Katolišk cerkven Ust.
V Ljubljani 2-5. rožnika lS6T.	MAst 2G.
Tečaj 1.
Sr. JU94It v svojih sretnihih relihe revi
dela•
(Halje.)
Ce* sest let. kuje neprciiehama seme evangeljske besede v serea sejal . je bil /.voljen /.a provineiala. To /.volitev slišati. se oeetam pred kolena verže in jih prosi in nadlega, de naj mu s to službo prizanesli, pa zastonj. Hekli so mil. de se Božji volji ustavlja. Berž ko to sliši, glavo globoko vklone in to službo voljno sprejme, ktero je tudi z nar veči modrostjo opravljal. Sani do sebe je hil silo ojster, poln ljubezni pa do tovaršev. Njegove besede in lepi zgledi so vse druge k svetimu življenju spodbudovali. Ni mu bila pa zadosti velika ojstrost v samostanu, seree ga je gnalo, stare ojstre postave svetiga očeta Frančiška obnoviti. S pomočjo pobožniga 0. Martina Smarijskiga napravi v eni zmed nar veeih pustot na Portugalskim pušavo Ara-bido. Očetje, ki so bili na njegovi strani, niso nosili čevljev. torej so se bosniki imenovali; spali so le na hosti ali butaricah v svojih malih izbicah; jedli so le ob praznikih ribe. nikoli pa mesa ne: pili so le vodo in so delali in molili ob enim. Pač velike zaderžke je mogel svetnik pri tem delu premagati; bil je zasmehovan, ohrekovan, za hinavca dolžen in mnogotero preganjan. Ali zaupal je v Božjo pomoč. na prošnjo preblažene Marije Device in sv. Petra, kteriga je posebno častil. in lako jc premagal vse zaderžke z nepremagljivo pohlevnostjo in poterpežljivostjo. V začetim obnovljevanji je šc dalje šel. S pa peški m privoljenjem je začel blizo mesta Pedrozo samostan zidati, kteri je s svojo ojstrostjo nekdanjih pušaviiikov čase v spomin klical. On sam je nosil malto za klošterske zidove, ki je bil le 30 čevljev dolg iu širok. Mniške celice so bile grohovam podobne, tako majhne so bile namreč narejene. Postelje so bile po tri dile za čevelj nad zemljo. Meso, ribe, vino se je le bolnim dopustilo. Vsak dan so imeli bratje po tri ure premišljevanje itd. Tako ojstro življenje pa vender ui za-derževalo. de hi nc bilo njih veliko k temu ojstrimu redu pristopovalo. V šest letih je svetnik že enajst tacih samostanov zidal. Papež Pavel IV., k kterimu je hil v Ilim po-potval. je obnovljene postave poterdil, in Peler je hil za provineiala zvoljen. V samostanu Pedrozo jc tedaj svetnik z dvanajst brati živel v angelski čistosti iu svetosti, ljubezen je vse med seboj vezala; prelepe čednosti. ponižnost. ubožnost, poterpljivost. pohlcvnosl iu pokoršina so med njimi bivale, zmed vsih pa se je lesketala svetost služabnika Božjiga. Petra. Njegova vera ie svetila kakor ognjen steber; bolj temne ko so mu bile skrivnosti iz svete vere. tolik<» bolj je t > i I presiinjeii od njih resnice. Vso staro in novo zavezo je iz glave vedil. in jo premišljevati, mu je bilo veselje in sladkost. Kadar je kako besedo iz svetiga pisma slišal, se je globoko priklonil. Nekiga dne, ko se je z brati čez skrivnosti svete vere pogovarjal, jim je rekel: „Preljubeznjivi sinovi' kadarsvete evangelije berete.
sklenite roke in z velikim spoštovanjem se zberite v duhu, ker v njih je neizrečena skrivnost zapisana: Bog je meso postal in iz ljubezni do ljudi se je včlovečil".
