Elektrogospodarstvo
Ljubljana
Porazno polletje. O številkah o pol-letnem poslovanju EG ne kaže izgub-tjati besed, saj jih pozna že skoraj vsak naš bralec. Toda za osvežitev naštejmo le nekatere najvažnejše - Izguba v EG znaša nekaj več kot 13 milyard. Temu je treba dodati še neoblikovane ali pre-malo oblikovane sklade. Izguba je 9 krat večja od lanske polletne izgube in 76,8 odstotka večja od lanske celoletne izgube. Vse to pa ima seveda posledice • na likvidnosti, saj ga ni tozda, ki ne bi najemal kreditov za izplačilo osebnih dohodkov. In seveda na vseh drugih področjih. Vse to seveda kaže, da so bile napovedi o uspešnem letošruem letu zvite iz trte.
* • ¦
Velika večina objektov prenešena v sedanje srednjeročno obdobje. Mi-
nulo srednjeročno obdobje je bilo zna-čilno po motixjah, ki so spremljale v elektrogospodarstvu razširjeno repro-dukcijo. Tako so pri proizvodnih ob-jektih načrtovali spočetka 706 MW, z rebalansom je bilo to zmanjšano na 513 MW - dosegli pa so 503 MW novih zmogljivosti. To pomeni 71, oziroma na rebalans 98-odstotno realizacijo plana. Pri prenosnih objektih je polo-žaj slabši. Prvotni plan je predvideval objekte v višini 1870 MVA in 362 km daljnovodov (400,220 in 110 kV), reba-lans je te postavke znižal na 1150 MVA in 251 km daljnovodov - zaradi po-manjkanja denarja pa so zgradili 555 MVA in 121 km daljnovodov. To po-meni prenos velike večine objektov v sedanje sredryeročno obdobje. Plan pa je v celoti izpolnjen na področju primarne energije. Slovenski premo-govniki so dobili 86% planiranih sred-stev, izven Slovenije pa je bilo investi-ranih 14% planiranih sredstev za pri-mamo energijo. Forsirane so bile torej investicije v slovenske premogovnike. Zunaj Slovenije je bil financiran Ug-Ijevik 1 in investicijska dokumentacija za Tuzlo B 1 in Prevlako.
Lojze Cepuš