih vedno bolj pogosto čitali o tej državi. Izmed 48 sester, ki predstavljajo naše Zedinjene države, je Texas največja. Nobena država v Evropi, izvzemši Rusijo, je po velikosti ne dosega. Med mesti El Paso in Beaumont v Texasu je večja razdalja kot je med New Yorkorn in Chicago. Ako bi bila država Texas tako na gosto naseljena kot je na primer država Massachusetts, štela bi nad 131 milijonov prebivalcev. V resnici znaša njeno prebivalstvo le nekaj nad pet milijonov. Texas ima seveda mnogo suhih puščav, katerih najbrž nikoli ne bo mogoče obdelati. Dalje ima obširne pašnike, kjer se pasejo velikanske črede goveje živine. Slabejši pašniki so porabljajo za rejo ovac in koz. Na trgu v Fort Worth, Tex., je v normalnih letih prodano nad milijon glav goveje živine, in še precej večje število ovac, koz, prešičev in telet. Država ima dalje mnogo oljnih vrelcev, velikanske sklade premoga, dalje potaš in druge rude. Najznamenitejši njen pridelek pa je bombaž. Dasi se bombaž prideluje y vseh naših južnih državah, odpade na samo državo Texas 40 procentov pridelka ali več. ;, Seveda uspevajo tudi različni drugi pridelki, od... pšenic in ovsa do oranž. Tako velika država ima seveda vseh vrst podnebje in zemljo. V Texasu se, radi zgodnje pomladi, pridela ogromne množine zgodnje zelenjave. Pred-no pri nas v bolj severnih državah zeljne sadike posadimo na polje, nam že Texas pošilja zeljne glave. V enem letu se izvozi iz Texasa nad sto tisoč ton zelja, nad tri milijone buš-ljev fine čebule in velikanske množine krompirja, salate, špinače, fižola, graha, pese in jagod. Letni pridelek podzemskih lešnikov (peanuts) znaša 125 milijonov funtov. Lani so posadili v Texasu 133 tisoč akrov sladkega krompirja. Večina zgodnje zelenjave, ki jo vidimo na naših trgih, prihaja iz Texasa. Zelenjava prinaša dobre dohodke, ker je zgodnja in ima vsled tega primeroma visoko ceno. Država ima tudi velika, moderna mesta, kot Fort Worth, San Antonio, Galveston, Houston itd., toda večina prebivalstva živi v malih mestih in po farmah. Prebivalci so večino-mo potomci pijonirjev in od drugod priseljeni Američani. Nekaj malega je med njimi Nemcev, drugih inozemcev, izvzemši Mehikancev, je malo. Mehikancev je precej visok odstotek. Nekaj jih je tam še iz časov, ko je bila država del Mehike, mnogo pa se jih priseli preko Rio Grande vsako leto. Večino teških del opravljajo tam Mehikanci. Državo Texas so razvili trdni in neustrašeni pijonirji. Dežela je še primeroma mlada, kajti pred sto leti je znašalo njeno prebivalstvo kvečjemu deset tisoč. Danes pa šteje, kot omenjeno, nad pet milijonov prebivalcev. Ko si je država izvo-jevala svojo neodvisnost, so bile tamkaj šne razmere vse prej kot urejene. General Sheridan se je baje nekoč izrazil, da če bi lastoval državo Texas in pekel, bi Texas dal v najem, (Dalje na 2. strani) IZ URADA VRHOVNEGA ZDRAVNIKA GLASOVI Z RODNE GRUDE Tekom zadnjih štirih let so čitatelji našega uradnega glasila nedvomno opazili, da je izšlo le malo številk, v katerih bi ne bilo kakšnega članka od vrhovnega zdravnika. Večkrat se zgodi, da članek zelo točno odgovarja kakšnemu posebnemu slučaju, in posamezniki, ki se čutijo prizadete, vprašujejo, kje sem dobil dotične informacije. Naj bo na tem mestu povedano, da nikdar ne rabim informacij, katere imam od mojih pacijentov, za javnost. Mogoče imam kak posamezenn slučaj v mislih pri pisanju mojih člankov, toda le potem, ko dotični slučaj že davno več ne eksistira. Radi tega naj se nihče ne čuti prizadetega, če se zdi, da se članek, ki ga napišem za javnost, prilega njegovemu slučaju. Vsi članki, katere sem napisal, so bile splošne razprave o rečeh, glede katerih mislim, da bi morali biti poučeni. Ako ostane naseljevanje omejeno tudi za v bodoče, kot je bilo, zadnja leta, se bo treba učiti pravilno živeti, če hočemo, da naši asesmenti ne pojdejo navzgor. Moji dosedanji članki so se nanašali na to, in upam, da so v nekaterih slučajih izboljšali življenske razmere. Gotov sem pa, če bi sledili mojim tozadevnim navodilom in navodilom naših družinskih zdravnikov, bi bolezni med nami ne bile tako pogoste in tako dolge, kar bi se poznalo na znižanih asesmentih. Večina nas je, ki preveč jemo in pijemo. Porabimo več hrane, kot je potrebno. Ta odvečna hrana, oziroma maščoba se nabira nekje v telesu, kar viša našo težo in naklada srcu preveliko breme. Večina nas je tudi, ki ob različnih prilikah ne vemo, kdaj imamo dovolj pijače. V teku časa se bo to maščevalo nad nami, bodisi z prezgodnjo smrtjo ali z zgodnjo neozdravljivo boleznijo. V prvi vrsti bi morali vpošte-vati tudi čistočo, posebno čistočo prstov, s katerimi nosimo hrano v usta, in čistočo zob. Z nesnažnimi prsti ne moremo nositi v usta snažne hrane. Tudi ne moremo zavžiti hrane neokužene s škodljivimi snovmi, če imamo v ustih slabe, gnojne in razpadajoče zobe. To so reči, na katere lahko pazimo in se izognemo slabim posledicam, če si vzamemo le eno ali dve minuti časa vsak dan. Na misel mi je prišlo, da-li zdravniški nasveti, priobče-vani v uradnem glasilu JSKJ kaj koristijo članom organizacije ali ne. Ni mi znana nobena pot, po kateri bi pronašel, če člani te članke sploh čitajo. Mnogi morda mislijo, da se ne porabi ni kakega časa za pisanje takih člankov, toda temu ni tako. Treba je časa in razmišljanja. Ti članki morajo biti spisani tako, da jih razume priprost čitatelj. V resnici bi rad vedel, koliko članov ali društev želi, da se nadaljuje s priobčevanjem zdravniških nasvetov. če ni zahteve za to de lo, zakaj izgubljati dragoceni čas in prostor v Novi Dobi? če taki članki kaj koristijo, naj se nadaljuje z njimi. Samo en način vidim, potom katerega bi bilo mogoče pronajti, če članstvo želi, da se nadaljuje s te vrste članki v bodoče. In (Dalje na 2. strani) Nedavno se je vršilo v Ljubljani tekmovalno streljanje Društva ostrostrelcev, kateremu je prisostovalo mnogo gostov iz Slovenije in Hrvatske. Pri tej priliki so časopisi ugotovili, da je Društvo ostrosrel-cev najstarejše društvo v Sloveniji. To društvo je namreč staro že najmanj 366 let in torej najbrže sploh najstarejša organizacija na Slovenskem. Stara celovška kronika poroča, da se je vršila 14. julija 1562 velika strelska tekma v Ljubljani “In der Wenten-Statt,” torej v mestu Slovencev. Ze takrat so se kosali člani tedanje streljačke družine za nagrado 50 tolarjev in 2 dukatov, da pokažejo, kako so si izurili roko in oko za boj proti Turkom. Dobrih dvajset let kasneje so obstojala društva strelcev že tudi v Radovljici, Kranju, Kamniku, Novem mestu in bržčas še po nekaterih drugih krajih. V vasi Krašnji vrh, občina Radoviča pri Metliki, se je 16. maja pripetila težka nesreča. Z dela na njivi so se vozili domov delavci in dve hčerki posestnice Ane Režek. Ko so konji z vozom dirjali navzdol po hudem klancu, se je snelo zadnje kolo, pri čemur so padli z voza voznik in domači hčerki Ana in Marija Režek. K sreči pa se jim ni zgodilo nič hudega. Pač pa so se splašili konji, kar je imelo za posledico, da sta padli z voza delavki Marija Rus in Ana Režek. Prva je obležala teško ranjena, Rčžekova pa je padla tako nesrečno pod voz, do jo je popolnoma zmlel. Podivjane konje je ustavila posestnica Bara Matjašičeva. Sredi maja se je v Crnigori na svečan način proslavila sedemdesetletnica grahovske bitke, v kateri so Črnogorci premagali Turke in se je Črnogorcem posrečilo znatno razširiti meje svobodne Crne gore. Iz Vestfalskega je došlo obvestilo, da bo prišlo 250 slovenskih otrok tamkajšnjih rudarjev koncem julija v Slovenijo, ne samo da si iščejo zdravja, ampak se hočejo tudi naučiti pravilne slovenščine in pridobiti si jugoslovansko zavednost. Okoli 100 otrok bo šlo k sorodnikom, 50 v kak zavod, 100 jih jo iskalo zavetja pri družinah, d bi bile voljne jih za šest do osem tednov sprejeti brezplačno. VSAK PO SVOJE Kitajci so čuden narod. Republiko imajo včasi eno, včasi več, mladega cesarja v rezervi, krščanske, paganske in bolše-viške generale z imeni, katerih si nas nihče ne more zapomniti, vojskujejo se, ne da bi mi mogli uganiti zakaj, v deževnem času celo pod marelami, belega perila za lastno porabo ne marajo, kljub temu pa v Ameriki naj raj še delajo v pralnicah, svojim rajnim nosijo mesto vencev riž in pečene kokoši na grobove, kadar je huda suša in vročina znosijo svoje bogove iz senčnih pagod na vroče soln-ce, da se lastnoročno prepričajo o vremenu itd. V Pekingu so dolgo časa trpeli diktaturo Cangtsolina, ki je bil nad vse krvoločen junak, dokler se niso privalile od juga zmagovite armade njegovih nasprotnikov. Vse je govorilo o silni bitki za posest glavnega mesta, časni-ški poročevalci so brusili peresa za milijonske številke padlih junakov, toda Cangtsolin je vsem prekrižal račune. V tihi noči jo je pocedil v Mandžurijo, kakor nemški kajzer na Holandsko in južne armade so sijajno zmagale brez kapljice prelite krvi. O, Kitajci bi nas lahko mnogo naučili glede vojskovanja. Morda bi bile tudi vojske belih narodov manj krvave, če bi se vojskovali z marelami. Zdi se, da je tudi vojskovanje v Nicaragui postalo zadnje čase čisto kitajsko. Ce se vrši, se mora pač vršiti pod marelami, da svet nič ne sliši. * Iz Francije se poroča, da se je v zadnjih desetih letih število zločinov silno zmanjšalo. Ce hočejo biti res napredni in nas dohiteti, naj vpeljejo prohibicijo. * Zvezni trgovski department naznanja, da se je lani v Zedinjenih državah pohrustalo za 342 milijonov dolarjev cuker-čkov v različnih oblikah. Sweet Land of Candy! * V Virginiji je bil obsojen črnec David Kidd, star 95 let, na mesec dni zapora radi kršenja prohibicije. Poor kid, zgodaj je začel! * V državi Ohio smo imeli začetkom junija zelo hladno vreme. Neprimerno hujšo zimo pa so morali imeti v sosedni