Kakor je bila njegova vera, tako tudi njegovo upanje in zaupnost v Boga. Pri vsih nasprotnih uapadkih so mu bile vedno psalmarjeve besede v ustih : ,,V tebe, o Gospod, sim zaupal in ne bom osramoten". Veliko je veljal pri kraljih, poglavarjih iu velikih gospodih, vender jih ni nikoli pomoči prosil, desiravno jc bil pogosto v velikih stiskah. Velikrat on s svojimi vred ni imel kruha, ali zanesel sc je na pomoč Božjo in vselej je dobil, česar jc potreboval. V takim nepremakljivim zaupanji na Boga jc služabnik Božji reči doprinesel, ki so se nemogoče zdele, in so v začudenje sveta vselej svoj cil dosegle.
Od njegove ljubezni do Boga smo žc govorili, pa tudi njegova ljubezen do bližnjiga je popolnama. Vidili je liilo, dc živi ie za blagor svojiga bližnjiga; serce se mu je topilo od naj občutljivšiga usmiljenja za uboge grešnike, za ktere je noč in dan svoje molitve, solze, pokorila daroval, in ki si jc z vsimi poinočki prizadeval, jih k llogu nazaj pripeljati. Mati nc more bolniga otroka bolj ljubiti, kot je ta svetnik ljubil nadložne. uboge iu terpeče. Za njih postrežbo sc je vsiga tvegal, ves čas jim je daroval, kolikor ga jc uterpeti zamogel. Prcčudna je bila (udi njegova poterpežljivost v terpljenji, kteriga je imel obilno veliko prenašati. Bog ga je obiskoval z boleznijo, ljudje so ga obdajali s krivicami, hudobe s skušnjavami in mnogoterim terpinčenjem ; on je pa bil vedno jasin in miren ter jc večkrat rekel, de mnoge stiske iz ljubezni do Jezusa so naj var-niši pot k popolnamosti, ki jc sicer ojslra in terda, polna ternja. pa naravnost pred nebeške vrata pelje. (II. si.)
Se malo od popotvanja na Laiho.
Perviga mal. serpana ob enajstih dopoldne smo dospeli v C i v i t a - v e c c h i o. Tedaj terpi pot iz Kima do tod kakih l.r> ur. Našli smo, kakor tudi drugod večidel, še duhovnov v zakristij, ter sim v stolni cerkvi z neklerimi drugimi gg. vred sv. inašo bral. Ob 4. popoldne smo se podali ua ncapolitanski parobrod „Poinpeo", kteri jc prav snažin in precej pripravno vravnan; v 2. redu so po tri postelje /.nasad. Bil je ravno vnovič namazan , torej je bil sobničar ( cameriere) silno skcrhljiv, dc bi ga popotniki kaj nc pomazali. Južina (collazione) ob 5. je bila v lepim redu kakor na avstrijanskih parnikih. Neki sosed pri južini iz Franeoskiga nam jc prav kratek čas delal, iu ga je posebno veselilo, z nami in h svojo staro gospo latinsko govoriti. Drugi dan zjutraj neki okoli 8. sino prišli v l.ivor-n o, dosti znano pomorsko mesto, ml kmlar smo popoldne ob 2. po železnici proti Pizi odrinili, ktero sum v kakih 3 četertih ure dosegli. To mesto jc posebno lepo zidano iu ima vseučilišč. V veliki stolni cerkvi s kri/nato podobo je tabernakelj iz čiatiga zlata, ki je veljal 3ti.000 tolarjev
(mu«1i i. lepi mozaiki, in pa velik« okroglo k e rs l iše po stari negi /.a Kapljali; za odrašene jc velik prostor v sredi, za otroke pa mali kotlički na okrog. Slovitni zvezeni ali krivi »tolp i turn i tega mesta menile /.a 12 čevljev nadse t na-prej ) visi. in ima od ilna ilo verlia po versti gori ti — 7 mostov /.u enačili hodiš, ali prav reci. le eno, ki se tolikokrat okrog piivije zmiraj višej. \a vprašanje: Kaj neki ? če je veter tako hudo pihal, de jim je turn skrivil, je neki funialiu le tolikanj hitel razjasnili: „No, no: c latto cosi" (o ne; je tako narejen ).
