282. K«f. ČavfteSwJ trsitko v «M»vI SHS. V Uubllanl, v torek 7. decembra 1920. PoiBMuna im, i krono. Lete IV. Izhaja razen nedelj f» praecslkcu vsak ež a » ob 16. uri tiepatticte. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska nliea št.O/J,, Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer ee jih ne pri* obei. Rokopise se no vrafja. sl: Prostor 1 mm X 65 mm po K 1’50. Uradni razglasi, poslano ter no* Hce isti prostoi K 2‘—. Pri večjem naročila popust. ■ J « * • >. - " fel v - - W33£:' * mm, m i tJM ■ ■ ©gasilo jugestav. socilalno - demokratične stranke. Telefonska it. 312. Naročnina: Po pošti aJI g dostavljanjem na dom sa ccio cto k 210, za pol teta h 120, za četrt 'eto K 60, za mesec K 20, Za Nemčijo celo leto K 312, aa ostalo tujino in Amerika K 380. Reklamacije ca Ust bo poštnine proste. Opravnišivo je v Liubljani Frančiškanska ulica št.6'1, Učiteliska tiskarna. Radič. Štefan Radič to danes politična moč nrve vrste. Od Drepan>ar>epa oolitičiKipa zločinca ki ie no uradnh m neuradnih zatrdilih spletkaril nroti novi iupcslovanski državi v tajni zvezi s Habsburžani in z Italiiani na Keki in romal zato Dred sodišče in v zaoor se *e oovznel čez noč do Drveča oolitičnepa vehaka na Hrvaškem kateremu ie na zadniih volit-vnh izrazila svoie zauoante ogromna večina hrvaškega naroda. Poiav. da pustaneio politični zločinci in vele>zdaiaSci* ^kateri so danes bili ohsoeni na smrt na vešal.h hitri posoodarli oolitičnepa položaja tn zasedeio ministrske stole v zgodovini zadni:h let ni nov. Kai so bili Pcšič. Stoian Protič in mahovi tovariši pred 20-30 leti? Puntarski, re-Voluciionarci. Ui so morali ali bežati Jz svoie domovine ali Da čakati v legali na svoie odrešeme. Danes so ti teti možic vodilni državniki velike ♦""oslovanske države. Tudi na Ogrskem ni bilo DO I. 1848. nJč drugače. Košut ie postal minister in cksceknca m ? niitji vred še mnoeo drugih doz-«e?šib veHakov. Radič ie Rt-stal čez -noč politična •noč na Hrvaškem- vprašanje na .te. a!- samo «» danes aH traino? Ali nai nie^ov iisneli oriPisulemo -le tre-Jintrii ool't'čni konstelacij »n trenot-ncmu razpoloženju kmečke mase. aH nai va orinif.memo veliki naravni sili in traini nrivlačnosti meuovesra 6n??tičrie*ča verolznovedania? Odgovor na to vnrašanie nam inore dati Radičev političen brogram in na današnie ruznoložen:e večine ^rvaškopa seliaštva. Radičev nrosram ie kmečki oropam. Po nieeovem nauku nai ima vso oblast v rokah kmet ki ie Plav-ni činitelt v državi Onsnoda ni nič. kmet »e vse‘ zato nai tudi samo kmet vlada sasneua spbe. Ce na nai ima kmet vso oblast v svoiih rokah, fcrtem »e nepotreben krali neootre-fcen cesar nenotreben dvor Radičev nropram ie torei program kmečke mase z republikansko Jrimesio. Jako :nteresantna na bi bila ugotovitev. če bi bi'a snlnh mopoča: Za-kai so kmetie tako vneti za Radiča: Ah zaradi! niepovepa kmečkega nro-fr»nia ali zaradi renuhllkanskesra cesia? Usoda kmečkega naroda na Hrvaškem ie bila do nalnnveišeoa časa us^rt^ 0j fevdalnepsj velenosestnika '/ofrane^ji kmetiča. On ni bil eosno-dar svoie zemlie — to ie bil crof: on se ie imenoval kmeta, a ni bil kmet »mnak samo kmečk? delavec: on ie ZPirilio obdeloval nlo^ve na so uživali drupj niemu tnli in neznani liudie k; n''c.o našli zani nikdar lene at'’ priiazne besede amnak same kletvine in no navadi še nasii bič Ti tuii in neznani liudie so no boeve lakš-nem nravu noscdovall vso zemlio. Kar »o le kmet s svoiimi očmi nreme-ril in nresledal na stotine tn tisoče oralov. Sonirli so se do razkošnih Ladovih in zarravliali dan za dnevom in noč za nočio okrvaviieni Jrmečki znol. Seliak sam na se ie Valial v blatu, nie^ova koliba le bila snhtena iz vrhovih šib in srečen ie bil. če ie bila ometana z ilovico. Pridelal ie Dšenice na stotine centov-, jedel »a koruzo, nase! ie na tisoče. svinkVt; a košček mesa ki snedel morebiti enkrat na leto. Ali ie čudo. če ie začel kmet v taVh okolnostih rezonirati? Pa če ie boli preklinjal bno-a in hudiča, očeta in mater in sebe in svoie tovariše — vse 'e ostalo Dri starem! Trda roka v > sok e posco-ske >e varovala z nebroiem žandar-iev stari sveti dru/abnt red in- do-m^č' ni bilo nd nikoder.- Tudi tolažilne besede ne. Varuhi Dostave so živeli v mestih in trgih in se raznaidašHi v bratskem ob e-mn z grofi in baroni. Posvetna in dulnvna srosooska s‘ na nebesa amDaV v sat nekai »e bilo. Odtod tudi moč duhovščine Dri našem kmečkem liudstvu. Hrvaška duhovščina ni bila taka oosvetna :n» telipenca na že celo ne. Advt>katie so orli liudi v družb5 z iudi in drugim! niiavkami ‘ trpnvci so 'ih sleoariii in poiiufrV Vier so mop|; in uradništvo na Hrvaškem ie Dostopalo s kmeti sk^aino turovi. V^r to ie bila »kavalirska« eep-ta :n profovska navada, katero ie bilo treba nosnetnati kar so storil1 toliko lažie’ ker niso hoteli zatstafati za tuici katerih ie bilo nied nitnr’ veliko število. Ali ie notein čudno da se ie zaiedla v srca hrvaških kmetov silna tnržnia do »ecsnode«? V eo-snodi k? ie naševala na Hrvaškem; ie videl kmet svoie^a naivečieba sovražnika svoiefa trinoga in krvosesa. »Oosnod- »e b;l zani ien> trot. ki o da ie na mah vce drlo za Radičem in kakor iz ene« a srca za-k(^alo: »Dol5 z eosoodo«. doli s tirani živel kmečki revolucionar Oubee. živela republika?« Tu tiči Radičeva moč. Kdor na pr^na izvor nieeove moč* se ca ne bo bal. Pai*e Ptulem to. kar le nif-hovo na b^> dobro Haite >em ^enilšo katero obdeluie'«. Daite lim oravice ki iim nrinadaio. Predvsem -na iim daite dobro uoravo in nošli^te med nie ne nad n e tako uradništvo. ki bo orosto stareea feu-ialnepa duha in ki bo znalo s kmečkim liudstvom občevati ne le v ni!hoveni leziku. amnak tud* s srcem ,>n čuteniem Kadar bodo hrvaški kmetie dobili to. notem se Radiča ne bo več treba bati. Dokler bodo na ostali brezorav-n^ raia se bode rodil Rad!