ca-nadski državi Ontario, kjer so ob neki železniški progi našli nezavednega starega trempa, ki je bil oblečen v obnošen površnik, štiri pare nogavic, sedem spodnjih oblek in devet srajc. * V mestu Utica, N. Y., so imeli zadnje čase baje precej nočnega streljanja. Posledica tega je bil sklep mestnih očetov, da (Dalje na 2. strani) Pred okrožnim sodiščem v Splitu se je nedavno vršila obravnava proti 32-letnemu Josipu Jeraju iz Rečice v Savinjski dolini, ki je bil obtožen, da je od leta 1926 dalje zagrešil številne goljufije v Ljubljani, Za- NAŠA RAST! Poročilo o sprejemu društva St. John the Baptist, št. 192, Gilbert, Minnesota. Pristopili so: Jack L. Absetz, Ji 231; Martin Bozicli, St., B 232; Martin Bozich, Jr., B 233; John F. Champa, B 234; Tony J. Champa, B 235; John E. (Jrahek, B 236; John J. Komatar. B 237; John J. Kern. B 238; Geotae Kobe, B 239; Louis A. Prosen, B 240; Rudolph G. Maurine, B 242; Stanley S, Sampson, 28816. Z bratskim pozdravom, Joseph Pishler, gl. tajnik. “JVoxJa Doba 9 9 GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote. IZHAJA VSAKO SREDO. Cene oglasov po dogovoru Naročnina za člane 72c letno; za nečlane $1.50, za inozemstvo $X. OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50 Advertising rates on agreement NOVA DOBA, Naslov za vse, kar s« tiče lista: 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. Volume IV. 83 NO. 24 KAJ PREMOREMO Na svetu je že tako, da dosežejo znatne uspehe le tisti posamezniki ali skupine, ki zaupajo v svoje moči in zmožnosti. Ako je volji za delo pridruženo .zaupanje v lastno moč, je uspeh skoro zagotovljen. Kdor pa že naprej dvomi nad uspehi svojega dela, je boljše, da se ga sploh ne loti. Zgodi se včasi sicer, da precenjujemo svoje moči ali da napačno sodimo razmere in prilike, in v takih slučajih uspehi niso taki, kot smo jih pričakovali. Neuspehi ali izgube, ki jih v takih slučajih doživimo, nas učijo večje previdnosti in boljšega proučevanja za v bodoče. Neuspehi nas ne bi smeli nikdar spraviti v malodušnost in obup. Glede tega se lahko marsikaj naučimo od Američanov. Koliko jih je, ki niso uspeli v tem ali onem podvzetju, ki so enkrat ali celo večkrat izgubili vse premoženje, pa so si zavihali rokave in začeli znova, na drug način, in so bili končno poplačani z uspehi. Znan je ameri ški pregovor, da kjer je volja, tam se najde tudi pot. Bratje in sestre, v par tednih bo za nami polovica tekočega leta. Konci tega meseca se bodo v glavnem uradu J. S. K. Jednote zaključili polletni računi. Ti računi bodo izkazovali tudi koliko smo napredovali na številu članstva tekom prvega polletja. Naša večkrat izražena želja je, da do tega časa dosežemo število dvajset tisoč članov v obeh oddelkih. Koliko nam jih še manjka do tega števila, uredniku za enkrat ni znano. Pred nekaj tedni nam jih je manjkalo manj kot en tisoč in ta številka se je v tem času nedvomno precej znižala. Morda nam jih manjka samo še par sto. Ali se ne bomo potrudili, da dosežemo postavljeni cilj zdaj, ko smo mu že tako blizu? Zdaj pokažimo kaj premoremo, česa smo zmožni! Malo je naselbin, kjer bi bile vse prilike za pridobiva nje novih članov izčrpane. Skoro povsod se še dobijo zdravi, pošteni in značajni rojaki, ki bi bili lahko dobri člani našega organizacije, pa še niso. Ne spravljajmo pa v našo organizacijo takih, glede katerih obstaja možnost, da bi ji bili le v breme, bodisi vsled bolehnosti ali rfagne-nja k izkoriščanju. Kar mi hočemo so mladi, zdravi, po šteni in značajni ljudje. Pomnimo dalje, da tudi vsak član mladinskega oddelka šteje za enega, in da naš mladinski oddelek še davno ne šteje toliko članov, kolikor bi moral po številu odraslega članstva. Vpišimo v J. S. K. Jednoto našo mladino. Za člane mladinskega oddelka se plačuie le neznatna meseč-nina in organizacija prevzame z njimi le primeroma majhno riziko. Kljub temu so zavarovani za slučaj nesreče in ko dosežejo šestnajsto leto, se jim nudi lahek prehod v odrasli oddelek. Vsi gotovo iskreno želimo, da bi se J. S. K. Jednota konci tega polletja ponašala z dvajset tisoč člani v obeh oddelkih. Ako smo dozdaj odlaša',! z delom v tej smeri, ne obotavljajmo se več. Kakšen neuspeh tukaj ali tam naj nas ne oplaši, saj izgubiti nimamo nič, pridobimo pa lahko mnogo. Stopimo na prste in pokažimo kaj premoremo! -------o------- POTREBA BRATSKE POMOČI Če je kdo potreben naše pomoči, so jo gotovo tisti sobrati, katere je vrgel v brezposelnost dolgotrajni premogarski štrajk. Več naših društev ima člane, ki zaradi stavke ne morejo plačevati svojih društvenih prispevkov. Ne bilo bi bratsko, če bi dopustili, da bi bili črtani iz J. S. K. Jednote zaradi neplačanja asesmentov člani-premogarji, ki se potom štrajka borijo za dostojno eksistenco sebe, svojih družin in vsega delavstva. Skrbimo, da se bodo kot dosedaj, tudi v bodoče, dokler se razmere ne obrnejo na boljše, pokrivali asesmenti štrajkujočih sobratov s prostovoljnimi prispevki. Mnogi, ki so že prispevali v to svrho, morda še utrpe kak cent; oni, ki še niso, naj vpoštevajo dejstvo, da je pomoč še vedno potrebna, ker asesment je treba plačati vsak mesec. Vsi prispevki naj se pošiljajo na glavni urad J. S. K. Jednote. IZ URADA GL. TAJNIKA XII. SEZNAM DAROV ZA ŠTRAJKARJE Društvo sv. Petra in Pavla št. 66, Jo.iet, III., $11.08. Društvo “Ilirska Vila,’” št 173, Cleveland, O., §5.50. Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 9, Calumet, Mich., $20. Skupna veselic clevelandskih društev J. S. K. Jednote (poslal brat Frank Kačar) $43. Skupaj ...........$ 79.58 Poprej izkazano .....$2,173.92 Skupaj do sedaj prej. $2,252.87 JOSEPH PISHLER, glavni tajnik. o------------ IZ URADA VRHOVNEGA ZDRAVNIKA Alco ima kateri član, društveni ali glavni uradnik J. S. K. Jednote kakšno pritožbo glede poslovanja vrhovnega zdravnika od zadnje konvencije naprej, je na,prošen, da to naznani. Na ta. način bom mogel za konvencijo pripraviti vse listine, tikajoče se enega ali druzega slučaja. Nemogoče je vzeti na konvencijo seboj ves moj arhiv in beležke. Prosim, da prizadeti ugodijo m.oji želji takoj, da bom imel dovolj časa na razpolago in se s tem izognem prevelike zapos-Ijenosti v zadnji minuti. Bratski pozdrav! DR. JOS. V. GRAHEK. ----------O------- VELIKA DRŽAVA TEXAS (Nadaljevanje iz t. strani) sam bi se pa preselil v zadnje imenovani kraj. Druga šala nekdanjih časov se glasi, da bi morale Zedinjene države še enkrat pretepsti Mehikance in jih prisiliti, da vzamejo Texas nazaj. Danes seveda tako šale ne držijo več. Država Texas si je lastnoročno izvojevala svojo neodvisnost in se odcepila od Mehike. Devet let je bila samostojna republika s predsedni- kom Sam Houstonom na čelu. J Dne 29. decembra 1845 je sto-' pila v zvezo Zedinjenih držav in postala del naše Unije. Ker | je stopila v zvezo Zedinjenih ! držav iz lastne volje in pod i lastnimi pogoji, je obdržala v 1 svoji lasti vsa ogromna javna zemljišča. Polovico teh zemljišč je potem podarila šolskemu zakladu. Zato so mnoge tamkajšne šole izredno bogate, posebno v krajih, kjer so na šolskih zemljiščih odkrili olje. VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje iz 1. strani) morajo vsi debeli policaji reducirati, ali pa zgube službe.' Mestna uprava hoče imeti suhe policaje, da bodo lažje tekli. Iz sprejete mestne ordinance pa ni razvidno, da-li naj policaji hitrejše tečejo za banditi ali pred njimi. * Californija je dežela čudežev in to ne samo v klimatič-nem oziru. V mestu Santa Rosa so nedavno mestni odborniki hoteli povišati policista H. Hankela v policijskega načelnika, pa je povišanje odklonil, češ, da je zatlovdljeh s'sedanjo šaržo. Kaj talcega je mogoče pač le v Californiji, ki je dežela čudežev. * Zavarovalne družbe v Californiji so znižale pristojbino za zavarovanje proti potresu za 20| do 68 procentov. 'Jaz ugibam, da-li ima država ali imajo hiše bolj trden fundament. * Cleveland" ima na tisoče najrazličnejših tovarn, zato je včasi v zraku toliko saj, da zakrivajo solnce, luno in zvezde. To nas sili k čednosti umivanja, ker sicer bi se kmalu pomešali z našimi temnopoltnimi sodržavljani iz Alabame, ki v vedno večjem številu gnezdijo na St. Clair Ave. Ce si ne umiješ rok, ako si bil le pet minut na cesti, • te lahko najprimitivnejši Sherlock zasleduje po odtiskih prstov na papirju, perilu ali kruhu. Jaz hodim peš iz urada do stanovanja, saj je komaj kakšnih pet blokov daleč. Pred odhodom iz urada si vselej umijem roke in dospevši na Stanovanje zopet, to vsled umazane potrebe. Navadno je to v poznih ponočnih urah, ko v hiši že vse spi. Tiho odklepam vrata in tiho stopicam, toda ko odprem vodno pipo v umivalni sobi,' so navadno vsi moji dobri nameni uničeni. Ce bo imela angeljska trobenta na sodnji dan tak glas, kot naša vodna pipa, bo z lahkoto zdramila tisočletne mumije. In če mi bodo čudne molitvice, ki jih molim ob takih prilikah, zapisane v greh, izgovoril se bom na pipo in njenega gospodarja. On ae pa naj naprej izgovarja. ♦ Delavci so nedavno v mestu Nogales, Ariz., izkopali okostnjake, o katerih sodijo znanstveniki, da so nad dva tisoč let stari in da so imeli njih lastniki zelo dolge obraze. Bržkone so bili to predsedniški kandidati, poraženi na kakšni narodni konvenciji. A.J.T. SLOVENSKE VESTI (Nadaljevanje iz 1. strani) številne prijatelje, s katerimi se je seznanil v Ameriki. KONCERT ANTONA ŠUBLJA V ELY, MINN. Za časa konvencije naše J. S. K. Jednote, ki se bo vršila v Ely, Minn., koncem meseca julija t. 1., priredi operni pevec g. Anton Šubelj tam svoj koncert. Tako je zaključil pripravljalni konvenčni odbor v Ely, kateri je dal nalogo predsedniku, da istega povabi. Kolikor je do sedaj znano, se je g. Šu-belj povabilu z veseljem odzval. Predsednik tudi poroča, da je odbor