|»roii 7. smo -e podali po zclcziiici dalje in smo po/.no /večer prišli v KI o renčijo, veliko toškaiisko mesto. .Mesto ima do-l imenillio>l . /med kterili smo zlasti več cerkev ogledali. Stolna cerkev je silno veliko delo zmesuniga go-tiškiga /.loga. ki ima grozovitim velik, prečudno umetno zdelan in ozalisau turu. na kteriga zunanjim delu je vsuku nar manjši marmorna plošiea celimo zlogu primerno vrezana. ozalisana in vpodohljena. ktero delo. na celim nezmernim pi oslinil, jc moglo dolge iu dolge leta terpeti. prejden je hilo dokončano /raven cerkve je okrogla keise-vavnica | Hapli*tcriuoi ) v podobi dosti velike cerkve. t'cr-kev. iurn in kersev av niča vse je cez iu cez z marmorjem iu mozaiki vdelano tudi tlak sem ter (je. So pa tudi l.ahi ponosni na cerkvene lepolijc, kar se jim mora v čast sieii. Pravili so prebivavci lega mesta, de imajo uad dve sto >o|akov svetnikov, kar gotovo vse drugo neprecenljivo lepoto le dežele se delec preseže. Vidili smo medi-
ccjsko kapel.....capclla ducalc" v cerkvi sv. I.oienca, v
kteri >m grobov ja imavsulcjil t» vojvodov. Jc mende nuj ioicuilnisi kapela na celim l.askim. Ima s mojsteiskih ina-lurij: nieiia podoba ie okrogla	iz marmorju in granitu pre-
umetiio zdelana, in stane neki 12 milijonov frankov. N kapeli ..di .Micael - \ngelo" so v>e rezljanine od tega slav-uiga umetnika. Hili smo tudi v cerkvi ...Maria \ovella". delama goiiski. ktero je Angelo svojo hčer imenoval: — v špaii|ski kapeli, v klen -n učeni doiuinikaiii v podobi jeni be-sedovajc se s krivoverci, kieii poslednji >n v podobah raznih zver prcdocilcni: v cerkvi *v Kriza, z velikem slevi-laui allaijev. in pokopaliscm uaj imeuiluiših Italijanov: v cerkvi sv. Marka, s posebno podobo ene same rame latin-skiga kriza počez. Po vsih straneh 4 v ogla t iga prostora zraven cerkve so mos|u\zi za pokopališa z napisi ua marmorji vse v poslopji. V cerkvi Marije llevice ozuaiiovanju je altar, pred ktcrim se je angelski mladenič, s\. Alojzi, zavezal z obljubo vedue čistosti, uumrcc, pred altarjem sv. Kriza Posebno bogato ozališaua. prelepa iu z velikimi drazcicami previdena je cerkev ..Scrvili di Maria". Pred cerkevjo |e mostov z v stirvogcluiku za male ua prcsim ali freske.
Obiskali sum ludi imenitno fertozo ali K a iluzijo, t« je. karlajzerski samostan iu cerkev ua nekim hribu pri Klorencii. Samostan verb griča ima nekaj svojiga zemljisu ua okrog, iu je v stirvoglati podobi nekako po tcnlujavsko zidan. Posebno podobo ima cerkev, lakorckoc tri vstricnc cerkvice ali kapele sc z drugo podzemeljsko cerkvijo ravno spmlcj pod uiiiiui. Vidili smo v cerkvi veliko predragih s\c-iiiij: nekaj las Morije llevice. tem iz Jezusove krone, kosec /vclicarieve hrezsivne obleke in se veliko druziga. Cerkev ima veliko allarjcv iu tudi umetnih podob. V velikim altaiji jc s\. Hrtino. začetnik lega reda. Vse po cerkvi jc posehuo tetino iu snažno, liuvuo tako |e po vsim samostanu vse -mazilo in v nekakim posebno lepim redu. sicer pa brez vsaeiga lispa. Tudi v rclcktorii je razun nekterih prav priprostih riz »m* pražim: za podobe po zidu so prostori za-/.iiumiijuni, pa ludi prazni: mize so pogernjcue z nekterimi prav snažnimi per ici in krožniki, vender ne vem. ce ui to le zavoljo spodobnosti in za plujcc. iu ce jedo skupaj, ali herže vsak posebej v svoji slanici. Muihi so belo oblečeni; obleka, prav snažna, jim nekako okorno prislijc, kakor dc bi m« za zunanje veliko ue menili, vender pu čedno sloji.