č za Radiem eden hu;5i kakor drup:. z republiko ali brez nie amoals vsak nroti »posnodi*. To ie jedro hrvaškega kjnečkepa vorašania. Hrvaške-pa kmečke(?a vpiašania ni ustvaril Radič, amnak kmečko vnrašanie ie rodilo Radina. On ie nlnd hna kth razmer in ne niihov oovzroč;teli. „Kamarilska akcija”. Vsakemu čitateliu mopoče ni *nano kai ie to »kamarila«. — Krmarila se imenuie družba ki sc ’l>ira okoli nrestola in skuša z raz-n,rni intrVami izrabliati krono v Svoie iv>|-'tične namene. O »kamarili« prinaša Beopradski Sevnik« ?znod neresa znanepa srb-^kepa nublicista Koste Čičvar:ča na-®'ednH z#*lo zaivmiv članek katereca ^"^avliamo v celoti. »Da se zapotovi v konstituanti na za n,onarh'k> so kamariiski *t0c'i storili zelo obsežne korake. Glavni apent s pomočlo katerega krmarila dela. ie o. Pašič. On ie do-b” nalnpo da m>ubl'kanske poslance nrenriča. da mora naša država ostati monarhi ia Naravno ie da Uh bo nreorčal o tem na niemu lasten način: da iih podtkuni. Trdi se. da se mu bo posebno lahko Dosrečilo podkupiti kmečke nnslance na n»l nrinadaio katerkoli stranki. Znano le. da so kmetie zelo s’ab* nred denariem >n da n’kdar niso dovoli močni v svojem prepričanja. G Pašič bo skušal v skupšč:nl Drdobiti za monarhilo tudi inteligenco ori čemer mu bo oomacala do-s^^no troiica kamartlskih agentov: pp. Draškcivič. Pribičevič in Paiica Marinkovič. Vsa skrb vladajočih kropov ie v tem trenutku koncentrrana na tem vnrašaniu. Z vso oohio potovostio se zatriuie da v vsem drugem dodu-ščaio ored našambznimi frakcijami, da tako reš-’k> monarhiiski s stem. Dali bodo naiširše Dlemenske in nokraiinske avtonomne da tako Drcdstdvniki plemen in nokrai:n ob-Hnbliaio da bodo plasovali za ohra-n:iev monarhi iške avtokracije! Mnopo noslancev bo zadovoHnih. ako se Iim nreti z raznustom konsti-tuante Mnopi nih bodo preie Dri-nraylieirt odstonitj od svoiih orenri-čani neco rtn bi ‘riskirali da 'V^ube svo?*> mandate katere so s tolJfcim inidotn dosegli! Tosamezn'h kraiih doseči j usnehe. vseeno bili v plavnem hnrtr) Doraže-m. Oni. k’ so trdili da imaio celi na-ro^ na svoii strani, niso dobili ne četrtno noslancev! Oni medtem veruieio da bi dobili če bi se volitve vnovič vršile in bi bila ni'm noveriena izvršitev volitev v tem siučaiu 150 mandatov. In ker so oni stranka ki že boli soada v preteklost ki nima prihodnosti ie raznmli;vo da bi se popolnoma z.vezali s kamarilo tako kakor so se b;li nekdal zvezali z nio liberalci in naprednjaki. Kar sp tiče demokratov, oni n’so nobena celina. Oni :malo frakcilo. ki *e ravnotako kamarilska kakor so radikalci. Drupa frakc:ia >e medtem ponolnoma antikamarilskepa razoo-ložem'a naravnost renublikanskeea. Prva frakc:ia kaieri ic bilo sam^ . do oblasti ie t>rinravliena iti 7 radii-Kalci roko v roki v vseh stvareh tako tudi v voeliavi reakciie. In ta dela sedai z rad:kalci kombinacie za režitn. ki nai bi ovekovečil nl'hovo današnio olVarh!io. niihove današnie n'ih o ve današnie. politične privile-trlic. Velik del demokratov — 1.1. drupa frakc’ia — na ve n;edtem noče ne samo udejstvovati v reakciii. ki se Diipravlia. nepo se neče uoeistvovati nit > v kakšni komhinaciii z radikalci. Če se z oz'rom na to vorašanie 0 nnravni ureditvi države, t. i. v eTavnem vnrašaniu ooU rajonskih vlad odoravi z dnevnepa reda — kakor izpleda — bo odDravlieno — THitem se ho naša država razdelila v d^a. v kamar ice in antikamarilce. Radikalci z enim detom demokratov in' s slovenskimi klerikalci bodo tvoril kamarilsko pruoo in vse ostale stranke lK»do vodile anti-kamarilsko ooozic:k». More^io unati da nodlezcio ka-lrarilci rreie ali nozn-aie: naš narod ni kitb vsem svolint nanakam to. kaj- ie prški ;n potovo ne bo v svo-lem političnem napredku zaostal za severnimi Slovani.«____________________ Na oga delavskega razreda. Socializem ima nalogo, da pre-ustroji človeško družbo. Njegov prvi cilj ie čim popolnejša harmonija v svetu človeških bitij. Seveda se ne sme misliti, da ne bo bojev v socialistični družbi, oziroma da uči socializem kaj takega. Boi ie načeio Piiroue. Boj opazujemo povsod, kamorkoli se obrnemo. Vidimo ga v svetu, ki ga imenujemo živega, in v onem, ki ga imenujemo neživega, kavno boj je tisto, kar vzdržuje svetovni, red v neskončnosti m ute-melime nai-j uek. Boi ie na orimer med privlačno silo solnca in centrifugalno silo zemlje; in rezultat tega boja je pravimo sukanje zemlje oKrog somea. Korenine hrasta in maha se bojujejo, da pridobe iz zemlje sokove za svoje rastline. Bela te>esca v krvi se bojujejo zoper tujo snov. ki pride v telo in ga ogroža kaKor nošteni Dolictsti zooer vlomilca. Ali kakar je v prirodi vse raznovrstno in pod vrženo razvoju, tako tudj boj ni vedno in povsod enak. Čim nižja je stopnja, na kateri stoje živa bitja, tem smrovejši je boj. Tudi človek na nizki stopnji razvoja je aivjak, in najbolj opravičuje to ime ir,e«(.v bruuum nacm boia. v katerem se obnavljajo v&i instinkti roparske zverine, ki ga vodijo celo do kanibalstva. Tooa žc pri divjaku nc igra fizična sila izključno ulogo v boju, ampah kolikor iouko se ii pridružuje tudi duševna moč. ceio živali se poslužujejo zvijačnosti v boju, v napadu m v obrambi, da izravnajo z njo škodljivo jun razliko fizične moči. Čimbolj se pa človek razvija, tembolj prodira duševni element tudi v boju. Vpliv uuševnosn s. pričela s tem, aa oboroži človek svojo golo roko. in nadaljuje se s tem, da neprenehoma popravlja, zboljšava m izpopomjuie svoje oroi4v m zamenjava stara sredstva z novimi iznajdbami. Duševni element v človeku pa se ne zadovoljava s tem, da izpo-poljnjuje materialno orožje, ker je samo ob sebi tudi boj, temveč gre neodvratno za višjim ciljem. Da iz-pourine materialno orožje in materialne boje sploh in jih popolnoma nadomesti z duševnimi. Tak stadij doseže svet. če postane socialističen, to se pravi, če se vse čioveštvo organizira v eni enotni družbi, v kateri izginejo materialna nasprotja, ki se rešujejo v zadnji instanci z materialnim orožjem. Socialistična družba je svetovna organizacija ljudi, ki imajo skupne interese in jih spoznavajo, k ar ustvarja voljo, da jih skupno zasledujejo. V taki družbi izginejo razredi in s tem tudi razredna nasprotja. V njej se ustanovi skupnost gospodarskih interesov in odpadejo gospodarska nasprotja ne le med 1 danaSniimi razredi, ampak tudi med ' posameznimi skupinami sedanjih kapitalistov, med deželami in naro-di. Čimbolj se umaknejo materialistični boji, tembolj pa oživi duševna tekma, kajti na razpolago ii bo nerazmerno več sredstev. Kakor v sedanjih razmerah, in udeleževalo se je bo na milijone glav, ki so v sedanji družbi obsojene izključno na delo za vsakdanji kruh. Če bi bili argumenti tako močni, kakor se zdi idealistom, bi zadostovala mala armadica dobro podkovanih, v duši prepričanih in dovolj zgovornih socialistov, da bi v kratki dobi prepričali ves svet o brez-primerni koristi socialističnega sistema in pripravili vse človeštvo na odstranitev kapitalizma Toda moderni socializem spoznava, da je tako pričakovanje utopija, kaiti realni, predvsem gospodarski interesi so močnejši od vseh etičnih argumentov. Za interese kapitalističnega razreda ie v sedanji družbi dobro poskrbljeno m zato ne čuti ta razred potrebe po izpremembi. Razun tega ima vse. kar obstaja, v sebi nagon obstanka. Kakor ga ima posamezen človek, tako ga ima tudi kapitalistični razred, Socializem pomeni konec razredov. Proletariat se lahko sprijazni s to mislijo, kajti zanj ni razred nift druzega. kakor neznosna odvisnost, bližajoča se suženistvu. Za kapitaliste pomeni njih razred vzvišenost nad ostalim človeštvom in gospod-stvo. Od kapitalističnega razreda se nc more pričakovati, da bi se navduševal za