pripravljen preskrbeti vse potrebno za koncert. Ker se je g. Anton Šubelj izkazal umetnika v petju, kjerkoli je še do sedaj nastopil, bo za elyško naselbino in konvencijo ponos, ko bo imela takega gosta v svoji sredi. Rojake, brate in sestre pa že sedaj opozarjamo, da ne zamude prilike slišati milo slovensko pesem iz ust opernega pevca-umetnika, kateri zapoje tako, da človek ne le sliši, ampak tudi čuti. Elyška naselbina, dasi prijazna, nima mnogo prilik imeti v svoji sredi umetnike, ker je pač preoddaljena od ostalega sveta. Slovenca še ni imela! Zato je tudi upati, da bodo rojaki pokazali svojo narodno dolžnost in napolnili dvorano, v kateri se bo koncert vršil, do zadnjega kotička, in da bo koncert nudil prijeten oddih delegatom po trudapolnem konven-čnem razmotrivanju. *—o----------- vanje v izplačevanju podpore. Dosedanje izkušnje so dokazale, da čeki iz glavnega urada J. S. K. Jednote dosežejo bolne člane mnogo hitreje, kot od katere druge bratske organizacije, ki plačuje bolniško podporo iz osrednje blagajne. Da obdržimo ta dober rekord točnosti, potrebujemo sodelovanja vsakega in vseh članov. Dr. Jos. V. Grahek. GLASOVI Z RODNE GRUDE (Nadaljevanje iz 1. strani) grebu, Brodu. Sarajevu, po Primorju in Dalmaciji. Predstavljal se je svojim žrtvam kot in-dustrijalec, lesni veletrgovec ter jim obljubljal mnogo zaslužka s posli, katere jim je predlagal. Pri tem je nastopal s tako sigurnostjo, da so mu vsi verjeli. K obravnavi je prišlo petnajst njegovih žrtev, ki so ob smehu in veselosti sodnikov, občinstva in celo obtoženca samega pripovedovali, kako jih je namišljeni industrijalec “nafarbal.” Glede na njegov izredni humor so mu celo oškodovanci oprostili njegove grehe. Sodišče ga je kljub temu obsodilo na deset mesecev ječe. Jugoslovanska Ustanovljena 1. 1808 Katol. Jednota lnkorporirana 1. 1®®* GLAVNI URAD V ELY, MINN. Ob veliki udeležbi prebivalstva iz Novega Sada in vsega Srema je bil sredi maja slovesno otvorjen ogromni most preko Donave, ki veže Novi Sad s Petrovaradinom. Glavni odborniki: Predsednik: ANTON ZBAŠNIK, 4905 Butler St., Pittsburgh, P«-Podpredsednik: LOUIS BALANT, 1808 East 32nd St., Lorain, O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, 416 East Camp St., Ely, Minn. » Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERN, 412—12th Av«-» Duluth, Minnesota. ni.nk Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK, 303 American State Bldg., 600 Grant Street at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: 1. nadzornik: FRANK SKRABEC, 2418 So. 12th St., Omaha, Neb. 2. nadzornik: JOSEPH A. MERTEL, Box 1107, Ely, Minn. Porotni odbor: Predsednik: ANTON KOCHEVAR, 1208 Berwind Ave., Pueblo, Col®' 1. porotnik: LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely, Minn. 2. porotnik: LOUIS RUDMAN, 1013 Hartley Rd., Cleveland, O. 3. porotnik: JOSEPH PLAUTZ, 432—-7th St., Calumet, Mich. 4. porotnik: FRANK KAČAR, 1231 Addison Rd., Cleveland, O. Jednotino uradno glasilo: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC. Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne p°3i!j®* naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in bol« spričevala naj se pošilja na vrhov*nega zdravnika. . re. Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in 1ZP membe naslovov naj se pošiljajo na: Nova Doba, 6117 St. Claif * Cleveland, Ohio. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslav”) za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se *8 tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev se obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 ilafll članicami. (N; »bat ir „ ce tako ^oče JSain - 36 Jlikor St 1» 17 Hilli t< ‘Idile V N %k Vej %os "‘i sv Sin Si totad V, ‘i°, d lanj< tli No '0 s IZ URADA VDRHOVNEGA ZDRAVNIKA (Nadaljevanje iz 1. strani) to je, da mi posamezna društva na kratko pismeno sporočijo, če želijo ali ne, da se zdravniški nasveti priobčujejo tudi v bodoče. Ker sem že pri pisanju, naj tem potom odgovorim na neko vprašanje, katero mi je bilo večkrat stavljeno. To je vprašanje, kaj zahtevajo pravila, da more dobrostoječi član dobiti bolniško podporo od prvega dne, ko oboli. Naravno,, prvi korak, ki ga mora storiti član, ki se čuti bolnega ali je bil poškodovan, je, da pokliče svojega družinskega zdravnika. (Pri tem bi priporočal, da ima vsak član po eno prijavno" kartico v rezervi). Kadar zdravnik prvič obišče bolnika, vprašajte ga, da izpolni običajno naznanilo na bolniški kartici. Ta kartica ne zahteva dosti pisanja. Napravljena je tako, da je kar najbolj priročna za zdravnika. Mislim, da bi se malokateri zdravnik, če sploh kateri, obotavljal izpolniti omenjeno kartico. To že iz vzroka, ker to lahko hitrejše opravi, kot bi se pa zgovarjal, zakaj tega ne bi storil. Ko je bila kartica izpolnjena po zdravniku, naj jo član odpošlje tajniku svojega društva še tisti dan, če le mogoče. Društveni tajnik jo bo podpisal in jo odposlal vrhovnemu zdravniku. To je zelo priprosta procedura in vpoštevati bi jo morali do črke, da se s tem izognemo zavlačevanju v izplača-nju podpore. Ce bodo člani sledili tem navodilom, ne bodo imeli vzroka za pritožbe, kajti če se bo zahteva za bolniško podporo predložila v pravilni formi, bo odobrena in ček bo poslan iz glavnega urada v par dneh. Kjer se omenjene procedure ne vpošteva, nastanejo mnoge zakasnitve. Jaz vedno zahtevam pojasnil, včasi od zdravnikov, največkrat pa tajnikov. Ta korespondenca naravno vzame čaa. in bolni član, ki morda nujno rabi podporo, pri tem največ trpi, Mi imamo pravila, katera so bila napravljena po delegatih, ki s0 zast°pali članstvo, in ta pravila je treba vpoštevati v celoti, če bodo člani storili svoj del ob takih prilikah, glavni uradniki ne bodo imeli vzroka za zavlače- V pozdrav Otonu Župančiču ob prihodu v Zagreb je napisal pesnik Dragutin Domjanič v “Novosti” naslednje besede: “Najdražem pjesniku bratskog naroda. Njemu, tom največem urpjetniku slatkog i zvonkog slovenskog jezika. Njemu, kom svaka več riječ je pjesna, a u njoj duša i srce naroda. Slav-nom Otonu Župančiču komu je zahvalna bijela Ljubljana s či-tavim odanim slovenskim narodom pedeset ljeta života več slavila. Sada, kad k brači u Za-g're6 je doŠao Šlobodm, kraljevski, bijeli naš Zagreb, koji je ponos i srce Hrvata, kliče svom najbližem bratu Slovencu: Dobro nam došao, pjesniče, zdravo!” Dne 15, maja se je pripeljal v vas Gabrovec gostilničar Jožef Cimermančič iz Cerovca po vino k posestniku Težaku. Tam so vino natočili in kakor običajno pošteno jedli in pili. Okrog 20. ure zvečer se je Cimermančič odpravil z naloženim vinom proti vasi Brezovci. da se odpelje domov. Bil je nekoliko vinjen in je zgrešil pot ter vozil po nevarnem zemljišču. Pri tej priliki se je voz prevrnil ter ga pod seboj zmečkal. Cimermančič je bil na mestu mrtev. Star je bil komaj 34 let. Zapušča otroka komaj dve in pol leta starega in mlado ženo. Tragični dogodek je vzbudil v vsem okolišu splošno sočutje. V nedeljo 13. maja je krenilo v Škocjan mnogo ljudi iz Trsta in bližnjih krajev, da si ogledajo jamo, ki je bila tisti dan slavnostno razsvetljena. Med izletniki je bila tudi j skupina slovenskih visokošol-cev iz Trsta, ki so se po ogledu jame podali v vaško gostilno. Dijaki so se razgovarjali seveda v slovenskem jeziku in so morda zaradi tega vzbudili pozornost orožnika v civilni obleki, ki je že v jami začel hoditi za njimi. Visokošolec Gvidon Vesel je čez nekaj časa stopil iz gostilne in se ni več vrnil. Njegovi kolegi so šele pozneje zvedeli, da ga je bil aretiral prej omenjeni orožnik in ga uklehjenega gnal v Divačo. Obtožil je baje Vesela, da je žalil italijansko zastavo. Vsekakor pa še sedaj ni pojasnjeno, kaj je dalo povod za aretacijo. V Divačo je bilo odvedenih še več drugih oseb iz bližnjih krajev, ki pa so bile po zaslišanju takoj izpuščene na svobodo. Ostali visokošolci so se mogli nemoteno vrniti v Trst. Ko so slovenski visokošolci dva dni pozneje prisostvovali na trgovinski visoki šoli predavanju rektorja o blagoznan-stvu, je prišel na univerzo policijski komisar, dal poklicati iz dvorane visokošolca Čarga, Čoka in Kendo ter jim povedal, da so aretirani, ker so bili v nedeljo v Veselovi družbi v Škoci-janu. Morali so mu slediti v avtomobil, s katerim so bili prepeljani na kvesturo. DOPISI Detroit, ie zopet se oglašam s ž kim dopisom, za reJ. bo sobrat 11 ■ Micb' kateJ upam, da mu oo suu*--nik milostljiv, če je Pa ,s i0pis**' no bolj slabe volje, ko ta c Ki etil° L- odl°zl da prejme, in bi mu p> pisu namreč) brezdno škega koša, naj ga oC“ <‘vre' polico za toliko časa, ^ave(jril mena se zjasnijo”. (J%er ie na polici polnih 24 ur, ^ deževalo kot iz počenek bra. Op. urednika). . eg» Nimam sicer kaj oHf Ve lWtj i Ju« Vi Jštvj Pr M? k°, •V* in iftU. I poročati to pot, samo me veže, da se za stvu, ki se je v takem ^ p- 'Pl Uki fi °ca "an ,t>°b tero smo priredile s^° v žene in dekleta 2. Jun^® tt Slovenskega številu udeležilo ves elice, en: Narodni3^ ma. Udeležba je bila na ,tako da je bila dosti premajhna, čisti c ^p1 pa znaša §557.00 in g°^°v ■•ju-vilo centov. (Koliko j® i>e! ifif1 dijancev”, ne vem)- dvomno dober za zgraditev korak ^ našega ~^ Potrebni smo ga, kot J1 po vsi ,n°v!' posameznik potreben tj* <°Zi V H Ob priliki načrta novega zakona o osnovnih šolah, ki določa, da se učiteljice smejo poročiti le z učitelji, ker bi sicer izgubile svojo službo, so se učiteljice splitskega okraja zbrale na skupščino, na kateri so ostro kritizirale namero prosvetnega ministrstva. Soglasno je bil sprejet sklep, da se ne bodo pokoravale določilom tega zakona. V Buzetu v Istri se je vršila razprava proti učiteljici V. Fin-derle, ki je bila obtožena, da je šla preko meje brez potnega lista. V decembru 1926 je bila odpuščena iz službe. Prosila je oblast za redni potni list, da se izseli v Jugoslavijo. Prošnja je bila odbita. Nato si je gospodična poiskala pot čez mejo brez propustnice. Nezaposlena, brez sredstev pač ni mogla živeti pri svojih siromašnih sta-riših. Sedaj službuje v Jugoslaviji. Tožil jo je buzetski orožniški brigadir in sodnik jo je obsodil in contumaciam na leto dni zapora. V okolici Pančeva je pred nedavnim neka seljakinja opazila več psov, ki so renčali in eden drugemu otemali ostanke kosti in mesa. Ko je pregnala pse, je spoznala, da so to ostanki novorojenčka, ki so ga psi izgrebili iz prsti. Brez dvoma je neusmiljena mati otroka umorila in zagrebla. Uvedena je bila preiskava. Nedavno je prišla v Litijo skupina ljudi iz hrvatskega Primorja, kjer trpe zaradi lakote. Naši ljudje so se jih prav radi usmilili, ter so jih založili tudi s staro obleko. Bed-neži so bili prav ginjeni nad darežljivostjo Litije in nje okolice. n,ia. Zdaj se selimo 3t>"^0W kot polž s svojim b,,e iščemo dvorane in P1 e ti1 visoke najemnine. Kar Slovenskega Narodnega „>J ga potrebujemo vS'’ smo takega ali ii'^ prepričanja. Vsi ne bo dar enih misli in vsft ‘c <)ej^ ima svojo pamet, kot -1 g|8 tisti, ki je koš zeljna ge J ' k »b, prevrnil vrhu hriba vsaka po svoji poti dolino. Brez ozira gV-o!