Vse razodeva ojster in tenek red. Vsak zmed njih ima zase majhen vertič kteriga čedno obdeluje. Xa sprehod skorej zmiraj le po samim hodijo. \a obrazih se jim vidi zatajevanje. Vse leto imajo vsak dan post in molčanje zunej če-tertkov , sicer je viditi, de le s pt nji mi govore. V ti Cer-tozi je mende M duhovnov in 12 neduhovnih bratov. Xa-sledovajo uaj tukej v spodbudek nektere besede modriga začetnika lega reda, sv. Brun o-na.
Kadar sim sam, nisim nikoli sam, ker Bog je vselej pri meni in z mano.
Meni sc zdi, de svet so prave vicc: samota pa paradiž.
Samotnost je pot, ki pelje v življenje, kjer se nebeško za posvetno, in večno zu minljivo primenja. Dna je kraj pokore, pot pravice, steza gnade, lestvica t lojtra) častitljiv osti.
\e more se med ovce Kristusove steti, kdor noče njemu pokoren biti, kterimu je Kristus povelje dal, njegove ovce pusti. Prava pokoršina je v spolnovanji Božjih za-|ioved; ona je ključ in pečal celiga duhovniga življenja; jc zmirej z globoko ponižnostjo iu veliko polerpcžljiv ostjo sklenjena, in njena neločljiva tovuršica je čisla, prava ljubezen do Hoga.
Kdor je puuictcu. ise svojiga naj lepšiga iu uaj ko-ristuisigu veselju v Hogu.
Kaj je tako pravično iu dobro, kaj človeški natori tako globoko vsajeno, in ji tako primerno, kakor dobro ljubiti ? Kje pa je kaj. de bi bilo lako dobro kakor Hog? Pa kaj rečem? jc li kako dobro razun Hoga? <1 kolika blaženost jc. v Hogu počivali!
Ogovor
o priložnosti godu našiga Visokočastitljiviga in MilosUji-viga škofa in kneza.
Pokorni hodite svojim višini, in bodite jim podložni, zakaj oni čujejo kakor taki, kleri bodo od vaših duš odgovor dajali. I.isl sv. Pavla ap. do llchr. 13, 17.