socialistično družbo. Oonilni faktor socialne revolucijo more biti le delavski razred, ker mu uspeh take revolucije zagotavlia zdrobitev mezdnih verig, gospodarsko neodvisnost, enakopravnost in pogoje za svoboden razvoj. To je. kar ie Karl Marx označil z besedami: ..Osvoboditev delav- skega razreda more biti le^ delo delavskega razreda samega." To resnico maramo imeti neorc-makliivo nred očrni ako hočemo razumet5 ploblii oomen modernega boia med delom in kanitalom. niepov zaključni cili in nalogo delavskega razreda v tem boiu. Ako ima kakšen razred tako zpo-dov:nsko nalogo, kakor lo ima delavski razred našepa časa. le nuino potrebno da io sam soozna Ne le. da lo snozna v obrisih ali na kot me-srleno podobo amnak da razume vso nleno važnost. n?on ploboki Domen in njeno vel:kost. Obstanek delavskega razreda In nierrovo razmerie naoram ostalim delom človefke družbe, nieeova odvisnost od kanitalističjie^a razreda nopaia bol med razred’ In oostavlia novo upkanifalistično družbo kot n^zopiben rili. Al! obstanek delav-sVcpn razreda n> sam na sebi še ni-k;»kršna paranc’ia ?-a pravilnost nie-gevepa boia In za ni^ea usneh Padec kapitalističnega s>stema ie ne>!'/o«oben — lahko bi reki’ — do mehaničnem zakonu družabnepa razvoia. Nelzopihen le kakor le nfnllivn vse Kakor oronada celica. l'st. individualno bitie. svetovno telo in posamezen svetovni s a s Ponsko vršila drueače. kateor tem deletracij. Cičerin očita ooliski vladi, da ie kršila dolotfla orellmi-narne in oremime ooeodbe v več primerh. Posebno ie ooltska kršita ta določila s tem. da le podpirala PetHnro in Balahoviča. Ruska in ukrajinska vlada predlagata nai se dalo predsednikom deleeacii 00-drnbne instru^cile elede nroerama mirovnih no?aiani In nai se omotroči. da se za mirovna oocraianla v Drvi priliki dotoči kdai in kie nai se končnoveliavno končaio. Dalie očita C;čerin poljski mirovni deleeaciii. da ie zakrivila odeodenie oosraianl v Ki?}, ker nirna pooblastila niso bita zadostna :n da ie prepozno orišla k ooeaianiem io tako zavlekla ooea-lania Ruska in nkraiinska vlada 00-ndariata. da moreta dati voteška tymstva samo tedal če sta od vseh sovražnih vlad že oreleli ista iam-stva. Ruska in ukraiinska vlada sta prepričani da nr»de v Riei do goto-veea fn traine* polnoma razveljavi sovražne Cavlgiievt ukrepe proti Reki. , + Socijallstične konference. V n* delio se Je v Bernu sestala med< ljudska socijalistlčna konferenca, kat* td sta sklicali neodvisna socijalistlčna stranka Nemčije In Švicarska socialno-ds» mokratlčna stranka. Konference, ki ie s*< stavljena Izkliučno iz zastopnikov onih s* cialisttčnih strank, ki so nastopile za drtK so Internacionalo, se uradno udeleže Crls« plen, Ledebour, Hilferdlng, RosenfeUt (Nemčija), dr. Fridrih Adler, dr. Oto Baa« er (Avstrija), dr. Karl Cermak (socialistična delavska stranka). Zadnji zastopa Cel* koslovaško. + Komunisti In novokomunlstt. V nede* Uo se je v Berlinu otvorilo zborovanje t svrho združitve komunistične in novoK« munističns stranke. Zastopniki komunistifl* nih strank Anglije, Madžarske,. Ceškoslo« vaške In Holandije so Imeli pozdravne sv* vore. + Antanta fn Grčija. Poro* Čevalec lista *Acence Havas« ie "brzojavil iz Londona: Konferenca ifl končana. Ministrski predsedniki sd še nonoldne ostali skunai če bi evert-tuelno onsla noročMa iz Aten. Več vprašani, o katerih v nreišnii seii niso mo^U raznravliati. so vzeli v pre* tres. Med temi vprašanii ie tudi za-* deva treovifisklh odno^atev < ■soV" ietsko Rnsiio. Strokovtiiaki. ki se sestanejo v Brusi iu. se bodo pečali ® vprašaniem voine odškodnine kakor tudi z ukreni finančnega značaia ki bi lih bilo treba določiti £e bi kra» Konstantin zonei zasedel prestol. Poročevalec oristavlia. da se miui* sirski predsednik? grškeea oro-blema oonolnoma striniaio. Ce bi se sklenilo, da nai krall Konstantm zopet zasede orestol. bi ooslaniki vseh treh velesil v Atenah ter ohe komisiji k? delujeta tamkai naznanil’ eT“ ški vladi, da se finančna nomoč ustavi. Že noziv krallu Konstantinu, nai zoner nasede nrestol bi avtomatično in takoi povzročil da bi se krediti treh velesil tistavHi. Ministrski predsednik Leveues ie iziavil zastopniku *Auence Havas« da ie zelo zadovoljen s nogaianji. L.evgues se lutri vrne v Pariz. ZLATOROG Preppfdaite se tehta tudi druge milo, katere »te ceneiše kupili pol kg kot ZLATOROG ZLATOROG MILO“ ZZZ Glavno zastopstvo za Kranjsko: ■' ' R. BUNC in drug, LJUBLJANA, Gosposvetska cesta 7. Prva m«rib. tovarna mila, preie C. BROS, Maribor. LISTEK. Zvonimir Kosem: Požigalec. (Halle.) Vrata so se odorla in z morečo tresko v roki se ie orizibala v sobo stara Mrežarica. »Jemnasta — kal oa imate ven-dar. Kai na tako razsaiaš. Jaka? — Sai m' b°S ge neč uodrl!... ie tarnala ženica. »Martinek. dai prižgi luč. večerio imam 2e v skledi.« Martinek ie počasi zdrknil s DCČi. »Ali mu niste prinesli nič oiiače. mati? Gotovo ste va sijali tudi v ku-hiiro da hoče imeti polič tepkovca?! Tako priden ie zmerom...« — ie poudaril hlapec z norČHivlm triasom zadnii stavek in pričel orižiffati zakajeno od strooa dol nad mizo visečo netrolelko. »Polič tepkovca? In kai hočeš še r*d mene. Jaka’« ie s tenkim, lokaio-fiim glasom vprašala Mrežarica. ozi- rale se na peč. na bin?Hak>če Jakobove noce. »Ali ti nisem povedala Ze zintrai da ooidi nroč!... Pa še zmerom sed; široko in mogočno kakor cesar na neči. ra^saia in zaukazule. O Boe se nas usmili!« Jakob le stisnil desnVo v nest ln s temnim ocxrledorn ošinil starko. »N:kamor ne poidem! Ves dan rem delal zdai na sem truden in Ze-ien — nolič tepkovca mi dajte, oa mir besedi!« »Oblastno eovoriš. dečko!« ie krenil prot: neči hlanec. reke na hrbtu. n£j hliskaioče. naravnost v Jakoba uorte. *Povei mi ali so te tam tako naučili?.. Res misliš, da ti ie zdal vse dovobeno. ko nosiš na čelu ccčat « »Molči!« mu ie rohneč orestrigel Jakob besedo in lonnil s pestio po peči da se ie potreslo v sobi. »Vem kal sj hotel rečt: pečat požigalca?« »In to tudi si!« mu le zabrusil hlapec brezsrčno v obraz, s škodoželjnim nasmehom na licih. »Požigalec!« nV77T-.Tjr.Mi. . ..'M i«—— " '■ »Da sem!« se ie ootrkal Jakob Drs: he^no hroneč Proti Martin-ku « Poživalec sem. In še več. Telo irez duše. Zver. Tako misliš o meni ti. Mart nek tako misli mati Mrežarica tako misli vsa vas ln nrav imate vsi skunai. da tako mislite. Bil cem nekoč človek, na sedai nisem več. In kdo >e temu kriv? Vi. vi liudie... vi ste naredi iz človeka zver...-vi ste me ubili.. - ln zdai še mrtvecu v rakv; ne daste miru! To $.te naredili vi liudie iz mene liudie brez erca lire/ era vice!* »Ne srovor? o pravici, ki ie nikoli nisi bij vreden!« ie nosevrel vmes hlapec. »Raiši misli na pokoro, ko se še do zdai tekom sedmih let nisi sc okori].