Poročilo Ivana Kelca o Widrovem ,,Mojem prvem berilu". Predaval pri družbenem zborovanju Qor- njegrajskega učiteljskega društva dne 13. julija t. 1. na Gorici. Zopet lep vse hvalevreden napredek y našem šolstvu! Kdor ve. kako radi imajo otroci razne i^račice. kako jih veseli njih menjava in s kako radostjo ogledujejo raznobarvane podobice, tega mora tudi rezveseliti od K. Widra sestavljeno »Moje prvo berilo«. Od torka do petka sem ime'1 priložnost izven svojih uradnih poslov le površno prelistati navedeno knjižico. a že pri tem me je ugodno presenetil ta nov pojav v napredku našega šolstva. Do sedaj so sicer bile v naših začetnicah itd. tuintam kakšne sličice, a za radovednost otrok premalo zanimive, ker preenostavne, brezbarvne. Vsak učitelj dobro ve, kako radi ogledujejo otroci raznobarvne podobice svetnikov in kako težko jim zabranjujemo, nai se jih ne poslužujejo kot igric, posebno ne med poukom. Ali poleg vsega tega bi jih najrajši preobračali in ogledovali vedno in vedno. Tedai že glede raznoterosti sličic je v navedeni knjižici storjen dober korak naprej, kar bo obenem tudi vzrok. da bodo otroci tem rajši vzeli knjigo v roke in se nehote učili čitanja s tem večjim veseljem. Vedno je kaj nove^a. vedno kaj zanimivega in to de!a otrokom veliko1 veselja. Vsako brez veselja in ljubezni storjeno delo nima nikcli povoljnega pravega uspeha in obstanka. Obenem je s to knjigo storjeno veliko zbližanje med šolo in domom. in ta korak v novo otrokovo življenje ni tako nepremostlfjv, kakor je bilo to seda'j navadno. Sestavitelj se ie vse hvale vredno dižal pedagoškega načela: od znanega do neznanega, od enostavnega do vedno sestavlfenejšega. Le poglejmo v tej knji^i, kako se nakremtži otrok in zaihti, ako se mu je pripetila kaka ntsreča! To je vsakemu izmed nas znano iz šolskega našega življenja; a po navodilu te knjige se lahko nauči otrok v šoli glasu in črke »i«. Druga slika ra tako vobče znana na deželi šclskimi otrokom, ali spreten učitelj si bo že znal pomagati, da bodo otroci to stvar razumeli in se z lahkoto naučili črke »u«, ker hlapon uli! Samo ob sebi umevno ie, da bi se morale izdati k temu potrebne stenske slike. kar je že obljubljeno! Druge slike so vzete po vrsti iz domačega otroškega življenja in narejeno je vse naravno in primerno otroškemu duševnemu obzorju. Pismene, kakor tiskane vaje so prav primerne otroškemu duhu. ter se je sestavitelj držal po možnosti navodila od lažjega do težjega. Res bi bilo mnogo bolje. ako bi bila vsaka nova slika in vaja v večji logični zvezi s prejšnjo, ker bi bila vez od znanega do neznanega tem večja in popolnejša. A kritizirati je lahko, storiti je težje! Imejmo pa upanje, da se pre- mosti tudi ta jarek sčasoma povoljno. Tudi bi bilo bolje, da bi se barvanim stičicam dodala s par potezami enaka podoba za prosto risanje otrok, kar pa naj dostavi učitelj-risar sam! Pri Widr'ovem »Mojem prvemi berilu« se razume samo ob sebi, da pojasni učiteli, kaj pomeni zvon. pred! katerim beži deček. Tudi srn ne poznajo v nekaterih krajih in ravno tako je treba 'Pojasnila med podobama »Dom in hiša«. Vse hvale vredno je, da posebno vaje proti koncu malih črk opisujejO' kako stvar ali- dogodibico v zvezi in ni skrpucanih raznih stvari v eno vajo! Razume se. da to ni mogoče, posebno začetkoma. Besede so do velikih črk natančno razdeljene po zlogih. Da se privadijo otroci pravilnega- izgovarjanja črk, naj jih pusti učiteli razdeliti tudi v posamezne črke, oziroma glasnike. Velike črke so urejene skoraj po genetičnenr redu, ipri katerih se nahajajo vaje. opisujoče v zvezi kako stvar ali do^odbico, primerno in razumljivo duševnemu otroškemu obzorju. Takšne vaje olajšajo, da si otrocl ložje zaponrnijo dotično veliko črko. Kakor pri malih. tako