..liospod je moj pastir, ui mi dosti pomaiijkalu. On me jc na dobro pašo vodil, pri uierzlih vodah me jc redil. On je mojo dušo zavčrnil, za svojiga imena voljo me je ua pol pravice pripeljal, po poti pobožnosti meje vodil. Tvoja s i ha iu tvoja palica sle me tolažile". Kdo jc, de hi nc imel vee iczavnigu. več zopernigu v svojim življenji prestati, kdo jc brez nadlog, brez terpljenja? Pu kdor (iiispodu Bogu služi, kdor za-uj dela, njega ljubi: njegova pomoč, njegova hramba, njegova podpora, njegova palica je tudi Hog. ..Ti si pred mano, mojim sovražnikam nasprot mizo pripravil, li si mojo glavo z oljem, upunjem pomazal, in meni poln ki lih. kteri me razveseljuje, pogosto natakal, tukaj jc moja nar vcci pomoč, nur veči tolažilo, nar veči sladkost. za-ine nar veči gnada". To, ljubi moji poslušavci, moram reci iu spoznali dans sc ob ohhajauji praznika sv. Kesiijiga telesa. I.epo priložnost imam dans, sc ml tega presvetiga iu precudnigu Zakramentu vam govorili, pa ker sim že v četertik. ravno ob precasiitljiviiu prazniku svetiga liesujiga telesa vam od tega presvetiga Zakramenta nekoliko govoril, smem zato dans tudi kaj druziga govoriti. Iločem daiis, ker smo včeraj obhajali praznik sv. Antona Pad va tisk iga, in kakor vsako leto tudi letaš u dau god nasiga Visokočastitljiviga iu Milostljiviga škofa in kneza, ktere liospod llog prečudno k obilnima blagoslovu za ljubljansko škofijo, /.a diihovšiuo, za revne iu uboge, za v se stanove, za cerkev in deržavo v njih visoki starosti podpora iu ohrani, — hočem tedaj pri besedah Aposteljnov ih osiali: Pokorni bodite svojim višjim, iu bodite jim podložni, zakaj uničujejo, kakor taki, kleri bodo od vaših duš odgovor dajali. (.List sv. Pavla ap. do llchr. III. 17. i Ne lioiu dans njih hvale povikševal zavoljo njili imenitnih, velikih brez števila dobrih del, ktere so njili nam predrago iu častitljivo življenje napolnile , ker vem, de lega ne želo, in kor so vam že tlo
*nane, ampak od resnice bom govoril, ktero je vernimu ljudstvu večkrat oznanovali potreba, namreč od resnice, de so spredniki naši veliki, nar veči dobrotniki za Bogam. Gospod podperaj me s svojo gnado, ljuba mati Božja, preljuba, prosi za nas!
Spredniki uli viši so naši veliki dobrotniki, ker nam veliko dobrot dele, Bog jih liani po njih skazuje. K spred-,likam štejem nar pervič starše. Kua nar lepših zadev na svetu je ta, v kteri so otroci do staršev. Nebesa in zemlja, natora in ljubezen ste zavezo napravile, ki otroke s starši, iu starše z otroci sklepa, in Bog sam, večna ljubezen, jo je posvetil, zato je ta zaveza terdua iu sveta zaveza. Draga predraga je skerb, ki jo imajo dobri, pobožni starši začasno iu večno srečo svojih otrok. Koliko prenašajo, koliko ler-pe, koliko se trudijo, česar se ne zucbe dobri starši zavoljo svojih otrok. Kdo zamore šteti noči brez spanja, ktere je do lira mati zavoljo otroka prečula, bolečine iu nevarnosti, ki jih je zavoljo njega terpela, solze, ki jih je za-nj iztočila, skerbi, ktere je zavoljo njega samo do časa, de je odrastel, iiuela. Kdo zamore Kleli tuvženl «n tavžent misel, ki jih ima dober oče zavoljo svojih otrok, dela, kteriiu se zavoljo njih podverže, pot, ki gu zavoljo njih loči, zutaj-vauje, ki si ga zavoljo svojih otrok naklada? Koliko