« »Kai spokoril! »e spreobrnil ne — se mi zdi. ko te poslušam. Jaka...« ie zalomila Mrežarica z rokama: Še boli siv ie postal pri tem nien obraz in še boli žalostno so vledale iz nagubanih lic drobne riave oči »Dal si vendar kai dopovedati in Imel usmilienie z menoj ki sem stara in bolehna. Tako naredi. kakor sem ti svetovala orecei prvi dan ko si sc nrikazal ori nas: domov coldl h Klančarlu. k svo>emu bratu ooklekn’ predeni in orosi za odouščanie — oa bo vse dobro... Saf le Klančar nsmilien človek...« /Tako naredi — mati imalo nrav.« ie oritrdM h'anec. cinca;e Porindo! ob mizi 7a katero ie naoosled sedel se naslonil na klon nazai izteen’’! roko in 7ahobna1 s orsti no fladkem la-vorievem lesu. — »Poznam tvoieca trata — dobro vem. da ti bo odpusti. Samo noiržati se moraš ored pred niim ...« »Ponižati? Pred niim — ored Andreiem? Pred tem lumoom. ki ie kriv vse moie nesreče?... CJikoli! le urmel Jakob s neči tresoč se oo vsem životu. »Nai mi da. kar ie molela nol grunta nai ijreoustl meni. pol nai ga obdrž; sam — samo to zahtevam — na bova zooet prilatelia in ne več sovražnika!« Mrežarica se ie sesedla na klon. dosrorela trska 'i ie nadla Iz roke na tla. tlelg še nekal časa na tleh in naposled ugasnila; ženica ie bila va- jena m;ru: orenlrov nikdar ni trpela v h«i. zato Io ie vsaka, tudi nai-m:m*šn vznemirjenost utrudila. »Jaka Jaka — ali si še zdal n'sI Izbil teea iz elave?« ea ie nokarala s svoiim cvilečim srlasom. »Zdai no sedmih letih pokore? Ali te leča res ni nrav nič nobolisala? — Bog se nas usmili. Kai ti ni izplačal An-drel vseea poštppo. kar tl ie š|o božiih in človeških postavah? — ** na ereš hi mu zažgeš kaščo in kozolec ...« »Andrei — na poštenost!« ie vnovič vzbesnel i°kob »On. ki m’ unič:l živllenie — na pošten? ^ poverite mi o poštenosti liudie kr' ščansiki tam ki«r je ni š<* mani oa nostavah ki so nrikrp'ene tako o lih imaio v visoki časti in čislih raz-lirni tatovi In ra/bnlnikl. n se kriz*1'® ored niimi kakor nred sant:m Yr‘^j eom siromaki in berači! — ^a/5»r sem Andreiu kaščo ln kozolec sem Pa sovražil ker m’ ni hotel da pravice ki s*”'11 zaiiteval od nieg (Dalie prih.) ' / •+• Masaryfe o oditošajih z Avstrijo. !LDU. Praea. 4. dec. »Praeer Tag-ilatta oriobčuie razsrovor s predsednikom Masarvkorn, ki ie o razmerah ’do Avstriie in do nameravane eo-snodarske konference nasledstvenih držav iziavii:^ Miirsler dr. Beneš ie odpotoval v Ženevo s trdnim skie-Dom. da pastoni za snreiem Avstriie v zvezo narodov in ie ta svoi skleD tudi izrazil. To niecovo nastonanie ie trotovo iasen dokaz, da Avstriii nikakor nismo nenaklonjeni. Pri razgovoru o gospodarski konferenci, ki io namerava sklicati renaraciiska komisiia ie noudarial Masarvk. da mu ie tudi to sredstvo dobrodošlo, kakor vsa^o drii^o. ki dela na to. da se odstrairro nesnorazumlienia in nosne?' ?m<;nndars!ci razvoi + Proti belemu terorju na Ogrsketu. ^Freilieit« javlja iz Stockholma: Predsednik švedske socijalno-demokratske stranke je sestavil resolucijo, v kateri izraža svoje ogorčenje nad postopanjem z bivšimi madžarskimi ljudskimi komisarji. V imenu švedske socijalno-demokratlfins stranke protestira proti temu postopantu. Švedsko socrjalno-demokratično delavstvu junatra zahtevo po smrtni o*bsodbi komisarjev. ki so io izrazili oficielni zastopniiu madžarske državne uprave, za popoinom* premišljen ju stični umor. Če bi se uma? •kvrSil, bi se zgražala nad njim zgodtmisa ia vse civilizirano človeštvo Drez Mira na politično mišlienje. + Zveza narodov In tajna diplomacijo. V Ženevi, kjer zboruje zveza riaroidov, m obširno razpravlja tudi vprašanje o meddržavni!! pogodbah. Clen 18. versaiisae pogodbe določa namreč, da so pogodbe •med državami, ki pripadajo zvezi narodom, veijavne le, če so vpisane pri tajništvu asveze narodov hi kakor hitro mogo.e tudi javno objavljene. Nobena pogodba naj bi ne bila obvezna, ako ni vpisana. — o tem se je sedaj razvila v Ženevi obslr>4 razprava, Francija in Belgija sta namrc* sklenili vojaško pogodbo, tajništvu zvez s narodov pa je nista sporočili v celtm, temveč sta Ie javili, da taka sveža obstoja. Francoski iti italijanski zastopnik pa . skušata sedaj po ovinkih obiti določbe člena 18., skratka zavzc-mata sc za veljavno« . tajne dipion,ac,Je- ki je, kakor znano, eatu izmed s*3vni!i vzrokov za nastanek novw vojn, 3 strani holandskega, zastopanca . Karnebeeka je bil predložen predlog ta k-vizijo člena 18., o čemur bodo podale črnice. zveze še svoje izjave. Mi pa lahko ze dapes rečemo, da • bo zveza narodov, ie bo še nadal!e tako poslovala, sčasoma p<_. stala brez pomena. Sicer pa je že danes pokazala v tej obliki svojo živi jensko nezmožnost. Zveza narodov ie skunščini ored-ložila noročilo. v katerem se z oz;-rom na sf pennainsko noeodbo in na dogovore med zavezniki Jtieoslavito in Češkoslovaško odreia. da stoie tudi nlemenska iez!kovna in verska vnrašania nod Jamstvom ?veze narodov. Za Češkoslovaško se še razen teoa odloča, da ho eeneraini talnik zvezi narodov n vsem ooročal. kar se tiče karpatskih Rusov ki so orikriu-čeni Češkoslovaški kot samnstoina c^ota. + Franclja sabotira zvezo narodov! V »Arbeiter Zeitung« piše dr. Alfred Tried o tem poglavju naslednje: Prvo zborovanje zveze narodov v Ženevi stoji pod utišam, da je Clemenceaujev »mir« velika ovira za resno in uspešno delovanje zveze narodov, ter da je treba revizije mirovnih pogodb. To se je najprej pokazalo pri razpravi, kako zaščititi armenski narod pred krvavim nasiljem In pobijanjem od strani turških tolp Kemal paše. Lafontalne (Belgija) ]e predlagal šestčlansko komisijo, ki na! preštudira vse priurave, s katerimi je mogoče zaščititi Armence. Temu nasproti pa ie Viviani (Francija' predlagal, da naj zveza narodov poveri kako velesi- lo, da na dobrohoten način stopi v zvezo s Keinal pašo in doseže na ta način zaščito Armencev. (Zborovanje je 9prejelo oba predloga. Čeprav se drug. drugega izključujeta.) Viv>ani je rekel, da je zveza narodov brez moči, da bi se moglo kako drugače doseči uspeh. V tem predlogu Vivianovem tiči pa dejansko diplomatijnn spletkarjenje v korist ene same države. To pa nasprotuje pacifistični tendenci zveze naro. dov, ki je Francija na ta način sabotira ta ponižuje na stopnjo intrlgatne In razdiralne politike. Pa je temu tako, kaže tudi predlog Bourgcoisa (Francija) pri razpra- vi o razorožitvi, kjer zahteva kot predpo- i. e 4 točke, izme^ -ka* rih prva zahteva popolno izvedbo m!ro»nlh po,db, s člmir je pravzaprav toliko rečeno, kakor da Francija sklepov zveze narodov noče upoštevati. Vse obnašanje oficijelnih zastopnikov Francije ie slično sabotaži, ki so io izvajali pruski dlplomatje 1. 1899 na haškem mirovnem kongresu, ki je šla tako daleč, da je liaški svet sploh izgubil ves svoj poni««. V Haagu se je Rurgeois 1. 