^ to glede »V Proti dijakom, ki študirajo v Jugoslaviji, postopa laška oblast vedno strožje. Potnih listin jim noče dati. Ako so odšli z navadno propustnico, jih obtožijo, da so prekoračili mejo brez predpisanega potnega lista. Pred sodniki v Istri je bilo nekaj že obsojenih. šnih nazorov smo cije, kaj mislimo o nih prednikih in jemo v bodočnosti, s.nl 0tre^ vrsti vsi Slovenci, ki ^gjji jemo svoj Dom, v bomo zbirali k drLU’ družabnim priredit^3*1 . 3j Jn V* Naj se povem, (i< (|1 žuje, kot bi bil nap11' je. j soljni potop druge / jjc hladno je, da poUs 1 ne morejo nikamor-kaj smo se zameri i skim bogovom, Hej. 'Ms U til ' 1 i % s tv iS \ 'n. 0 K vre *e' K° pejo. Ako bo tako ^ ^ j nas . da ml‘ .„10 fin. v - - , igt P1"Ji1 naprej, stavim deset ^ hrbta, da jo bodo ^ p., popihale nazaj v priP;,,3 (O, še marsikdo bi Jj i e ljen se iznebiti 1° a ^ 5 ta način! Op. urCJ t* ne ptice, katerim 11 p o čati voznih listko' 4( gorki jug. d*jt Naj bo dovolj ' ^e p^ ^ morda za letos, kaj posebnega. H j), (Nadaljevanja iz t & »i k« H 'S ■m+i DOPISI (Nadaljevanje iz 2. strani) lepo zahvalim sloven-^ožem za obilen poset ICe in se priporočam za ° naklonjenost tudi za v 0c'e ob sličnih prireditvah. K. Krainz. T m Conemaugh, Pa. aile društva sv. ... -.....- — Alojzija, JSKJ poživljam, da se mogoče številno udele-^sečne seje, ki se bo vr-junija. Seja se vrši v 1 dvorani, ob navadnem ’ t° je ob deseti uri do-ftie, V io k17_ % i. tli jch’ ra1' ■egJ red' čai' oP>5 (d<>' dfl' i n« vre-.dr*1 r ie či- }egl Da se želi velike ude-, je vzrok v temu, ker je Jono, da članstvo razmo-^ 0 pravilih, o morebitnih a^‘h, spremembah ali čr-Trinajsta konvencija je (|?f<*oč pred durmi, zato je vsakega člana, da po-bi! ‘?v°je ideje v korist član-'n Jednoti. ° Se.ji se bo tudi glasovalo radno glede izpremembe 0a' to je, da se člani izra-l’ ^-li so za izpremembo ailjega imena ,ali proti. ‘° društva na tak način po-,]0 za sentiment članstva, 0 8 tem dosti časa prihra-( 118 konvenciji. Prihraniti pomeni prihraniti de- še enkrat, ne pozabili na prihodnjo sejo dne i,Jl,nija! —. Z bratskim po- avom Joseph Turk, tajnik. sati v našo J. S. K. J., katera vam je najprva pomoč v slučaju nesreče. Končno še en poziv za nove člane, in da se v obilnem številu udeležite prihodnje seje. Na svidenje dne 17. junija v navadni dvorani, kjer se seje obdržavajo. Z bratskim pozdravom John Černelič, tajnik. McKinley, Minn. k.Potom poživljam člane i|^Va sv. Frančiška, št. 110 ' 'ja se polnoštevilno ude-^r*hodnje seje, ki se bo vr-■ junija. Razpravljalo S' Važnih točkah pravil, ^etih delegatu za konven k 111 glasovalo se bo tudi o ' Tud naša blagajna je lj |)0d ničlo, in bo treba ne-| L, reniti, da se ji opomore. Pridite na sejo vsi. — ati mi je žalostno novico, fn ie cmvf « kratkem ča- J[f h -«in je smrj. v ns^l’^^la kar dva člana. To uzi v opomin vsem, ki od- h s pristopom v društvo, neg Pr rj r ra1'91 jt>\ ,r: “\K ifli ■j'! ih^fcoda nikoli ne počiva. |){ vsemu članstvu J. TJevojea«te nasvete in zahte-h"1 da bo ve- 4 ^o/UŠtvo Torej, ka-je aJ omenjeno, konven-V 'n °dbor je vse-Ste ,Pr^Poročal, da se do-20.000 članov do ‘X da'Je' torej naša dolž- ,f) le ^'Raki član ali članica, v m0o. v ^ k ’ PriPeUa enega naj si že bo ^Sh-1 mladinski odde- (|1«šcic.1Ca 'ie> da nas je ma-,^ko Slovencev tukaj, to-l' ^iS|- Vsi podamo na delo, da moremo precej njegovi hiši obnašati more njemu najbolj®^^ f Isto velja za nas v |f( menu. Ako se vedno ^ . za ° HZ (1 jtostr; (°riti J K v sm Po fovedj ^ da N#on ’tost, "'oje “atanč 1 Po; Če 1 St] 'Pošte Sifc Nij( or topolr ^ oz Nih % , itv. '0V£ j° "K ‘nes s '%°n an v ifušt, *kii k V\ '• IX fPra ,{2a c h k, Kot *0 it !> °bec |v8 M *itik izdajati v tej deželi z p ^ slavs, kakšno spošto^ ,*oi ir 0 s ta. Po :*• ] nam bo to prineslo ?^g(f tozadevno vprašanje ff';"--) mo: American-Slovenian- g|» i, že boljši vtis. Ako ^ venec, kaj je komu inal’v^ nj .. hajam z juga ali seVf^’0t» ali zahoda. Naša Je gleda nato, od kateri ']i je prišel Slovenec, sa^to10aI1 pi' eni1' P0 pristopil. Ako Je prav, Jednota je po irn liška. Ako se ne i*av n^zpoVe‘ vodilih omenjene vel0 j,ne zopet prav, kajti nikdo silil k temu. nas t* Prav isto velja zaV’j0 Zedinjenih državah, je bil dovoljen in če 1 šteno, se nikdo ne smo prišli z juga ali s ^ jr od koderkoli. Z ozh ^ napredek v tej dežel1’ biti v prvi vrsti oVor‘ Ako na vprašanje vj . sl°vewi r V da ste ameriško Bv,v'eb°' toličan, se vas nihče 11 ^ Ako ste drugače P°f’ ® po1 ste spoštovani. Veli'e ^j-oj' na je to tudi -za vaso ^ mladino. Ona razum * ‘‘katoliška,” ne razu ^ je česar o Jugoslaviji, jier tukajšne razmere trebno. Povdarjalo bi veliko novih član, ^ pilo, če ne bi bilo ^ tf f tinem imenu. P° -j p nju ni nihče Prist°L>JJ ga ni kdo k temu »P ^ mu pojasnil, na k‘ » in r se organizacija na šne so njene zah te'c- ^ l^. didat vpraša, da-li fovi^ JU ni . S. S \ % 'S, S Vi ho H s V goto--/' teva izpolnjevanje ^ skih obveznosti, b° nizator tako pošten 1 jed’{. da mu bo pojasni*’ ^ kaj takega od nje£ jr va, niti mu ne bra!1 ‘ be}e $ Nihče ni kritizi'81 • j jn ^ ležuje verskih °P‘a ge J1 če ni kritiziran, 30P1 A udeležuje. To J' njegova lastna 0ti ^ vprašanje Takaj cija označbo kato J 0ni ko je v resnici i pop*’ (Dilje na *i.). ‘Je 'išli 'Jeti D,. \ , Ht) S; V S s \l s Si S' H' : f k V 8t. 1)QV k s »ilt °« % N. \ misf spre-e »o- , Jed' tarej- is tjaf 10, ali /zrofc vor$ i sen1 hva- ;u. izP1*' čas‘» i staje ort* nie"1: ie Prl 'e se o P0-obe1* izpre* ie et£ «j istv«; .pu«1 jen1 v«^ itial1 r ni' ■ Ei’s‘ lzvid' jgi Oprave o pravilih (Nadaljevanje iz 4. strani) anska, je malo težje odgo-,0r‘ti za onega, ki ne ve. Da Jednota tako ime, je pač ker so se od začetka zbi-v n j e j ljudje ene vrste, in j« in , A taifli nor' ai o'' Vsi if, ate . W > 11 2 . jčet1 || J<1*C e r* o<0 >a d Si«1 •J Slttatrali za umestno v ime- Povdariti, da so po veroiz- fv°di katoličani. Vsak pa ve, I ^je Jednota vsem svojim ail°m v tem oziru popolno pro- H to je, vsak se lahko drži °]e vere in njenih predpisov ^učno, malo bolj površno, ali 'Popolnoma nič. e je drugače pošten član, je strani Jednote vsak enako ™števan. Vem, da je dosti pfiih članov pri Jednoti, ki E^io, da se označba “kato- ,,a’ samo nekako zlorablja «i , organizaciji, ki je v resnici ^Mnorna nepristranska. To-, označba ni neumestna, ker Pota skrbi za telesne potrebe j M članov, ob enem pa jim 1 ne odreka verskega udejanja. Ako odstranimo čr-!L' K,” dali bomo tistim, ki so I j^eS Zadovqljni z imenom (kot Sam), povod, da prestopijo, °ttia pristopijo h kakšni gl stranski ali nepristranski P'zaciji. Saj je znano, da 1 majhen nesporazum med !|fct ®*tvenimi ali glavnimi urad-Jse* 111 članstvom, morda glede Stlienta, podpore ali smrtni-’ Povzroči, da eden ali drugi _ 1 društvo in gre drugam. , Prav drugod ni bolje, vendar kij) dosti stori. Torej, po mo- . Mišljenju naj označba “ka-iska” “sedaj. Ko ostane v imenu, kot je °nčno me zelo zanima, kak-iftie naj bi bilo najbolj pri-j 110 za našo organizacijo. I 6(*en dopisni- (. Se ni še izrazil o tem. Ali kritike? Meni je taka L toliko kot nič, dokler ^ lrri> da se potegujem za do-stvar. Iz priobčenih, dasi ako kratkih nasvetov, lah-) Posnamemo, kako bi bilo bo-• far izrazov mišljenja iz že počenih dopisov in nekaj ria-, mnenja zraven, pa imamo e^kr'0 c*°*:)er Prec*log skupaj. & m vet1 it, ■ f ,rai (* oi1 / Je n«l $ & fi o' A V A A > 4 A ■h k .j ..Pa drugi ostanejo tiho in Jlm sledimo, bo na vse stra- , ^Kar se tiče imena za l6 • K. Jednoto bi bilo po mo- ' mnenju najboljše Amer- ^ Slovenian Catho.ic Union. I Pa članstvo želi, da bi v \u ne bilo nič slovenske L. e> je lahko: American {tvc‘Sn Catholic Union. Torej, >me priča, da smo ameri- tuj ‘°venci, ne oziraje se na ^-./^’žave, in ne odkod smo K; '> Pač pa ,kot da srno tukaj "Jeni !uJ?o ime ne kaže nobenoga ^lJa, iz katere dežele priha-L ’ vendar povemo s tem, da Slo, l^o neko zvezo s tujimi dr in katolicizmom. Pod ll08t 'm imenom dajemo priložit^,. vsem, ki pridejo preko Pristopiti v našo organi-lliS|J0’ ne samo Slovencem. {4 llll> da bi nobenega Sloven-tik strah spadati v orga-% lj0 z enim ali drugim gori 'jj>, Jenih imen, četudi ostane [i- v istem. Z ozirom na na- ^l^adino, bi bilo drugo ime %tPritT ^j.0 bilo eno kot drugo. £ Primemo kot prvo. vendar jugoslo-samo ena beseda Hh,.,Se tiče označbe je § ’ m nič druzega. Pozdravom George Novosel, ^nik društva št. 50 JSKJ. m Enumclaw, Wash. It j, 1 jaz naj se malo oglasim ^ . 