store daljej starši zu svoje otroke, kteri si prizadevajo, jih ludi dobro zredili, koliko jih sami uče, koliko jih s v ure, koliko je budenja k dohrimu, koliko odvračcvaiija od hudiga; koliko stori tukaj dobra pobožna mati, ona je perva, ki sadi keršanski nauk pri otrocih, ona jo perva, klera jih uči vsih keršanskih čednost s svojim veduim govorjenjem, vodnim opomiiiovuujciii; pa tudi dober pobožen oče s svojimi redkimi besedami veliko dobriga v otroka poklada, koliko premoženja, koliko denarjev se znebe dobri starši pri reji svojih otrok, posebno tistih, ktere v šolo pošiljajo, marsikej svojim lastnim ustam odtergajo, si to ali uno veselje odreka, se večkrat noč in dun trudijo, de svojiga sina ali svojo hčer dobro oskerbe. To zamore le ljubezen starsev, le malemu, le očetova ljubezen. Zato ne umrejo otroci nikoli poverniti svojim sturšem, karkoli so jim dobriga storili, vsili njih brezštevilnih dobrot. Otroci, kleli se starše imate, ako že ne morete poverniti svojim sluršeui vam skazovauih prevelikih dobrot, obilno skerbi in preveliko ljubezni, skazujte jim saj, kar morete, in kar ste jim ziniruj dolžni. Imejte jih v časti, spoštujte svoje starše, ljubite, ubogajte jih, bodite jiui hvaležni za vse, kar ste od njih prejeli, skerbite za-njc, kadar so se postarali, pomagajte jim, storite jim radi, če kaj od vas potrebujejo, molite za-njc. Spoštuj svojiga očeta in svojo mater! govori sv. apostelj Pavel. (Kfež. li, 2.) ta je perva zapoved, ktera ima obljubo, deti bo dobro iu dc dolgo živiš. Otroci, govori ruvno ta apostelj (Kol. 2(i.) bodite pokorni staršem v vsih leccli. Moj siu, govori Bog sam, ohrani zapovedi svojiga očeta in ne zapusti postave svoje matere, podperaj svojiga očeta v starosti, in ga ne žali, dokler živi, prizanesi mu, ako mu ua pameti zmanjkuje, in ue zaničuj gu pri svoji moči, zakaj usmiljenje, ktero se Očetu skuže, ne bo pozuhljeno, in za prizanešene prestopke tvoje matere, li bo dobro vernjeim. (Siruli. 3, 14.) Morum opomniti, de je več gerdigu zaderžanju do staršev; so otroci, kteri starse neradi ubogajo, kolikokrat jim moiujo ukazovali, preden to ali uno store; so otroci, kteri s svojim slabim, pregrešnim življenjem svojim sturšem veliko žalosti iu brilkosli napiavljajo; če jih starši svare, jih komej poslušajo, jim malo k sercu gre. So otroci, kteri s svojimi starši gerdo ravnajo, to zlasti odra-šeue otroke zadeva. Odrašeu malopriden sili ue porujta na besede svojiga očeta, odrašeua hci ue posluša več svoje matere; ako jim starši njih malopridno*!, hudobijo očitajo, jim gerdo odgovarjajo, jih celo kolnejo, s priinki pitajo. Odrašen sin težko gleda večkrat sv ojiga očeta pri hiši, ktero jo od svojiga očeta v last zadobil, mlada nevesta ue terpi svoje taste, nji, ali stariuiu očetu vedno očita, kaj jima
mora dajati, večkrat jih celo od hise gonita, večkrat jima celo s pestjo žugata. Otroci, klere vas moje besede zadenejo, varujte, varujte se tacih pregreh, poboljšajte, spre-obernite se, ako nočete svoje časne iu večne nesreče. Ko bi bilo, ljubi moji! dandanašnji več otročje ljubezni iu več spoštovanja do staršev, bi bilo več dobriga ua svetu, pregrehe do staršev Gospod Bog večkrat že tukaj, gotovo pa v večnosti zlo kaznuje.	t K. «1. i
Popoteanfa pnpezer.
