URN_NBN_SI_DOC-Z7FCZN3N

476 Šolska kronika • zbornik • 2 • 2006 Ena ptička priletela, Zbornik ob 50-letnici glasbene šole Radovljica 1956–2006, Marija Peternel (ur.) Radovljica: Glasbena šola 2006. Glasbena šola Radovljica se je v letu 2006, ko praznuje svojo 50-letnico, prav posebej potrudila za svoje učence, učitelje, glasbene kolege in Radovljičane, saj so se novosti – v pedagoškem delu (Mladinski pihalni orkester), koncerti (Koncertni abonma GŠ Radovljica, koncert učiteljev GŠ v Linhartovi dvorani), glasbene izdaje (zbirka not Stezice v svet glasbe za trobento in klarinet, zgoščenka), izobraževanja zaposlenih (Mreža učečih se šol), strokovne izmenjave med šolami doma in v tujini (projekt Evropska vas 2006 na Bledu, gostovanje GŠ Radovljica v Piranu, povezovanje s GŠ iz Nitre na Slovaškem) ter druge novosti (Spletna stran Glasbene šole Radovljica – http://www.gs-radovljica.si/ , prenovitev grafične podobe šole) – kar vrstile. Praznovanje je utrdilo sodelovanje med Glasbeno šolo, lokalnimi kulturnimi inštitucijami in (so)ustanoviteljicami šole ter obogatilo celotno kulturno dogajanje mesta, saj Radovljica letos hkrati praznuje tudi 250 – letnico rojstva velikega slovenskega dramatika in šolnika, rojaka Antona Tomaža Linharta. Na slavnostnem koncertu 2. junija 2006 v avli Graščine v Radovljici je Glasbena šola Ra- dovljica svoje goste razveselila tudi z zbornikom »Ena ptička priletela«, v katerem so »se ozrli na prehojeno pot in predstavili najpomembnejše dosežke šole in njeno navzočnost v kulturnem prostoru Radovljice, Bleda in Bohinja« (str. 5), šolskega okoliša Glasbene šole Radovljica. Zbornik je uredila ravnateljica Marija Peternel, ki je napisala tudi uvodne besede. Poglav- ja o zgodovine šole, delovanju sedanjih oddelkov in statistiki šole so prispevali: ravnatelj šole med letoma 1966 in 1997, Egi Gašperšič, nekdanji učitelji, sedanji vodje posameznih oddelkov in Marija Peternel, župan Janko Sebastijan Stušek pa je v uvodniku pohvalil uspeh in voljo šole ter ji obljubil pomoč in podporo tudi v nadaljnjem delu. Zbornik je v svečano škrlatno ogrinja- lo odela oblikovalka Barbara Bogataj – Kokalj, številno fotografsko gradivo med besedami pa priča, da ima glasbena šola bogat arhiv. Glasbena šola Radovljica ima podobne začetke kot njene slovenske »kolegice«. Zrasla je iz ljudske potrebe po muziciranju najprej v gasilskih in podobnih godbah, tamburaških skupinah, manjših salonskih in komornih sestavah, ki so kazali na »hotenje, da bi se ob dobro razširjeni zborovski dejavnosti še bolj uveljavila tudi instrumentalna glasba« (str. 10). Ob tem so se zave- dali, da mladi potrebujejo znanje, ki bi jim ga lahko dalo samo sistematično šolanje. Preden so ustanovili glasbeno šolo v Radovljici, so leta 1953 otroci in mladi dobili možnost glasbenega šolanja na Bledu s pomočjo jeseniške glasbene šole. Po nekaj letih so v Radovljici po posredovanju vsestranskega glasbenika Franja Zorka le zbrali dovolj občinske volje in jeseni 1956 ustanovili Glasbeno šolo Radovljica. Žal se je po besedah ravnateljice Peternelove »origi- nalna ustanovna listina pri večkratnih selitvah šole izgubila.« (str. 5), kar priča, da so se temelji za kvalitetno glasbeno izobraževanje, podobno kot drugod, gradili še vrsto let po uradni usta- novitvi. Ravnatelj Zorko se je moral spopasti s številnimi nalogami: zagotoviti je bilo potrebno ustrezne stalne prostore za poučevanje, vaje in nastopanje, najti prave učitelje, organizirati nove pedagoške in glasbene programe, zagotoviti pogoje za delo orkestra, omogočiti javno nastopanje. Njegovo delo so nadaljevali: Janez Jemec (1963–1966), učitelj glasbe na radovljiški osnovni šoli, ki je med svojim mandatom »osnoval zabavni ansambel po vzoru radijskega Adamičevega orkestra« (str. 12), dolgoletni ravnatelj Egi Gašperšič (1966–1997); v njegovem obdobju se je šola ustalila v radovljiški Graščini, po zaslugi prvih diplomantov Glasbene akademije v Ljubljani