2Prt Sem 19 Vavarn o pravilih. __________ S h .• ^^nica J. S. K. Jedno-^ ll društvu Bratje Svobode, ‘P°. Najprej moram tudi t06*4 Pri tistem preklica- K 162 Pa odkar je bilo usta- • Slav' - .............— -- j, lc^. Pazno čitam v gla-Zprave in priporočila vseh ki nam dela toliko ■Jo. Prav je, da se člani in priporočajo, kar ^a je v korist organi- ClJ'i w 'to^ je že toliko dobrega med našim narodom. Moje mnenje je, da imajo tisti prav, ki priporočajo izpremembo jednotinega imena, ki ni več primerno danes in bo še manj v bodočnosti. Vse na svetu se izpreminja in lahko vidimo, da se v ljudskih skupinah dan za dnem vršijo veliko večje izpremembe, kot pa jo predstavlja nameravana izpremeni-tev imena primeroma male organizacije. Vse izpremembe stremijo po izboljšanju in mnogokrat tudi to dosežejo. Kamor koli pogledamo, vidimo izpremembe, ki se dogajajo leto za letom, in čim bolj vzporedno moremo stopati s temi izpre-membami, tem boljše je za nas. Tudi mi stari smo mnogokrat prisiljeni zavreči stare nazore, ker nas razmere in duh časa silijo k temu. Jaz tudi mislim, da vse, kar je novega, bolj vleče kot staro. In če damo naši J. S. K. Jednoti ob njeni tridesetletnici novo obleko, bo ji to služilo Ie k ugledu, posebno pri mladini, za katero si toliko prizadevamo, da jo pridobimo. To novo obleko šivamo že toliko časa, da bi bilo prav, če jo enkrat dogotovimo. Ce tega ne bomo storili letos, se bodo prav gotovo tozadevne debate ponovile čez štiri leta. Zopet bomo tratili čas in papir pred konvencijo, in zopet bo to vprašanje povzročalo stroške na konvenciji. Po mojem mnenju bo do izpremembe imena gotovo prišlo in z odlaganjem rešitve tega problema napravimo le malo uslugo organizaciji. Mi starejši člani smo včasi nekoliko zakrknjeni in se teško odločimo za kaj novega, toda prav bi bilo, da nismo taki. Ime samo na sebi sicer ni velikega pomena, toda nihče ne more trditi, da nima velikega privlačnega ali pa odbijajočega vpliva, posebno kadar se gre za pridobivanje novih članov. Ce bi se bili vzdramili pred leti in dali organizaciji pravo podlago in primerno ime, bi bila morda naša organizacija med slovenskimi največja, mesto, da nas je prekosila druga, mlajša. V naših pravilih nimamo ničesar, kar bi nas vezalo na kakšno versko ali politično skupino, torej ne vem, zakaj bi morali to imeti v imenu. Saj je naša Jednota vendar samo bratska podporna organizacija in nič druzega. Da bi se vsled izpremenitve imena čutili užaljene stari pijonirji, ni po mojem mnenju tako velike nevarnosti. Ako želijo organizaciji dobro, bodo veseli njenega napredka in vsega, kar utegne k napredku pripomoči. Naša stara domovina se je imenovala Kranjska, Štajerska itd., zdaj se imenuje pa Slovenija in naša sedanja domovina se imenuje Amerika, pa menda ni vsled tega nihče užaljen. Torej, ne odlašajmo na jutri, kar danes lahko storimo, in dajmo organizaciji ime, ki bo v resnici razmeram primerno in privlačno. Pozabimo nase in mislimo na tiste, ki jih želimo pridobiti za organizacijo. Mi ostanemo člani naj bo ime tako ali tako. Gre se zato, kakšno ime bo privabilo več članov, posebno mladih. Organizacija potrebuje vednega pritoka, sicer bo začela nazadovati. Kar se drugih točk tiče, upam, da bodo delegati naredili najboljše, kar je v danih razmerah mogoče. Saj .jih bo skupaj precejšno število, kot vidim iz našega glasila, in mnogo se je že razpravljalo o raznih točkah. Apeliram pa na delegate, naj delajo stvarno in premišljeno in ne s preveliko naglico. Naglica ni nikoli dobra. Gledajo naj, da uredijo vse tako, da se ne bodo mogli drugi potem ob nas obregovati, kot se je to že zgodilo po. nekaterih konvencijah. Poživljam delegate tudi, da volijo v vodstvo organizacije tudi za v bodoče tako vestne in delavne glavne uradnike, kot jih imamo dozdaj. Od njih je mnogo odvisno, kako bo organi2acija napredova- la. Ako bomo imeli tudi v bodoče dobre, vestne in premišljene glavne uradnike, vladala bo tudi v bodoče v organizaciji harmonija in bratstvo. Ce se kateri članov včasi j spozabi in kakšno nepremišljeno zapiše, se oglasi kateri glavnih odbornikov z dobrim nasvetom, da bodimo vedno in povsod dostojni, da ne bomo žalili prepričanja tega ali onega člana. Četudi smo različnega mišljenja, smo lahko kot člani J. S. K. Jednote dobri bratje in sestre.-Kot privatniki hodimo po lastnih potih, kot člani J. S. K. Jednote pa lahko delujemo v bratstvu in harmoniji. Naj zadostuje za danes. Se še morda kaj oglasim o priliki, če ne bo uredniški koš pohrustal tega mojega dopisa. Pozdrav vsem mladim in starim članom J. S. K. Jednote! Matilda Petchnick, članica društva št. 162 J.S.K.J. Claridge, Pa. Mnogo se piše v Novi Dobi, kako naj bi se pravila preuredila, oziroma sestavila, da bi bolj ugajalo sedanjim in no-vopristoplim članom. Najbolj kočljiva točka za pravilno ureditev bo gotovo točka bolniške podpore, oziroma, kako bomo skrbeli za naše bolne člane v bodoče. Eno se mi zdi, da bi bilo potrebno urediti, namreč glede članov, ki pristopijo med 50. in 55. letom, ki se morejo sedaj zavarovati samo za $250 smrtnine in nič bolniške podpore. Po mojem mnenju bi bilo umestno, da se da takim članom prilika, da se zavarujejo poleg $250 smrtnine tudi za 50 centov dnevne bolniške podpore. Seveda bi se moral naložiti primerni asesment v kritje te podpore. Priporočljivo bi bilo dalje, da bi se bolniška podpora razdelila v več razredov kot jih imamo zdaj, in sicer dnevno 50 centov, 75 centov, $1.00, $1,25, $150, $1.75, $2.00 in $2.25. Naj višja dnevna bolniška podpora naj bi bila $2.25. Lahko se še spominjate, kako je vleklo, ko je bila združitvena manija na programu in se je obe- j talo članom, da se lahko zava- : rujejo od enega do pet dolarjev dnevne bolniške podpore. ■ Pozneje pa se je izkazalo, da je nemogoče držati višji razred kot $2.00 ali malo čez, do $2.50 na dan. Na programu bo to leto tudi vprašanje izpremembe jednotinega imena. Ta zadeva nas je že stala mnogo časa in denarja od leta 1910, in nas bo še, ako se ime zdaj ne izpremeni, kajti končno bo prav gotovo prišlo do tega. Cim dalje odlašamo, tem dalje bomo tratili denar, čas in energijo za to reč. Po mojem mnenju je popolnoma pravilno, da se ime izpremeni tako, da bo odgovarjalo pravilom. Iz pravil smo že pred leti odpravili vse, kar bi imelo kakšno stiko z verskimi ali političnimi vprašanji, in izkazalo se je, da je bilo dobro, zato naj se še ime primerno izpremeni. Cim preje se to zgodi, tem bolje bo za organizacijo. Stroškov pri tem ne bo takih, kakor nekateri sodijo, kajti vse knjige in tiskovine se lahko rabi sedanje, dokler ne bodo porabljene, potem pa se nadomestijo z novimi. Tudi na zastavah se sedanje označbe s čisto malimi stroški lahko primerno izpremene, in če Ostanejo kot so, pa tudi ne bo nič škodovalo. Nadalje, če se kaj spremeni na konvencijah, naj bi bili deležni vsi člani, ne samo novo-pristopli. Oni tako ne vedo, kaj se pri nas godi, dokler niso Člani šest do 12 mesecev. Kar se tiče posmrtnine, naj bi se napravilo več razredov, namreč $250, $300, $350, $400, $450, $500 in tako naprej do $1,500. Tako bi se člani lahko zavarovali za poljubno svoto, kakor bi mu pač ugajalo. Vzelo bi seveda nekoliko časa za sestaviti plačilno lestvico za vse te svote, toda ko je enkrat se- stavljena, bi nam služila eno konvenčno dobo. Naj to zadostuje, saj vem, da se na konvenciji ne bodo dosti ozirali na te dopise. Vsak delegat bo deloval v smislu društvenih naročil in tako bo najbolj prav. Pozdrav vsem sobratom in sosestram odraslega in mladinskega oddelka! Anton Jerina, blagajnik društva št. 40 JSKJ. Pittsburgh, Pa. Ker se noče nobeden drugi oglasiti iz naše pittsburške naselbine, se bom pa jaz zopet oglasil, da ne bo naša naselbina zaostala za drugimi. Pazno zasledujem vse razprave o pravilih, in opazim, da se samo vsak ozira na mladino. Ali žalibože, na starce se pa do sedaj še nihče ni od daleka ozrl ali spomnil nanje. Ker sem pa tudi jaz že med starimi, zato se moram pa sam za starce potegniti, in za nas ta stare kaj priporočiti, da se nam ne bo pri vsaki konvenciji asesment povišal, kot je bilo dosedaj v navadi. Na mladino, ki je zdrava in krepka, ki si z lahkoto služi svoj kruh, se vsak ozira in priporoča kolikor mogoče bolje ugodnosti, in da bi manje plačevali. Za nas starce, ki nam moči opešujejo, in v slučaju, da kdo delo zgubi, ga ne more druzega dobiti, ker se nas bojijo zaradi ostarelosti, se ne menijo. Ravno isto je pri podpornih organizacijah, da se nas bojijo, in prezira se nas, in še na misel nobenemu ne pride, da bi kaj priporočil za olajšanje starim v plačevanje asesmentov. Ampak ravno nasprotno, ases-menti se nam višajo, kakor starost, akoravno je že vsak plačal skoro svojo zavarovalnino. Zatorej bi bil primerni izrek za nas ta stare: Plačaj ali pa umri, starec, drugače ne dobiš nič. Zatorej pa k stvari. Zadnjič sem priporočal, da bi se ime spremenilo, danes pa nisem zadovoljen samo s tem. Priporočam, da bi se spremenilo celo sedanje jednotino poslovanje in vredilo kakor imajo angleške podporne organizacije in sicer da bi se bolniška podpora plačevala samo ene vrste, in sicer $10.50 na teden, in 15 tednov naj bi bil bolnik deležen bolniške podpore v enem letu. Posmrtnine naj bi ostale kakor so sedanje. ( Za operacije naj bi se plačalo, katera je potrebna za rešitev zdravja ali življenja, in sicer $75 . Asesment za posmrtnino naj bi bil za vsakega do 38 let starega, ki pristopi v Jednoto, tak, da bi plačeval dva od sto svoje posmrtnine. Od 38 let naprej pa po tri od sto od svoje posmrtnine. Ko bi pa bil pet let v Jednoti, bi se pa vsakemu asesment za posmrtnino znižal za 20 centov na mesec. In to znižavanje po 20 centov naj bi se vsakih na-daljnih pet let vršilo. To bi