Od pervili časov dosihuial so naslednje papeske (sipo t vanju imenitniši: Pervo popolvanje je papeža I nočen ci-ja I. I. 409, se sniti s cesarjem lloiiorjcm v Kavcni. 432 je popotval papež sv. I.eon uu Maiilovsko zuauimu \lilu nasproti; II orni i zda v Kavcno k cesarju Teodoru *>ls. sv. Janez I. v Carjidrad k cesarju .lustinjaiiu I. ."»30; papež Vigili ravno tje 34t>. leta. V I. l»32 jc bil papez Ma r-Ii n I. od cesarja iz llima pregnan; I. Tin se je podal papež Konstantin v Carjigrad k cesarju Justinjaiiu II.: sv. papež l-aharija je popotval v Turiu. Pavijo iu Perud/.ijo 742, 743 iu 730; sv. Štefan III. papež 731 nu Francosko k kralju Pipinu; sv. Štefan V. v llriu i llhcim* i k cesarju Ludoviku I. I. Hiti; Gregor IV. 832 na Francosko; Janez VIII. N77 k cesarju Korlnu Plcšcu v Pariz. V desetim stoletji ni noben papež sel iz Kima. V I. 10 lil je sel papež sv I.eon na Francosko, in 1033 ua \enisko. kamor ludi Viktor II. I. 1077 k cesarju lleuriku. Sv. G rego r VII. je popotval I. 1077 v grad Kanosa; 1177 Aleksander III. v lle-nedke zastran mirii s cesarjem Fridcrikam. V 12. stoletji ni noben papež popotval. I.. 1223 seje snidel Ho nori III. s cesarjem Fridcrikam II.: Gregor \. pa jc prišel v l.ijon 1274. Klemen V. je bil prestavil papeški m-de/. I. 1301) na Francosko. 1'rhau V. je popotval I. 13ti3 i/, \vin-joua na l.aško. Gregor XI. je 137ti pupeski sede. spel v liiin prestavil. Juli II. jc sel I. 1311 ua Modemsko, iu I.eon X. 1313 v lloloujo k pogovoru s cesarjem Franeaiu I., Pavel III. pa ravno i/, tega namena I "i.is v Savano in od ondot v \izzo; I. 1311 je popotval ravno tu papez v mesto l.uccu. iu 1343 v llusselo; Klemen VIII. pu I 1308 v Feraro. V 17. stoletji ui iiobcii papež popotval. I.. 1782 je popotval Pij VI. ua Dunaj: I. 1801 Pij VII. v Pariz, iu |c bil 180'.! kukor'jetnik v Savouo peljali, 1M3 je prišel v Gcnvo. Gregor XVI. je obiskal I. |s|| Jakiu ( Ankono), iu Pij IX. jc bežal I. Ivjsv Gacio, iu popotva zdaj po l.aškini.	( Kirchbl.)
Ogled po Slovenskim.
Iz l+jiiltljunc. V razpisu ml 3. t. m. gospod deželni poglavar prevz. grof Choriuskv vabijo v se hlagoserčne prebivavce nase dežele, dc naj bi pogorelim l.asicauam v pomoč pristopili, ter uaziiauujejo, de mile darove sprejemlje v ljubljeni deželno predsednisivo. magistrat. gg. fajmoštri in „l<aih. Zlg." po deželi pa okrajne go-poske in duhovni pastirji, ki jih prej ko moc dalje odrajiujcjo. de nesrečnim v pomoč dospe. Tu razpis iu zadevne zbirke priporocuje visokočast. skolijslvo z razpisani od I o. i. m
Po visokocasl. razpisu od 21. vel. travna eerkev mestne bolnišnice s končam tega mesca nebu biti podružnica frančiškanske fare M. D., iu oudolui duhovni pastir Im imel svoje lastne kerstne iu mertvuske bukve, lc kar zakonske reči lice, gredo tudi posihuiul fajmostru frančiškanske fare. S tem pride ua staro, ker lako je bilo nekdaj pred francoskimi časi.
*	Ipuvski v. c. g. dekan iid.. Juri Ouhrian. so prejeli od \jih veličanstva častni Franc-Jožefov red zavolj obilnih zaslug v duhovnim pastiistvu. za šolstvo in deržav o.