in še bolje navadi učitelj otroke pravopisia pri velikih črkah. Učiti jih glede tega kakšnih pravil na pamet, bi ne bilo umestno, nego navaja jih naj do poznavanja in ratoe Iočil ter pisanja črk. Besede niso več ločene po zlogih, kar je miigljaj. da se imajo otroci vaditi naravnega naglaševanja, prenehavanja pri ločiHh itd. Za V in U se mi vendar zdi Z, 2, da je to pretežavno za pravilna pisanje in genetičnost črk, in sicer najbolj zaradi tanke črte navzdol, katero težkočo občutimo najbolj učitelji na šolah nižjih kategorij pri slabem šolskent obisku celo do konca šoiskih let! Pri velikih črkah ni nobene slike. a dobro bi bilo, ko bi bile, ali knjiga bi se obenem tudi precej podražila! To bi pa tudi posebno dobro ne vplivalo med ubogim in kmetiškim ljudstvom!. Najbolje bi bilo. ako bi se tnogle knji^e podariti vsem! Razmere so še takšne. da ne ipripuste tega. in znano nam je dobro vsem. da je med prostim ljudstvom le preveč denarja za nepotrebnosti, nego za pravilen, zadovoljiv pouk in dobro vzgojo lastnih otrok! Čim dalie listamo. tem daljše postajajo pri raznih velikih črkah pripovesti z lepimi nauki za mladino, a vendar brez vsega moraliziranja. kar je vse hvale vredno! Nekaj več pesmi ipri velikih črkah — našel sem samo eno — bi jako oživljajo pouk čitanja. Ravno pesemc se nauče otroci čitati najhitreje in akoravno jih nekateri čitajo na pamet, nič ne de, spreten učitelj bo iih kmalu privadil čitati tudi po črkah. Pohvalno oTneniti pa moram vendar, da se med čitalnimi vajami pri velikih črkah nahajajo večinoma takšne, ki jako zanimajo otroke. kar v veliki meri pospešuje praktičen pouk iz čitanja. S tem bi bil po mojem nemerodajnem mneniu dokončan prvi- del te šolske knjige. katerega vsebina naj bi popolnoma zadostovala za prvo šolsko leto. Drugi del za drugo šolsko leto. Vsak čitalni sestavek, oziroma pesemta, ima svojo številko, a pod prvo številko stoji samo »Z Bogom začni vsako delo!« Nič več in nič mani! S tem je najbrž hotel opozoriti sestavitelj. da naj učitelj nauči učence kako molitvico. ki naj bi se v podobi pesemce ali v prozi molila pred vsakim šolskim poukom. Ali bolje bi vendar bilo, ko bi bil storil to sestavitelj sam, a ne, da je skoraj cela stran prazna! Vrste se na to razni čitalni sestavki, daljši in krajši, popolnoma pripravni v razumevanje nežne mladine. Med sestavki se na- haja tudi več mičnih pesemc. Vsi opisujejo dom, šolo, naravo itd., ali so etične vsebine. vsi so primerno vzgojevalni. Nahaja se tudi nekaj ugank v bistrenje uma, ali nič bi ne šk.odilo, ko bi jih bilo še več. Štilistika je prav primerna otroškemu duhu, ter zaradi tega tudi lahko razumljiva njihova1 vsebina! Ker nisem strokovnjak in sem knjižico pregledal v tem kratkem času le površno, se ne morem: kritično spuščati v slovniške podrobnosti, na nekatere nedoslednosti sem pa vendar primoran opozoriti pri raznih sestavkih! Noveoše slovniško pravilo je, da se v slovenščini, ako le mogoče, ne stavijo glagoli na konec stavka! Sestavitelj se tega načela ni držal dosledno. Tudi germanizmov ni popolno prosta knjiga. N. pr. pri berilnem sestavku št. 25. str. 82. Ker nisem mogel prečitati vseh sestavkov. sem hotel opozoriti samo na te. Vse navedene hibe so seveda premalenkostne proti vrlinam, ki jih vsebuje knjiga, ki pomeni vsekakor velik napredek slovenskega ljudskega šolstva. Upati je, da se bo pri drugem izdanju oziral sestavitelj na navedeno. Zunanja oprema bi bila lahko močneja, ali za 70 vinarjev se1 ne delajo dandanes čudeži! Ker je ta kniiga kot učna na slovenskih šolah pripuščena z raapisom c. kr. ministrstva za boffoeastje in nauk, ni nobene zapreke, da bi se na naših ljudskih šolah ne uvedla kot učna knjiga, ter sklepam s prav krepkim spominom na vse: »Svoji k svojim!«