bilo, da ko bi bil član 40 let v Jednoti, bi bil posmrtninskega asesmenta prost, in s'' tem bi se starim članom olajšalo v plačevanju asesmentov, ker bi mlad za svoja stara leta plačeval. V sedanjem poslovanju vseh slovenskih podpornih organizacij je ravno nasprotno, da star plačuje za svoja mlada leta. Pa naj eden reče, da to ni istina? Jaz se držim pregovora, ki p:a-hrani v mladosti, za svoja jimi priporočili, da bo kaj več glasu iz naše naselbine, da ne bo kdo mislil, da šamo jaz živim v tem mestu. Z bratskim pozdravom ostajam vdani sobrat Ivan Varoga, član društva št. 26 J. S. K. J. Chicago, 111. V mojem zadnjem dopisu, ki je bil priobčen pod naslovom razprave o pravilih, se je pripetila napaka tam, kjer ;se priporoča, koliko asesmenta naj bi člani plačevali za bolniško podporo. Tam je pomotoma navedena svota 25 centov, ko bi v resnici moralo biti $1.25. Pravilno bi se dotični stavek moral glasiti: “Vsak, član, zavarovan za bolniško podporo, naj bi plačeval od 16. do 50. leta starosti enako, in sicer po $1.25 na mesec, prejemal pa v slučaju obolelosti prvih 17 tednov po $12, naslednjih 17 tednov pa po $6 na teden.” To pojasnilo naj vpoštevajo tisti člani, ki so se zanimali za moj dopis, priobčen v Novi Dobi z dne 6. junija. Z bratskim pozdravom Andro Spolar, predsednik društva št. 70 JSKJ. NAZNANILO IN ZAHVALA Tužnih src naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da se je za vedno poslovil od nas ljubljeni sin, oziroma brat John Colarič ml. Nepozabni pokojnik je preminil 20. maja v najlepši mladeniški dobi, star šele 23 let. Bil je tihega in mirnega značaja in priljubljen med prijatelji in znanci, kar se je posebno pokazalo ob njegovem mrtvaškem odru. Najiskrenejša zahvala društvu sv. Cirila in Meoda, št. 1 JSKJ za krasen venec in za spremstvo pokojnika na njegovi zadnji poti. Srčna hvala vsem, ki so darovali vence ali dali za maše zadušnice/ Zahvala Moose Lodge, učiteljicam 7. razreda in sledečim: Frank Pengal, John Kapsh Jr., Joseph Mantel, John Zupančič, Frank Žergaj, Louis Bergant, Joe Klun, John Gra-dišar, Alojzija Fulmayer, Frank Zgonc Jr., Matt Kapsh Jr., Anton Slabodnik, Joseph Bukovich, Joe Kovač Jr., Mr. in Mrs. Nick Chernich, John Pusavec, Joe Seliškar, Steve Banovec Jr., Frank Tomsich Jr., Frank Urbas Jr., Mr. in Mrs. Adolf Dolinšek, Mr. in Mrs. Joe Romshak, Mr. in Mrs. Frank Koščak, Mr. in Mrs. Antom Mikolich, Mr. in Mrs. Ignac Kožar, Mr. in Mrs. | •John Štrukelj, Alice Glavan, John Kožar Jr., Mary Kožar in Angela Kožar. Ti pa dragi sin in brat, počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška gruda! Žalujoči ostali: John in Margaret Colarich, stariši; Frank, Tony in Louis bratje; Jennie in Mary, sestri. Ely, Minnesota, dne 3. junija 1928. ČUVAJMO SVOJE OČI vi: stara leta. Zavoljo tega tudi tu priporočam, da bi vsak mlad plačeval za svoja stara leta. Zavoljo tega bi priporočal slavni 13. konvenciji J. S. K. Jednote, da bi se zavzela za to moje priporočilo in kaj ukrenila za olajšavo starih članov. V slučaju, da bi to moje priporočilo zadobilo zanimanje, sem pa pripravljen podati in pojasniti natančno in izvedljivo priporočilo, ker tukaj sem samo povr-šno*omenil in priporočil. Prosil bi pa tudi naše pittsburške delegate, kakor tudi glavnega predsednika naše jednote, da bi se kaj oglasili a svo- Oko je bolj delikaten in kompliciran mehanizem nego je najfinejša ura. Najboljša ura na svetu se more kupiti za par tednov plače, človeško oko pa, ki vidi, se ne more kupiti z vsem zlatom tega sveta. Vendarle izpostavljamo svoje oko nevarnostim, katerim ne bi svojih ur gotovo nikdar izpostavljali. Ni pametnega človeka, ki bi dal detetu skupaj kladivo in uro, da se z njima igra. Vendarle istočasno imamo na tisoče otrok, ki se igrajo s škarjami, ki se za oko ravnotako po-gubonosne kakor je kladivo za uro. Težko je najti človeka, ki bi nesel svojo uro h kovaču ali mizarju, da jo popra- vi, ali na tisoče tovarniških in uradnih zaposlencev izvršuje vsak dan manjše operacije na svojih očeh ali pozivajo na pomoč svoje sodelavce — tipkarice, mašiniste ali kamnoseke —, da jim odstranijo kako troho iz očesa. V tem delu se dostikrat rabijo žepni nožiči, kompasi, odvijači in manikur-ske opreme. Tako lahkomi-šljeno ravnamo s svojim najdragocenejšim posestvam, svojimi očmi. Vsako leto na tisoče moških, žensk in otrok izgublja svoj vid za vedno ali si težko poškodujejo svoje oči vsled nezgod, ki bi se -zlahka preprečile. Dejanski, nezgodam je pripisati največ slučajev popolne ali delne slepote. Seznam nezgod, ki se dogajajo doma, na delu ali pri igri, in načinov, kako se take nezgode dajejo preprečiti, bi napolnil ves ta list. Radi tega se hočemo tu omejiti le na nekatere tipične nezgode in povedati le par besed o njihovi preprečitvi. V prvi vrsti ni industrije, o kateri bi se lahko reklo, da ne vsebuje nevarnosti za oko. Kjerkoli so ljudje zaposleni, obstoja nevarnost letečih trohic prahu, pepela, kamna, kovine ali drva, opasnost od strani raznih kemikalij v pljuskov lite kovine in tupatam škodljivega svetla ali vročine. Iz tega izvirajo neštete nezgode, ki so tipične v gotovih industrijah. Kjerkoli obstojajo take nevarnosti, napredni delodajalci zalagajo delavce s potrebnimi obrambenimi naočalami, zaslonili, okobrani in drugimi obrambenimi pripravami. Glavna stvar pa je, da jih delavec zares rabi, ko jih že ima, in da jih zahteva, kadar jih nima, in med tem da je previden za svoje dobro in ono svojih sodelavcev. Takozvani šaljivec, ki pa je bolj neumen, kot šaljiv, ki bombardira svoje tovariše s koščki papirja, iglami ali z drugimi stvarmi in sploh se zabava s takim počenjanjem v delavnici ali pisarni, je že oropal mnogo ljudi njihovega vida. Tudi doma so nevarnosti za oči mnogovrstne. Med najbolj običajnimi so: opekline vsled pljuska luga ali drugih preparatov za čiščenje, leteči žeblji ?n žebljički, ubodi nožev, vilic in Škarij. Okulisti imajo neprestano posla s poškodovanimi očmi, ki so bili ranjeni, ko je kdo rabil nož ali vilice, da si odveže čevlje, ko je bil trak prezavozlan, in je nož odskočil. Isto se dogaja, kadar kdo poskuša otvoriti na isti način pokrov na steklenicah ali posodah, kar se dogaja v milijonih hiš, ali dostikrat orodje smukne in poškoduje na stotine oči vsako leto. Seveda se ne more pričakovati, da gospodinja nosi ob-rambene naočale ali da mož rabi doma iste obrambene priprave kot na delu. Potrebno pa je, da se vsak zaveda, da tudi doma preži nevarnost na oči in da treba vedno ravnati z zdravo pametjo in previdnostjo. Steklenice in druge posode treba odpirati s pripravami, ki služijo za to svrho, in ne z noži, vilicami itd. 2eblje treba udarjati z ravnim udarcem na glavico in ne po strani. Treba rabiti lo.jtre in ne omahujočih stolov, da se doseže visoko mesto ob zidu. To se prav običajna pravila previdnosti. Med nevarnostmi pri igri treba tu omenjati dvoje istih, ki sta jako resni. To so nezgode, ki se dogajajo vsled sproženja igračnih pušk in umetal-nih ognjev, pa ne !c na Fourth of July, marveč tudi ob Božiču in ob drugih prilikah. Na tiso-1 če nezgod se dogaja na leto vsled igranja s takimi pripravami. Vzlic vsem pozivom na nevarnost, vidimo vendarle na tisoče otrok, ki se igrajo s takimi puškami, pištolami in ognjemeti. Mnogo otrok in tudi odraslih zgubi vsled takih nezgod svoj vid. In sedaj majhen eksperi- ment: Ko končate prečitati ta članek, zaprite svoje oči prav tesno, dokler ni vse črno pred njimi. Sedaj si predstavi, da ostaneta tako slep za vse svoje življenje. Zamislite si to in prav sigurno postanete navdušen pristaš najbolj skrbne previdnosti za oči doma, na delu, pri igri in povsod F.L.I.S. ------------------o-------- Miroslav Hirtz: PONOČNJAK Polnoč je minila. Še trepetajo v zraku poslednji zategnjeni tresljali, ki jih je odbila stara ura v visokem temačnem zvoniku tamkaj na koncu mirne vasi . . . Sedim ob odprtem oknu in gledam iz prvega nadstropja graščine na široko dvorišče in daleč tja preko zelene ledine na svobodne poljane — v vedro, zvezdnato, dišečo majniško noč, ki se ji le zdaj pa zdaj izvije v očarljivem blesku bele, polne lune kak tajinstven vzdih. Sedim in se izgubljam v sladkih sanjarijah, ki nosijo dušo v vsemir — tja k bleščečim svetovom in še dalje, še dalje za njimi, v prostore brez meja in razmerov, v kraljestvo večne ideje, ki iz nje izvirajo in od nje umirajo vsa ta skrivnostna življenja ... Na dvorišču se vse leskeče v dolgih srebrnih žarkih, ker jih na potu z bledih višav ne ustavlja niti najmanjši oblaček. Kolikor neba vidim, vse je kakor ogromen kos modre svile, posut z mirijadami bleščečih draguljev . . . S smrek, ki so v podobi loka obrobile ledine pred gradom, kaplja v travo debela rosa. Tip . . . tap . . . šušlja udarec za udarcem, dotikajoč se po tleh nastlanih iglic. Tip . . . tap . .. odgovarja glasneje sosednji me-cesen, na katerem prenočuje cela naselbina klepetavih vrabcev. Lahko bi mu z roko dosegel temne veje; vidim na njih gnezdo tik gnezda — to večje, ono manjše. Zdaj krasno, visoko drevo je dopotovalo pred mnogimi leti kot drobna mladika s strmih Alp v popotnem kovče-gu svojega gospodarja . . . Onstran dvorišča mi objema oko nekaj kilometrov širok pašnik, po katerem se črne drevesa. podobna ogromnim senenim kopicam. Ondi, kjer se pašnik izgublja očem in se zliva z robom stoletnega gozda, se beli v mesečini majhno jezerce, ki ga je izlila narasla Plitvica. Z njegove bleščave gladine odmeva v noč zagljušljivo kreketanje žab: rega . . . rega . . .rega . .. Venomer isto, enolično, brez vsakršne glasovne izpremembe in vendar polno melodije. . . Čedalje bolj drzno prodirajo skozi okno v mojo sobo razposajeni nočni metulji, ki jih je začaral plamen svetilke, ki gori na mizi. Butajo ob vroči