1899. toplo zavzemal za ruski predlog po zmanjšanju oborožitve, 1. 1920 pa isti Burgeois V Ženevi dela isto kot pruski general leta 1899. v Haagu ln sabotira predlog o raz. orožitv^ Dnevna Ooozariamo vse cen!, naročnike na ooštne ooiožnice. k! smo Uh orilo-žlli ter orosimo, da nam naročnino pravočasno vuošlfeio. . Prepoved nemških listov. Vlada Je odtegnila poštno dovoljenje dunajskemu listu »Neues Wlener Tagblatt«, ker hujska proti naši državi. — Mi smatramo danes, po 2 letih državnega obstoja, ko so razmere v državi že precej drugačne kot so bile spočetka, to za popoln, odveč. Če je naša država res že tako trhla, da jo bo pudri zakoten člančič kakega še bolj za.*coi-neg nemškega lista, potem Je tud! vse prepovedi ne bodo rešile. Če Je pa močna, Bo pa prenesla tudi nekaj obskurnih časniškah sunkov iu v tem slučaju pustite bedakom veselje. Kako so Iztihotapljati živila za časa plebiscitne agitacije na Koroškem, o tem je podala komisija, ki Je to stvar preiskovala na licu mesta, obširno poročilo finančnemu ministru Stojanoviču v Bel-gradu. Komisija je ugotovila, da se je tz-tihotapilo okoli 600 vagonov živil, namenjenih za cono A. Natančno se. količine iz-Mhotapljenega blaga ne da določiti, ker s# ni plačala nobena carina. O zadevi se f>o že še izvedelo, Izvedela pa se ne boav imena krivcev. Zakaj ne, ni težko pogoth-ti. Žalosten položaj sodnih Izvrševalnlh organov. Prihaiajo nam iz krogov sodnih izvrševalnih organov pritožbe o nJUi slabem gmotnem položaju. Marsikdo Izmed njih se je veselil, čitajoč naredbo, v kateri Je bil govor tudi o njih. AH kaj, ta na-redba velja le za uradnike, za sluge pa ne. Nihče ni uradnikom nevoščljiv, ali mislimo, da se naj tudi sodnemu Izvrševalne-mu organu, ki opravlja službo v *votl okolici, prizna potnina. Včasih mora tak službeni organ Izostati po 14 dni zunaj in se preživljati in prenočevati na svoje stroške. Kako težko ie to pri maihnih dohodkih, ni treba niti omenjati. Obleko no-sJJo tl organi še vedno ono staro avstrijsko, ki ie že vsa raztrgana bi umazana. Že po tem le iahko presoditi, koliko se oblasti za te svole uslužbence brigajo. Preskrbite jkn torej vsaj poSteno službeno obleko ki priznajte jim primerne potnlne za službena potovanja, da ne bodo vezani na miloščine. Mi smo bili vedno za to, »» se naj vsakemu človeku za njegovo delo da pošteno plašilo, da more človeka vredno živeti! V zaideri Oblak cnntra Pegan Se p»-slal g. dr. I. Oblak vsem naprednim listom izjavo, v kateri vzdržuje svoje stare ofl-dolžitve proti dr. Pegami pod svoiim poa-plsom. Konec starega drobila. Flnan&ia upr*-, va bo do novega leta vzela iz prometa vse eno-, dvo- in desetkronske avstrijsfce bankovce in Jih bo zamenjala za kovant drobiž, oziroma za poidlnarske bankovce. Vendar enkrat konec te nesrečne razcele-dranostl. Električno razsvetljavo dobi v kratkem ljubljanski glavni kolodvor. Dela za to se že Izvršujejo. Manipulacije t moko. O manipulacija« raznih mokarjev s moko smo te obSimi-poročali. Včeraj so bile tako pred okrajnim kakor tudi deželnim sodiščem zanimive razprave. Pred deželnim kot v7,klicnim sediščem so včeraj celi dan trajale vzklic-ne razprave o »moki«. Ivan Knez In tovariši so vložili pritožbo proti sodbi okrajnega sod'šča v Ljubljani. Poznn zvečer le vzklicno sodišče razglasilo sodbo, ki Je v bistvu potrdilo sodbo prvega sodnika. Obsojeni so: veletrgovec Ivan Knez k* 14 dni zapora In 950 K denarne kazni (prvotno na 10 tednov zapora in 1000K ka>~ ni), dalje mlinarja Franc Mihelčič m Ivan Kuralt na en teden zapora. trgo\-,ci JerneJ Skubic, Ivan Glavič ln ^Ivatt Pirc na 4 dni zapora. Glede tt-govca Rudolfa Zorca In mlinarja Pavla Bertonclja se potrdi sodba prve Inštan-cc. — Pred okrajnim sodnikom se ie dalje obravnavala zadeva t »Mestno apft vlzacijo* In »Žitnim zavodom«. Razprava je bila preložena. Manipulacij z moko ie bila obdolžena tudi »Gospodarska zveza«, ki pa je znala dokazati svojo reelnost tef je bila na to oproščena. Porotno zasedanje }e OtvOrll predsednik dr. Papež s slučajem Josipa Vldmanu, ki je v prepiru z drogom ubil svojega so-hlapca Andreja Cetina pri gospe Češno-varjevl v Kolodvorski ulici v Ljubljani. Vidmar se zagovarja s tem, da Cetina ni namerava! ubiti, ampak se mu Je zgod*»o le po nesreči. Priči, ga. Češnovar in Terezija Brodnikova, ki je hlapca mirila, označita Vidmarja kot mirnega in delavnemu človeka, Cetina pa kot prepirljivega n silno nasilnega. Vidmarja obsodijo na štirimesečno ječo, v katero se mu vštele preiskovalni zapor. Votanta sta dvomi svetnik Hudolšek in nadsvetpik Hauften, državni pravdni!: pa Je dvorni svetni« Bežek. Vidmarja pa Je zagovarjal dr. Svi-gelj. Tatvina usnja. Na 16 mesecev težkw ječe Je bil danes pred ljubi.' »ko porot« obsolen Albin *LemardHS zaradi tatvine. Dne 27. Jul. t. I. t* ▼ Oorlcl ukrade! Marij! CoUi večjo množino podplatov in usnja v kronika. skupni vrednosti 2052 lir. Usnje in podplate je prenesel preko meje v JtigoslavJJo. Lenarčič je tatvino priznaj. Porotniki ia soglasno potrdili njegovo krivdo. Zgodba o pokrajinskih slikah. sOo-spod! Nekaj nesramnega! Meni, meni je aekdo ukradel dve pokrajinski sliki.« Policijski uradnik sestavlja po šabloni ovau-bo. »In vrednost?« sGospod! Dvattsoč K. najmanj!« Detektivi so začeli zasledovat! tatu. Pokrajinski sliki ste Izginili samo * fantaziji dotičnega gospoda, ki je postal vsled smrti svoje Z&ne težko melanholičen. Tatu detektivi niso izsledili... Mož p* hrani dve razglednici in, sedaj govori: s« tema slikama bom spravil vso politiko v Jugoslaviji gor.. „ Jaz, jaz bom regent..« Sprememba vremena. V soboto zvečer je začelo znežiti in sneži že tretji dan skupaj razen kratkih presledkov. Zanimivo je bilo v soboto zvečer, ko se ie msa sneženjem bliskalo In grmelo, kar Je ui ta čas Izrednost. Pota so zelo nemara«, ker je padel sneg na nezmrznjeno zemljo. Okoli Ljubliane je dosedaj zapadel sneg 10 cm, medtem ko Je na Gorenjskem okoii Jesenic bi) že v nedelio popoldne viso.t 12—15 cm. Toda lovci pravijo, da ne »o prav hude zime, ker nimajo poljske Živali nič kaj zelo goste dlake. Kakor znano, N žival zelo dober barometer. Državna posredovalnica za delo. Pri vseh podružnicah »Drž. posredov. za delo« v Ljubljani, Mariboru,' Ptuju ln Murski Soboti Je iskalo v preteklem tednu od 21. do 27. novembra 1920. dela 152 moških In 64 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa Iskali 112 moških, 65 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 141. De!a Iščejo: pisarniške moči, stavb, in strojni ključavničarji, pekf, mesarji, krojači, šivilje, kovači strojniki, natakarji, natakarice, ekonomi, knjigovezi, trgovski sotrudniki, sotrudnice, služkinje, kuharice, hotelske sobarice, tapetnikl, sedlarji, vajenci, vajenke itd. — V delo se sprejmejo: železo* strugarji, ščetarji, mizarji m pohištvo ln mešano delo, tesarji, livarji, strojevodje, čevljar-prirezovalec, urarji, puškarji, ple-tarjl, likarice, perice, delavci k zidarjem, vzgojiteljice, služkinje, kuharice, sobarice, poslrežnlce, vajenci, vajenke Itd. — Havbični artilerijski polk v Mosta-ru oddaja službo polkovnega ključavničarja, Izučeni ključa viličarji, stanujoči v Ljubljani, ki se zanimajo za to službo, dobe pojasnila v mestnem vojaškem uradu v Mestnem domu. — Zadruga sodavlčarjev za Slovenijo jc sklenila vsled uvedbe trošarine na *«-davičarske izdelke ter podražettja v to stroko pripadaiočlh surovin povišati cen-sodavice ln pokalic na 3 krone za komaa. Palačo za zagrebško borzo prično graditi poleti. V palači bo tudi moderno urejena restavracija ln kavarna. Po svetu. — Statistika tržaškejra prebivalstva. V tednu od 14. do 20. novembra se je rodilo v Trstu 139 otrok, med njimi 31 ne- 'zakonsklliO), umrlo pa 73 oseb. Števno celokupnega prebivalstva se le cenilo dne U oktobra t. I. na 241.068 duš. — Kako klerikalci rešujejo bedo 1» revščino delovnega ljudstva, o tem nam priča naslednji primer iz Avstrije. Sedama klerikalni viada je začela dobrodelno audi o za revno in trpeče ljudstvo. Izdala ie proglase, v katerih milo prosi bogatine. Rt žive v najsijajnejšem razkošju, da naj vsaj neka) prispevajo za stradajoče. Apelira ti* človekoljubnost. O, kako naivno! Mesto da hi vlada kratkomalo zapovedala oddajo odvis-.e-O imetla in pošteno obdavčen bogatin?! — Samo iz tega primera se 2e vidi, da ■»sociialni« program klerikalcev stoji le na papirju! Če mislijo tl ljudje z dobrodelnostmi iu miloščinami odpraviti bedo in revščino delovnega ljudstva, s tem hočejo reči. da oravic delovnega č’a-veka, trpina priznati nočejo! AH so klerikalci že kod Izvedli svoj »socijalnl« program. Morda pr! nas- kjer so imeli mnogo oblasti, ali morda na Madžarskem, kier imajo vso oblast, ali sedaj na Avstrilskem, kjer imalo tudi vso oblast? Ne! Slclep? — Obluibe avstrijskih klerlkalccv s« niso Izpolnile, Pred volitvami dne 17. o»-tobraso ob^ubliall znižanje cen, boljšo prehrano ln bosrve kaj še vse. Sedaj so se te obljube razbMnle v nič. V Nemški Avstriji, tako poroča »Arbelter Zeitung« gredo zao-njl čas cene vedno kvišku in pojavljajo se obširna mezdna gibanja. Nastala je zopet doba štraikov. Kruh se je silno poslabšal. DrWeissk!rchner je »'red volitvami obljubljal znižanje cen, sedaj pa priznava, da ne more vlada v to svrho ničesar narediti. Nezadovoljstvo s klerikalno vlado s« stopnjuje. — Obsodba madžarskih ljudskih komisarjev. Z ozirom na poziv dunajskih s.-cijalistov socijallstom ententnlh držav, po katerem naj bi ti pri vladah posredova t za obtožene ljudske komisarje, ugotavlja madžarski korespondenčni urad, da tra -tev. da le budlmpcStansko sodišče obsodbo deset obtoženih ljudskih komisarjev n* smrt, ni resnična, ker sodišče še n! Izretao svojo sodb*. — Saški večinski soctjalisti so pripravljeni sestaviti skupno z neodvisnimi popo*-noma socijalističen kabinet. V ta namen ss dogovarjajo z neodvisniki, ki zahtevajo zase tri sedeže. — Francoski poslanec Layrc, član skrajne levice, ki je posta! žrtev reakcionarnega atentata, je podlegel zadobljenvj ranam. —■ Labour Parfjr In Irska. Enketn«s komisija angleške delavske stranke }e <«<*-spela v Dublin in Je začela z energična« delovanjem, da spravi angleško- irske zadeve v red. Prvi dan je zasliševala voditelje Irske delavske stranke in več sin« fajAvsklh leaderiev. Angleška in lrstca javnost ste prepričani, da je edino Laboui Party tista sila, kt bi bHa zmožna uredMi irske zadeve. — Boj proti draginji v Belgiji Je vw*. la v roke belgijska vlada. Dosegla Je pr<»-cejšnje uspehe. Uvedla je tudi takzv. *nu-rodno oblekoe, ki se prodaja po enotuih in nizkih cenah. Je iz dobrega, trpežna blaga In okusno narejena. — Charles Inlrolt, eden najbolj z*ia-nlh pariških raziskovalcev X-žarkov, Je te dni podlegel kot mučenik za zvišeno misel znanosti. Charles Iniroit je žrtvoval svoje življenje, da rrouči skrivnostne sile, ki tičijo v teh žarkih, žrtvovo! ga Je v prU človeštvu, kateremu Je ustvaril večji de! metod, ki so namenjene v svrho radlolo-gičnega zdravljenja bolnikov in metod, ki obvarujejo zdravnika pred nevarnostmi v radiografič^em delovanju. Tragično Je, da Je moral pri ustvaritvi teh metod sam propasti. Leta 1908 so mu morali odrezati desno roko, ki so mu Jo X-žarki sežgali. Pozneje se Je isto zgodilo z levo roko. Navzlic temu, da so ga napadale težke fizične krize, povzročene od njegove** raziskovanja. In ga Je v zadnjem Času glo-dajačo bolezen na hrbtenici popolnoma prikoval na postelj. Je vendarle neumorno in stoično vodil dela svojih učencev s postelje, katero Je dal prenesti v svoj laboratorij. Francozi so v ogromnem Številu spremili na poslednji poti enega svojih naj-večjih mož. — Davek na Inteligenco. Inteligenca, tako smo doslej menili, le plačala vojni nečloveške trlfeute. Toda mir zahteva, ka-kor Je videti, od nje še vse drugačnih fcr-tev. Zanimivo Je, kaj Je dejal francoski naučnl minister te dni pred komisijo Izjavil se Je z vsenil štirimi za povzdlg v^»-učitiških pravic. Poučevanje Je prepoceni. Komisija se bo pobrigala, da stori hitet konec škondalu, katerega Je označit g. francoski naučr.l minister. — Španska deportira. Vojna ladja »Glralda« Je dospela s 36 španskimi sindikalisti, med nllml voditelj Segnl, v Port Malon na balearskem otočju. Internirano! bodo na razpolago civilnega namestnika v Barceloni. — Smo radovedni, kaj bo pametnega ta pametni možakar i niiml nkr»-nil. Vsekakor idealna rešftev strokovne«* gibanja! — Bivša nemška cesarica Avgust« umira. »Lokal Anzeiger« poroča Iz Potsdama, da se nahaja blvSa nemška česane* Avgusta na smrtni postelji. Nje stanje *k> dopušča nikakršnega upanja. — Artur Jounug In Artur Brlsbane. Arthur Brisbane, ki je menda najbolje plačan novinar v Ameriki in piše članke z;i Hearstovo časopisje ter Arthur Joung, Id bi bil morda ravnotako dobro plačan za svoje komične karikature, če bi hotel risati karikature za kapitalistične dnevnike, sta se pred kratkim sešla na seji oksekutive Farmer-Labour - Party v Chicagu, kot poročevalca, prvi za Hearstovo časoptsje tn drugi za svof komični socijallstlčnl polmesečnik »Gofod Moming«, ki fehaja v New Jorku. Brisbane je v s. „...i večkrat Izrazil svoje prijateljstvo do Joungi, češ da je dober človek ln da je le škod1’., ker Izdala Ust za proletarce. Ko sta se se-šia na seji eksekutive Farmer-Labour Par-ty, je pa Brisbane v pogovoru z raznimi kartelistl Izrazil nekaj zbadljivih oimu napram Joungu. »Križ je z Artur Jotmgom«. ' je de’al » da udarja na svoj boben vedno kakih 25 milj pred proceslio.