stekleni valj, dokler ne padejo drug za drugim z osmojenimi perutmi na to ali ono knjigo, spis, košček papirja, škatljo. Na neki pesniški zbirki se muči v poslednjem drhtenju krasen mrtvoglavec z dolgimi, glavniku podobnimi tipalkami . . . Na lovu za metulji poletava-jo pred oknom kakor strele brzi netopirji, včasi tako blizu, da jim lahko pogledam v majhne svetle oči. Skrivnostno se dojema duše nežen, komaj slišen šum njihovih mehkih peruti. Ko zacvilijo, mi nehote šine mraz po životu in se mi vidi, kakor da bi gledal pred seboj čudežna bitja iz prekogrobja, ki so se vzbudila samo za hip zavoljo te nervozne zračne igre. Tedaj pa se oglase v srebrni pomladni noči novi slovesni glasovi. Izza graščine je v vonjavem parku zapel sivi slavček hrepeneče, otožno, ganljivo, v molu. Zapel .je najprej v presledkih, kakor da bi se bil pravkar vzdramil iz spanja in si skuša mojstrsko grlo pripraviti za polno ubrano pesem o žarki ljubezni. Iz čuvstvenih prsi so | se mu izvili dva ali trije nape-(Dalje ua «3. stroji). % :: OTOK ZAKLADOV Angleško spisal R. L. STEVENSON Poslovenil J. M. i »»♦♦♦♦♦»»♦♦♦»<'tfH'tHtfHWt»-H<<<<< ItHHI»»»♦+♦ ■M-E- (Nadaljevanj*) “Silver, gospod,” je odvrnil kapitan; “on želi ravno tako, kakor vi ali jaz, vse prikriti. Mornarji godrnjajo; on bi jih pa kmalu lahko potolažil, samo če bi imel priložnost, in jaz svetujem, da se mu da ta prilika. Dajmo mornarjem prost popoldan, da gredo na suho. Ako gredo vsi, no, potem bomo ladjo branili. Ako ne gre nobeden, no, potem držimo mi kabino in Bog bo pomagal pravični stvari. Ako pa gredo samo nekateri, verjemite mojim besedam, gospod Silver jih pripelje nazaj na ladjo tako pohlevne kakor jagnjeta.” In tako smo tudi sklenili storiti; vsem zanesljivim možem smo dali nabasane samokrese; Hunterju, Jocyu in Redruthu smo vse povedali, in oni so sprejeli te novice z manjšim začudenjem in bolj dobre volje kot smo pričakovali; nato je odšel kapitan na krov in nagovoril mornarje. “Fantje,” je rekel, “vroč dan smo imeli danes in vsi smo utrujeni in malo slabe volje. Majhen izlet na suho ne bo' nobenemu škodoval — čolni so še vedno v vodi; vzemite jih in kolikor vas hoče iti popoldne na suho, lahko greste. Pol ure pred solnčnim zahodom damo s strelom iz topa znamenje, da se zopet vrnete.” Mislim, da so ti neumni ljudje mislili, da leže tamkaj taki kupi zakladov, da si bodo kar noge polomili nad njimi, kakor hitro stopijo na suho; kajti v trenutku jih je minula slaba volja in veselo so zavriskali, da je odmevalo daleč naokoli in da so ptice vnovič vzletele in krožile po sidrišču. Kapitan je bil preveč razumen, da bi jim ostal na potu. V trenutku jim je izginil izpred oči in pustil Silverju, da uredi izlet, in jaz mislim, da je bilo popolnoma dobro, kar je storil. Ako bi bil ostal dalje na ladji, se ne bi mogel še dalje delati, kot da ne razume položaja. Jasno je bilo kot beli dan, da je bil Silver kapitan in da so bili mornarji, ki jih je imel pred . seboj, zelo uporni. Kar je bilo poštenih med njimi — in kmalu se je pokazalo, da so bili tudi taki na ladji — so morali biti zelo abotni. Ali pravzaprav mislim, da je bila resnica ta, da so bili vsi mornarji nezadovoljni vsled zgleda kolovodij — samo nekateri bolj, drugi manj, in nekaj malega izmed njih, ki so bili vobče dobri ljudje, ni bilo mogoče niti voditi, niti gnati dalje. Boljše je bilo za nas potuhniti se in skriti, nego vzeti ladjo in pomoriti mnogo nedolžnih ljudi. Naposled je bila družba pripravljena. Šest jih je bilo določenih, da ostanejo na ladji, ostalih trinajst, vštevši Silverja, pa se je vkrcalo. In sedaj mi je šinila v glavo prva onih norih mislij, ki so toliko pripomogle v našo rešitev. Ker je pustil Silver šest mož na ladji, je bilo jasno, da naša stranka ni mogla ladje vzeti in braniti; in ker jih je ostalo samo šest, je bilo ravno tako jasno, da kabinska stranka v tr.enutku ni potrebovala moje pomoči. Kakor bi trenil, sem zdrknil z ladje, stopil v sprednji del najbližjega čolna in skoro v istem trenutku so odrinili. Nikdo me ni opazil, samo prvi veslač je rekel: “Ali si ti, Jakec? Drži glavo dol!” Silver pa je iz drugega čolna pozorno gledal semkaj in vprašal, ako nisem jaz tukaj; in od tega trenutka dalje sem se kesal za to, kar sem storil. Mornarji so veslali kot za stavo proti suhemu; in čoln, v katerem sem bil, je bil prvi in ker je bil tudi lažji in imel več veslačev, je pustil drugega daleč za seboj; kakor hitro je prišel do suhega, sem pograbil vejo in skočil iz čolna ter planil v najbližjo goščo, ko je bil Silver z ostalimi še kakih sto korakov zadaj. “Jakec! Jakec!” sem ga slišal klicati. Lahko si mislite, da se nisem zmenil za to, temveč sem tekel naravnost za svojim nosom, dokler nisem omagal. XIV. POGLAVJE Prvi udarec. Tako sem bil vesel, da sem utekel Dolgemu Johnu, da sem se začel smejati, ozirati se okoli sebe in zanimati se za čudno deželo, v kateri sem se nahajal. Prekoračil sem močvirnati kos zemlje, ki je bil poln vrb, ločja in čudnih tujih močvirskih dreves, in dospel sem na rob odprtega dela valovite in peščene pokrajine, ki je bil okrog ene milje dolg; tu je raslo nekolika smrek in veliko število krivih dreves, ki so bili podobni hrastu, samo da so imeli listje bledo kot vrba. Na drugi strani tega odprtega kraja se je vzdigovala ena izmed gora z dvema čudnima skalovitima vrhuncema, ki sta se živo svetila v solncu. Prvikrat sem sedaj okusil veselje raziskovanja. Otok ni bil obljuden; svoje tovariše sem pustil daleč za seboj in pred menoj so cvetele rastline, ki jih nisem poznal; tuintam sem videl kače in razen živali in ptic ni bilo nič drugega živega. Naletel sem na kačo, ki je vzdigovala glavo in siknila proti meni in to sikanje je bilo podobno brenčanju vrtavke. Tedaj si nisem mislil, da je bil to smrten sovražnik in da je bil njen glas znano klopotanje. Nato sem dospel v veliko goščavo hrastom podobnih dreves — ki so bila živi ali vedno zeleni hrasti, kakor sem čul pozneje — in so rasla doli po pesku kot robidovje ter imela čudno zvite veje in tako gosto listje kakor streha. Goščava je segala od vrha enega peščenih gričev in se razširjala do roba širokega in s trsjem zaraščenega močvirja; tu je tekel najbližji izmed malih potokov proti sidrišču. Močvirje se je v močnem solnčnem svitu kar kadilo in obrisi Daljnogleda so migljali skozi njegovo soparo. Kar naekrat pa je nekaj oživelo med robidovjem; divja raca je vzletela in tej je sledila druga in še tretja, in kmalu je nad celim močvirjem visel cel oblak ptic, ki so kričale in krožile po zraku. Takoj mi je prišlo na misel, da se mora nekdo izmed mojih tovarišev plaziti ob robu močvirja. Nisem se motil; kajti kmalu sem začul oddaljene zamolkle glasove, ki so bili vedno glasneji in se vedno bolj bližali. To me je prestrašilo in zlezel sem pod najbližji živi hrast, se vlegel ter poslušal, tih kot miš. Drug glas je odgovoril in nato je prvi glas, ki sem ga sedaj spoznal za Silverjevega, zopet začel govoriti o isti stvari dalj časa in semintja ga je prekinil drugi. Sodeč po glasu, sta morala govoriti resno, skoro strastno, vendar ni prišla nobena raz- ločna beseda do mojih ušes. Naposled se je zdelo, da sta prenehala in se morebiti vsed-la, kajti ptice so se zopet pomirile in sedale na svoja prejšnja me sta v močvirju. Sedaj sem pa začel čutiti, da zanemarjam svojo dolžnost; če sem bil že tako lahkomiseln, da sem s temi lopovi prišel na suho, je bilo naj manj e, kar sem mogel storiti, da sem jih poslušal, kaj so govorili, in da je bila očividno moja dolžnost pod ugodnim zavetjem splaziti se kolikor mogoče blizu. Smer, v kateri sta se nahajala govorilca, sem sedaj zelo lahko določil, ne samo po njihovih glasovih, temveč tudi po kre-tanju one peščice ptic, ki so še vedno plašno krožile nad glavami vsiljencev. Plazil sem se po vseh štirih dalje in lezel neprestano, toda počasi proti njima, dokler nisem navsezadnje, ko sem pomolil svojo glavo v neko odprtino med drevesi, razločno videl v lepo, malo zeleno dolinico poleg močvirja, ki je bila gosto poraščeni z drevjem; tukaj sta sedela Dolgi John Silver in nekdo izmed mornarjev drug drugemu nasproti in se pogovarjala. Solnce je svitlo sijalo nanje. Silver je vrgel svoj klobuk poleg sebe na tla in njegov veliki, gladki obraz, ki se je ves svetlil od potu, je bil obrnjen proti tovarišu. “Tovariš,” je dejal, “to je samo radi tega, ker te cenim kot kupe zlata, kot kupe zlata, in zanesi se na to! Ako te ne bi imel rad, bi te ne bil vzel semkaj, da bi s teboj govoril in te svaril. Vse je storjeno — in ti ne moreš ničesar spremeniti ali popraviti; samo da rešim tvoj vrat, govorim s teboj, in ako bi kdo izmed divjih to vedel, kje bi bil jaz, Tom — no, povej mi, kje bi bil jaz?” “Silver,” je rekel drugi, — in opazil sem, da ni bil samo zelo rdeč v obraz, temveš da je tudi govoril hripavo kakor vrana in se mu je glas tresel kakor napeta vrv — “Silver,” je rekel, ‘ vi ste stari in vi ste pošteni, in imate denar, ki ga drugi mornarji nimajo, da ste s takimi ljudmi stopili v zvezo? Vi ne! Kakor gotovo me Bog vidi, jaz raje izgubim svojo roko, nego nastopim proti svoji dolžnosti —” Po teh besedah ga je iznenada prekinil nek šum. Našel sem enega poštenega in zvestega mornarja — no, in sedaj se je v istem trenutku začul glas še enega. Daleč v močvirju je kar iznenada nekdo zakričal kakor od jeze, na to še eden za njim in temu je sledil strašen zategnjen krik. Odmeval je po skalovju Daljnogleda zopet in zopet, cela trupa močvirnih ptic se je z glasnim vriščem vzdignila v zrak in zakrila nebo, in še dolgo potem je ta smrtni krik donel po mojih ušesih; nastala je zopet tišina in samo vreščanje ptic in oddaljeno šumenje valov je motilo pomladanski mir. Tom je vzpričo tega glasu skočil pokonci kot vzpodboden konj. Silver pa ni niti trenil z očmi. Stal je kjer je bil, se naslanjal na svoje berglje in gledal svojega tovariša kot kača, ki hoče skočiti. “John,” je dejal mornar in mu dal roko. “Roko proč!” je kriknil Silver in odskočil za korak varno in naglo, kakor izurjen telovadec. “Roko proč, kakor vam drago, Silver!” je odgovoril drugi. “Le radi slabe vesti se me morete bati. Pa povejte mi za božjo voljo, kaj je bilo?” (Dalje prihodnjič) -----------o---------- PONOČNJAK (Nadaljevanje- iz •*>. strani) vi nakar je utihnil, dokler ni nadaljeval v daljših kiticah, v vse bolj odbranih napevih, v umetelnem recitativu, zdaj glasno in glasneje, kakor da bi hotel v eni sapi izpeti vso svojo svetlo dušo, zdaj tiho in tišje, kakor da bo vsak hip izko-prnel v zadnjem občutju slasti. Medtem ko vsi ostali pernati prebivalci parka mirno spe v zelenih skrivališčih, slavec edini toži in zlaga stok za stokom v čarobno himno veličastni majniški noči. Čakal sem drobnega glasbenika, da se na svoji nočni poti od grma do grma preseli pod moja okna v priljubljeni bezgov grm. Bil sem prepričan, da bo prehodil to pot kakor vsako noč v teku svojih zaljubljenih dni. Ti obiski trajajo že peto leto in jaz si domišljam, da je to tisti sanjar, ki sem ga poslušal prva leta svojega bivanja na kmetih, saj vem zanesljivo, da razen njegove samice ni drugega slavčka v parku. Vsako pomlad se po redu vrača iz daljnih južnih krajev v staro domovino, v isti park, v isti bezgov grm. Odkar se poznava, me je že stokrat ponoči s svojim melanholičnim vzdihovanjem pod oknom predramil ali pa prisilil, da sem, ležeč v postelji ali sedeč za mizo, ostavil delo, zalučil pero in knjigo in samo njega napeto poslušal, samo z njim delil zanos in čuvstvo, bolest in neutolažljivo hrepenenje njegove krasne glasbene lirike. In kadarkoli in kolikorkoli sem ga ponoči poslušal iz bližine, vselej sem mislil, da ga umejem do podrobnosti in da skozi njegovo grlo govori moja duša, moje sanje ... Namestu bliže k bezgovem grmu se je slavčevo petje odmikalo čedalje bolj v park. Nisem si hotel prikrajšati popolnega užitka, zato sem sklenil, da pojdem za njim v bledo noč, h grmu, kjer slavček plaka, da bi nui bil blizu, čisto blizu, komaj nekaj korakov proč. Kmalu sem bil že na stezah v parku. Hodi! sem preko belih mostičkov, ki se na več mestih pno čez bister potoček, ki se je v koritu mikavno lesketal, žuboreč skozi noč s pesmijo svojih valov Ko sem prišel globoč-je v gozd, sem korakal tišje in opreznejše, ker nisem mogel prav razločiti steze, takšno temo so napravile po tleh goste krošnje, ki je skozi nje komaj prodrl kakšen lunin trak in se razlil iz posamnih drobnih špranj med razmaknjenim listjem, ki se ga je rahlo dotikala ljubka sapica, risaje v zraku, na zemlji ali na kakšnem deblu srebrno progo, krivuljo, piko ali kaj drugega. Tako sem prišel na manjšo goljavo na južni strani parka in našel ondi staro trhlo brv, na kateri sem pre-sanjal toliko svetlih noči. Nedaleč od brvi se je iz dišeče kostenine tik potoka lila v nočni mir najbolj zvočna glasba v vsej prirodi. Najprej sem strmel ves omamljen, nato pa sem se zdajj pa zdaj sklonil in sem zvedavo preiskaval grm od korenike do temena, da bi odkril ljubo mi ptičico. Stala je skoro pobožno na prostrani veji in sem lahko povsem jasno razločeval med listjem njeno z mesečino oblito telesce. Dragoceni trenutki! Nad menoj so šumele smreke, iglice so se osipavale name . . . žolte, suhe, dišeče iglice. Rosa mi je umivala Čelo, obraz in roke, čist zrak je polnil usta, nosnice in prsi, zrak, nasičen z vonjem prvega sena, ki je ležalo razgrnjeno nekje na senožeti onkraj parka. Napol ovenelo pod solnčnimi žarki je zdaj, ko ga je škropila debela rosa, tik pred smrtjo, silneje dišalo. Z njegovim vonjem je najbolj tekmoval vonj modrega španskega bezga in raznih sadnih dreves na sosednjem vrtu. Puška, ki je ležala tik mene na brvi, se je potila oc* rose, in ker je bila s prednjim koncem obrnjena tja, odkoder je pihala nočna sapa, sta obe dajali nežen, tihemu brenčanju podoben zvok, dočim je potok pod brvjo venomer momljal in žuborel ter | plavil v korita beli prodec in sivi pesek, ki se je zbog rudninske navlake prelestno iskril v mesečini, zlasti ondi-le na podnožju slapov. Moje pohaja-lišče je bilo povs,em odprto je z leve strani, odkoder se je nudil pogled na nedogledne razore, čijih zelene ploskve so tonile na robu v nočni temini in bledini. Nalile ogromnemu črnemu pozoju se je bočila sredi polja kopa nametane slame in nje obli robovi so se natanko razločevali od obrisov obzorja. Tedajci me presune krik neke prestrašene ptičice, ki je v nejasni nagli črti šinila čez goljavo mimo brvi in mene na nasprotno stran parka. Na novem počivališču se je bila oglasila še nekajkrat. Nekaj jo je bilo prepodilo . . . Slavček je onemel, ko pa ga je minil strah, mu je iniloglas-no grlo še bolj zadrhtelo. — Sam sem občutil, daso bili slušni dražljaji še silnejši. Medtem ko je njegovo petje doseglo naj višjo in najbolj pretresljivo noto, se je po blisko-vo vrgla odnekod iz zraka in s silnim šumom planila v grm velika črna krogla, ki je spodila sanjarja z njegove vejčice. Prav tisti hip, ko ga je bila ujela v letu. je izpregovorila moja puška — in roparica se je kakšnih deset korakov od brvi zvalila na belo stezico. Brž sem skočil tja. Spoznal sem v žrtvi veliko sovo. Tik nje je ležal slavček, ki ga je bila v smrtnem trenutku izpustila iz morilnih krempljev. Bil je še malce živ. Oprezno sem ga dvignil, ker se mi je videlo, da se je le onesvestil od strahu; ko pa sem ga pozorneje preiskal, sem opazil, da mu je zlomljena desna nožiča v kolenu in da krvavi na trebuščku. In sem mu še bolj razpihal sivo obleko ter dognal, da ima tudi ne hrbtu odprto rano. Roparica ga je bila prebodla s svojim strašnjim orožjem; najbrž so mu šli kremplji tudi skozi drobno srčece, polno svobode, pesmi in ljubezni. Slavček je jel obračati oči, dva ali trikrat se je skrčil, potlej pa je izdihnil v mojih rokah . . . Še zdaj čutim v sebi vso usodno tragiko vse tiste kontraste pomladne noči. Vrnil sem se v sobo globoko ogorčen zavoljo te jadne ironije usode . . . Slavček je počival sredi pi-sajne mize na koščku belega papirja. Obračal sem ga z boka na bok, nekam otročje-naivno prepričan, da se vendarle vzbudi v njem življenje, da se bodo odprle oči in da bo skozi odprto okno zletel v vedro srebrno noč. Vzlic vsem ugovorom razuma se nikakor nisem mogel sprijazniti z bridko resnico, da je to drago bitje, ki je še malo preje uprav tonilo v življenski slasti, za vedno zaprlo svoje ljubke oči, za vedno nehalo dihati, čutiti, peti, — da je postalo na vekomaj mrtva, brezčutna snov . . . Ali ko sem bolj pogledal strjeno kri, ki se je s svojo temnordečo barvo videla v tako otožnih madežih ob svetiljkini luči na snežnobelem papirju, sem razumel, da je draga ptičica umrla prav tako, kakor bom nekoč sam umrl in kakor umirajo nešteta velika in majhna življenja — često v času največje sreče. In jih ne morejo vzbuditi od smrti ne obupni klici, niti bolest in molitve in ne sol- ze .. . Sicer pa — kaj je tako-le drobčkano življenje v očeh Prirode? Narava ima pač svoje zakone, nima pa — srca. (Življenje in Svet). Še malo časa 'I '1''H■» i'■> f 1 -fr ZASTAVE regalije, prekoramnicr in trakovi. Halje Victor plošče v vseh jezikih. Prave glasne Victrole. Ure, diamante, prstane in vso drugo zlatnino. Nad 20 let v trgovini. Cene zmerne, postrežba točna. IVAN PAJK 24 Main Street. | Conemaugh, Pa. I 1 T S1 '3' Le še nekaj tednov in poletna potniška sezona bo pri kraju. Vendar pa ima še vsak rojak priliko ,da se pridruži enemu od naših skupnih potovanj in se tako okoristi 'na ugodnostih ,ki jih ista nudijo. MAJESTIC NA 23. JUNIJA. S tern parnikom ima odpotovati večja skupina Slovencev preko Cherbour-ga in Bazela v Ljubljano. Majestic je največji parnik na svetu in npri-pada White Star liniji. Vsak rojak je vabljen na to potovanje, ki je namenjen v domovino ob tem času Priglasite se takoj. \98 dele. Cene harmoniki1® znatno znižal. Pišite po cenik ALOIS ŠKULJ 323 Epsilon Pl., Brookjf" Edini u.topnfk 1» LUBASOVIH HARMONIK » * Državah f' Jr GLAS NARODA NAJSTAREJSI NEODViSN1 SLOVENSKI DNEVNA V AMERIKI. Je najbolj razširjen list v Ameriki; donaš» ^oli** nje svetovne novosti, n8,(j0ino-izvirna poročila iz star® f0 vine; mnogo šale in Pre,°v mariov najboljših pisatell« • Pošljite $1.00 in pričeli ga bomo poš>'>* Vaa pisma naslovite GLAS NAROD* 82 Cortlandt St, Najvoeja in najatarejža slovenska ilatarnka trgovina v Zlatarske predmete vseh vrst, gramofone, piane in radio vi® in izdelkov dobite pri nos. FRANK ČERNE 6033 St. Clair Ave. in »3« E. 79th St. Cleveland, O. ANTON ZBAŠNIK Slovenski Javni Notar 4905 Butler Street, Pittsburgh* ok« ** 1 Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vrste, °I,0Jjfco ^ 8 vse druse v notarski oosel scadaioče dokumente, bodisi za Anic vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi za stari kraj. Pišite ali pridite osebno. RUDOLF PERDAN SLOVENSKI JAVNI NOTAR strok® Naznanja rojakom te okolice, da izvršuje vse v notarsko s* spadajoče posle. _. 933 E. 185th St. Cleveland, Ob«®* txxxTrgxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxixtxxtrTTTxirr Za zapomniti! Ako ste naš vlagatelj, se obračate v denarnih za^9 vah na nas, ker nam zaupate. Ponovno povdarjatf10^^ smo vedno pripravljeni svetovati vam, kako vredtt1 zadeve tu ali v domovini. ved*10 Enako smo tudi onim, ki niso naši vlagatelji ^oJ,nj radevolje na razpolago s pojasnili, v katerisibodi deiia zadevi. Naša bančna in potniška služba je velepot?2113 koristna za vsakege rojaka, ki se je hoče poslinit1. in SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N' f.