« Med tem pa se je vzdignil Iz kota Artur Joung in mu odgovoril: »In s teboj. Brisbane, le ta kri?., da hočeš držati korak s sedmimi godbami hkrati.« — število Jezikov na svetu cenijo na 860. Poleg tega je tu še okrog 5000 dialektov Na Evropo odpade 89. na Amerika 407, na Mriko, 114 na Avstralijo 117, na Azijo pa 133 Jezikov. Kulturni vernik. XVIII. umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu. Obiskovalci se prosijo m vabijo, da si to za razumevanje razvoj« slovenske upodabljajoče umetnosti izredno važno razstavo ogledajo v nekoliko hitrejšem tempu, ker radi velikih stroškov n* more ostati tako dolgo odprta, kot so bi«* navadno druge razstave. Repertoar ljubljanskega gledališča Drama: Ponedeljke, 6. ‘Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. (B). Torek, 7. (zaprto). Sreda, 8. »Sen kresne noči« (v opernem gledališču ob dramskih cenah), (E). Četrtek, 9. »Bobrov kožuh«, (BI. Petek, 10. »Pohujšanje v dolini šentflorjanski*, (C), Sobota, 11. »Bobrov kožuh, (A). Nedelia, 12. »Figaro se ženi«, (izven). Ponedeljek, 13. »Bobrov kožuh«, (C). — Opera: Ponedeljek, 6. (zaprlo). Torek, 7. »Dalibor*. (A). Sreda, 8. »Sen kresne noči« (dramska predstava), (E). Četrtek, 9. »Od bajke da bajke«, (E). Petek, 10. (raprto). Sobota, 11. »Tosca«, (D). Nedelja, 12. »Dalibor*, (izven). Ponedeljek, 13. (zaprto). Glasbena Matica priporoča od novejših slovenskih klavirskih skladb nakup muzikalij za Miklavževo in'božično darilo mladini: Tri nove klavirske skladbe Stan« ka Premrla: 1. Ob kolovratu. 2. Pri otro< cih. 3. Vzdih in Klavirski album za sl,h vensko mladino, sestavil Josip Pavčič, Premrlove sk!adbe spadajo k onim redk;rrc slovenskim klavirskim umetninam, ki s» samostojne in lepe. Pavčičev klavirski aU bum obsega 81 slovenskih narodnih pe.?< ml, je zelo okusno prirejen ln priljubljen. Cena za Pavčičev album 16 .K, za Premrl lovo tri klavirske skladbe 12 K. Naroča lir dobiva se pri Glasbeni Matici v Ljubljani, Ko precitate „Naprej“, ga oddajte Vsšim prijateljem \ Društvene vesti. ČovUanka zadruga za Llubljaao M okolico vabi gg člane na sestanek, ki se oo vršil v četrtek, dne 0. tm. točno ob 8. ura zvečer v gostilni pri Zabukovcu, Stritar-Jeva ul. Sestanek je važen vsled zadev« zvišanja pomočniških plač. — Kar! Korae« lič, tč. načelnik. — Slovensko zdravniško društvo * Ljubljani vab! svoje Člane na mesečni s«, stanek v torek, dne 14. t. m. ob 5. uti popoldne na porodniškem oddelku obča Franj Novaka, ki odpotuje v Ameriko In sodov« nlci dveh sodružlc. Povabljeni so bili člani ln članice In vsi, ki so sodelovali pri dramatičnih predstavah. Zabava v društvi.-* neot lokalu, ki se Jo Je udeležilo 30 ose’..>, bo ostala vsem v lepem spomlnn. 5;\!rag Plčlnhi se Je toplo zahvalil pošlavtajoScnru te sodmgu, ki bo tudi onkraj trto?ja ostaf zvest borec za delavsko stvar. Tudi rut tem mestu bod! Izrečena sodrngu Novatt* zahvala 2elimo mu srečno rK^, it mariborske okolice. Kako so ddair pri volitvah nail nasprotniki, kaže ta4* primer klerikalne zagrizenosti: V neki vwf Je bogat kmet. Njegov hlapec je v tak# slabem položaju, da nima piti toliko orne-ke, da bi mogel med ljudi, čeravno dota pri gospodarju že celo leto. Farovšlcf go* spodi« pa dalejo kar naenkrat po 6W) K Marijinim devicam, da le-tc kupijo ptjato fantom, ki naj bi potem pretepali naše i!u< dt po shodih. Mislim, da bi bilo bolj pošteno, če bi farovškl gospod raje dal tistih 600 kron za revnega hlapca, kakor pa aa se na ta način neti med ljv 'ml sovraštvo, . pretepe ln poboje. Hlapcu seveda 5e obte-ke niso hoteli posoditi, da bi šel volit, to pa samo zato, ker ie rekel, da bo \,rwtt socljalno demokratično. To Je dokaz, mi Korošci, kolikor nas !c še, dnu 28. novembra pripomogli k zrnati Sdciuut-stlčne ideje na Slovenskem. Ponosni smo, da smo vkljub mahihaciiam s strani Črnih županov, ki niso sprejeli v volilne imeni« ke precejšnje število naših zavednih «o-drugov in kliub temu, da so nas z vse« mogočim bombardirali komunisti. doM! na dan volitev 135 glasov absolutne ‘večine nad vsemi drugim} strankami. Tu se « pokazala delavska zavednost in solidarnost! Pokapali smo, .da kier Je delavstvo v svoji organizaciji složno, da tu rar.ri frakarski In £ml razdlračl ne morejo nlie-sar doseči, Mi tu ob meji gradimo ramo ob ramo s štajerskimi sodrugi na mogočni socllalistifni stavbi, in naša klela se mor* razširiti do zadnjega kotička jusoslovan« škili pokrajin. Delavec ln kmel sc merat* združiti! Zato složno, bratje, b^rci za s cijaltzem, naprej! Mi vstajamo! Živela sa-* sljalna demrkraclja' Celje. JDS je doživela pri nas v tl Ilc poraz. Zato hoče sedaj »Nova Doba« poraz opravičiti, seveda na želo no.iolun način. V uvodniku se tolaži z raznimi 1*« govori in trdi da je »državotvor., stran« ka. O socijalnili demakralih ia komumstik pravi, da so sicer uspeli nad vse priealto* vanje, toda njih so volili sami »itezada. voljni nemčiirji«, Ta pa Je res lepa. Vpra< damo Sankarja, če mu res ni snano, kako &o sestavljali votline Imenike. Poglejte samo v celisko okolico. Tam so nas vaše stranke ogoljufale za najmanj 300 glasov. Sedaj pa sg drznete napisati, da so za nas glasovali netnčurji. Znano je, da je dal skr. glavar na razpolago imenik iz L 1911 o /ljudskem štetju, na kateri podlagi so vaš! hi klerikalni zaupnik odločil; kdo je So-venec hi kdo neinčiir. Vsakega Slovenca, kateremu je 1910. 1. napisal nemški gospodar za občevalni jezik nemščino, ste ga Iz-reklamirali ali pa ga sploh niste vpisali v volilni imenik, četudi dotičnl ne ene nemške besede ne zna, kar ste seveda dobro vedeli. Poglejmo v okoliško občino, v Teharje itd. Sami ste vse ukrenili, da so bili volilci samo »pravi« Slovenci, sedaj pa trdite, da so za nas glasovali ncmčurji. Kako ste dosledtfJ »n pošteni v svojih besedah !n dejanjih. Vaša »državotvornost« vam Je odpovedala. Zdi se nam, da mota vaša »državotvornost« preiti na socijaiistične stranke, ker je vaša stranka preslaba, da bi mogla sama tvoriti državo Čudna ie tudi sodba teh gospodov, ki trdijo, da ie tudi vzrok lepih uspehov socijalistov njihova ptotidržavna gonja. To ie neumnost, katere je zmožen samo hudoben človek. Ali hočejo postati ■ ruski socijalisti tudi nemčurji, ali pa avstrijski Jugoslovani? Dovolj je. V Sloveniji vam je odzvonilo to če mislite na kak preobrat v bodoče vam v korist, se motite. Ljudstva ne boste vVeč zasužnjali, kajti dovolj ga je vojna pretresla in prebudila. Končno vam še povemo. da niste dali okoli 2000 Slovencem so-cijalistom na Štajerskem In Koroškem vo- Iine pravice, pod pretvezo, da so Nemci. Toda ta 8000 se bosta do prihodnjih volitev pomnožila in se priključila k ostalim 22 tisočem glasovom za socijalno demokracijo. O. R. T® lil ®P@. * Obsojena grofica. Kakor bo 5e v spornimi, so se letos meseca julija vršili v Gradcu težki Izgredi, tekom katerih je iz. gubdo življenje 7 oseb. Izgredi so se začeli na sadnem trgu, kjer je po govorih grofice Petronile Zedvvitz nahujskano žen-stvo naskočilo stojnice in jih oplenilo. Te dni se je morala grofica radi svojih tedaj-nih bulskarij zagovarjati pred sodiščem Značilno je, da je dokazala, da se sama ni udeležila Izgredov, marveč je po svojem govora hitela domov, s tem, da Je Imela za tisto uro naročeno — krojačico, ki Jj Je prišla pomerjat novo obleko! Zedwltz )e bila obsojena na šest tednov težke ječe. • Ameriški rekord v strojepisju. 1* New Vorka poročaio: Prvenstvo za strojepisju za Sev. Ameriko in Kanado je dosegel Jurij fiosfeld iz New Jerseya z na-pisanjem 131 besed na minuto brez počitka In brez napake. Miss Margaret Owe-nova, ki je bila prvakinja že štirikrat, je bila takrat druga s 128 besedami na minuto. Prvenstvo novincev je dosegel 14 letni deček, ki je oapisal 100 besed na minuto. Dobu je 1000 dolarjev In povrnili so mu stroške za povratek v Evropo. Pri tekmovanju so morali tekmeci odgovarjati na vsa jim od občinstva stavljena vprašanja. Sle nrehlaleiii? Imate bolečine v orsih? V arlu? Ali 'našliate? Imate nahod? — Dobri Driiatell v takih hudih dneh Vam ie Felleriev Elza-lhtid! 6 dvoluatih ali 2 veliki šneci-ialni steklenici 42 K. Državna trošarina nosehei. Zagorski sok zoner ka-'-pli oj Drsne boiečine 1 stGklentca 9 kron. Slaba hrana Vam ie »okvarita želoftec? Fellerieve Drave Elza-kroeliice s?a snraviio v red! 6 škatlic 18 K. Omot in noštnina oosebei. a na:cenelp Ftisren V. Felter. Stubl-,ya donla. Flsatrer St. 252 Hrvatska. _ __________________________________ B. (3> Izdatateli* Kan Mlinar Odgovorni urednik: lak Vehovec. Modna trgovina 9 I t | —............ '■..-» priporoča svojo ravnokar došlo zalogo mod- • Si ti Kovic n as L mm-m ,ib nega bbgsu -veiika izwra p,eteDin za dame, gospode in otroke. — One nizke. Anončsil zavod Ljubljana, Cankarjeve nabrežje S priporoča sledeče tvrdke In podjetja: v Ljubljani s Arhitekt ia stavbeno podjetje Viljem Treo Goepo-vcUk* cesta 10. „Svetla“ Mestni trjj M. 25. Pisalni stroji F. Bar Canhaijevo nabrežja 5. Prodaja m popravila pl*. strojev The Rex Co. Selenburgova aiica 7/1 RsktTOtehsifai predmeti »Svetla* Mestni trg 25. Fotograf Veličan Bešter Aleksandrova cesta K. Krojaška delavnica Krekov trg št. 10 v hfši Im pes. V Mariboru: Nat up in prodaja posestev H. Havlik nasl. J. Simčič Gregorčičeva uliea 6. Erfsvec & Turk, littii i Mii pri »Zlati ic pati* pr«l« Nrmmers hmldt, Udi,in. Mazatje« in itn. 7. nasproti Krllansko caekva. Pil Ipmr HiBiatti BB^lei Spodnja Slika St. 22 priporoča svojo delavnico za izdelovanje oblek za gospode po meri. Ima prvovrstne moči. Točim postrežba to zmerne cene. Priporoča se tvrdka Na tfrcbnol Na tfabalol z dolgoletno prakso in z dobrimi spričevali sprejme takoj rudnik Trbovlje. Oblaat. koneea. uvod u pokončavanje viti in mrčesa Miroslav Zor Kolodvorska ulica Itev. 38/11. Avtomobili, motorji, kolesa, pnevmatika, autogarals J Goreč Goaposvedska c. 14. Manufaktura in zaloga oblek Schwab & Bizjak Dvomi trg 3. Tehnične potrebščine Odon Koutny Kolodvorska ulic« 37. Raznoievaine aparate Opalographe in potrebščine k istim dobavi The Rex Co. 8e!enburgova ul. 7. Amerika nsko strojno OLJE olj«, lahko, za vretena, oll« u transmisije, •II«, strojno, za poljrd. stroje, olje, strojno, za težke stroje, Cljtt za avtomobile, l.hko, olj« za avtomobile, izied. težko, olj« za cilindre, otjo proti prahu. Slavna salegai (Mir, nabit S MU it.!. p*ai A. Zor kino o vi Kdor ai želi nsbuviti pristnega in znanega Haložana naj ae blagovoli poslužiti tvrdko: Prva belelka trgovina a vinom ANTE KORENJAK In drug pri Sv. Barbari v Natašah. 3CAJ1 Jo s. Fabiani, Ljubljana, PraSarnova ullCa 54, na nasproti glavno poSta o* Telefon Interurban M8. Velika zaloga Špecerijskega in kolonijnlnega blaga, likerjev, -• namiznih in dezerlnih vin -- Jos. Peteline, “2!'”“: tovarn ška zaloga šivalnih stroiev za rodbinsko rabo v vi-eh opremah, za obrtnike, krojače in čevljarje, materijal kot v mirni dobi na zalogi, original Singer cylinder stroji, dalje igle. olje ter posamezne dele za vse sisteme šivalnih strojev. Dospela je veiika pnšihka raznega galanterijskega, modnega in toaletnega. blaga, jedilnega orodja, aluminijum žlic. finega čevljarski ga orodja, vezenine, tkanine itd. — Ctse ZfflttRS U tabli 'n tabela. W Opozarjajo se gg. trgovci, obrtniki in gosti nRarji I Konsunino društvo rudarjev v Hrastniku reg, zadruga a omejeno zavezo vabi m OBČNI ZBOR kateri se bode vršil dne 12. decembra 1920 ob 9. uri dopoldan v društvenih prostorih. DNEVNI RED: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva. / 3. Revizijsko poročila 4 Poročilo računov za leto 1919-20. B. Poročilo nadzorstva in podelitev odreže načelstvu. 6. Razdelitev prebitka. 7. Volitev enega člana v načelstvo. 8. Vodlev treh nadzornikov. 9. Prememba pravil § 6. 10. Predlogi in nasveti. Zn nodzorutvo: Zn načelstvo: Ivan Kamplet. K«rl Malo.vrh. Prodalo se po zelo ugodni eeni In pogoiih razni zelo dobro ohr»n?ent STROJI za kompletno tovorno delavskih ali težkih čevljev. Podrobnosti se poizvedo pri: Kožar« M. M Alka ay S«raievo, Ačuluk ulica 3. Za I. bh. tvoiOiCO čevlja,sk'h kupil v Sarajevu Se išče prvovrstni strugar kopit Cenjene ponudbe 8 priloženimi spričevali in zahtevo plače na: Kož ra M M. Alknl*y S«ra*evo, Ačuluk ulica 3. Špedicij* F. & A. Uher Se enburgova ulica 4. Beton, teletobeton in vodne zgradbe Inž. dr. Miroslav Kasal Htlierjeva ulica 7. Stavbeno podiefje Tavčar & Svetina Gosposvetska ceste 6. Szpori čevljev Aleksander Oblat Sv. Petra c št 16. JURJEVO terpentinov« čistilo z« čevlje m m Ki razpošilja glavna zaloga M. TREBAR LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 6. Telefon 589. Peči, štedilnike kuhinjske potrebščine, železno pohištvo okove z« pohištvo in gradlže, orodje ter vsakovrstno drugo železninsko blago nudi po ' solidnih cenah na drobno in debelo trgovina z železnino BREZNIK & FRISCH v Ljubljani, Cankarjevo nabrekle š'ovitka 1» I. SANDRIN UUBUANA velika zaloga vsakovrstnega USNJA Jermenov in boksa XW na debelo kol, podplatov, gonHftlh MESTNI TE« • COKLJE trpežno izdelane, gornji del iz dobrega usnja izdeluje „Gevljarska zadruga44 Vrbovec pri Mozirju« Zahtevajte cenik! F. BRUMAT LJUBLJANA Manufaktura in tkanine. Mestni trg 25. Dl D a a o Jadranska banka sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod — najugodnejšimi pogoji. Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji. Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, LJUBLJANA, Maribor, Metkovič, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, ............. Trst, Wien. .................. Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu-in inozemstvu. Jtofe »UttfiM« Caum« x LIhMUsL