*	V razpisu od H. t m. priporocuje visokocasl. sko-fijstvo družbo sv Boni tac ju na Nemškim To družbo no
zvesti in pobožni sinovi sv. katoliške cerkve na Nemškim . med kterimi jc zlasti tudi slavni Jožef Stolberg, v ta namen napravili, dc bi sc katoličanam pomagalo, ki med protestanti žive, in velikrat nimajo duhovnov, cerkev, katoliških šol in učenikov itd. Torej je ta družba silno dobra in zveličavna in je bila I. 1852 od apostoljskiga sedeža po-terjena in z odpustki obdarovana. Desiravno se ona pa zmiraj razširja in je že silo veliko storila in vedno tlela k ohranje-nju iu razširjanju katoliške vere med protestanti, vender ji šc \eliko veliko pomoč kov manjka, tle bi povsod pomagala, kjer je potreba. Zavoljo tega se je tudi na uvstrijansko zemljo za pomoč nbcruila. in avstrijanski škofje priporočajo svojim vernim, de naj tudi oni svojim »tiskanim hratam ua Nemškim pripomorejo. V ta namen se bo tutli v naši škofii \sako leto enkrat v sleherni farni cerkvi enkrat ali ofer napravil. ali pa se bo sicer pobiralo. Ker je god sv. Iloni-faeju h. rožnika, se bo to pobiranje napravilo v prihodnjič v osmini tega svetnika in marternika; letaš, ko jc ta čas že pretekel, pa o drugi priložnosti. Kn/.un teh zbirk pa v. č. škofijstvo gg. duhovne z vernimi vred še posebuo k milim darovani vabi. Družba je začela dajati tudi posebiu list o n i fa z i u s-|) I a 11" na svitlo, kteri vsedružbino djanje na/iianuje in ga vrcilujc gr. J. Stolberg (in \Vest-heim; zu habcti bci Ferd. S ch o ti iti g h iu Pudcrlmru. ) * \a zeljo vec prijatlov in podpornikov ufrikuiiskiga misijona. de bi sc podobice Marijnc bratov šine manjši oblike zopet natisnile, jc odbor tc družbe trn Dunaji obljubil, dc jih bo tlal vnovič natisniti in jih poslal v Ljubljano, kjer se bo tudi slovenski tekst pridjati zamogel.
/v lit Kr. II.	. V sredo, 17. rožnika, smo imeli
v akademiski cerkvi sv. \ iila lepo cerkveno slovesnost. Ililo je namreč ueeneam tukujšne gimnazije pcrvo sv. Obhajilo podeljeno. V ta namen jc bila ob k. peta sv. maša z leviti, ktero so imeli mestni prost iu opat, prccastui g. Ci mio 11 i, in pri kteri so tudi učeniki iu učenci cele gimnazije pričujoči bili. Zu pcrvo sv. Obhajilo perpravljeni so bili vsi z enakimi svečami v pervili lepo oblečenih prukah. Po pervim sv. evangeliju jim jc gosp. kalehet s tehtnim go-voram imcnitimst dauasiijigu dne, gnade in ilobrote sv. Obhajila, posebno perviga. ob kratkim razkazal, ter jih potem z živo besedo k stanovitni pohožnosti in goreči ljubezni lložji vncmal. Per darovanji so darovali sveče v roke prevz. mašnika, in po zavživanji so hili obhajani, in po dokončanim sv. opravilu šc s kakim spominkam obdarovani, — Tudi v nedeljo, to je, v praznik sv. \lojzja, bo velika peta maša v očitno počešeuje tega solskiga patrona. Pred ta dan je spoved iu obhajilo. Procesija na sv. Ilestijigu telesa dan. je bila kolikor mogoče, slovesna. I.e to nic kaj ne do-pada. dc jc več glcdavcov, ali tako imenovanih zijtilov. kakor pobožnih hodnikov bilo. V cetertik oh osmini, je bila spet velika proce-ija s sv. Hcsiijim telesam, s kterim seje potem i/. Iepiga v loki naprav Ijetiiga altarju po udpetim sv. evangeliju morje posebno blagoslovilo. - Kavno tu dan ob zjutraj se je ludi obhajal spomin vslauovljcnja vojni— škiga reda Marije Terezije v drevoredu Scoglictlo t. j. oto-čic imenovanim, v kterim so naredili lep zelen šotor, z greškim kiižcui na čelu, za altar iu v sredi drevoreda zeleno prižnico. Virprcd je hila sv. maša, vpričo deželskih iu vojaških velikašev iu veliko vojnih trum, kakor tudi obilno druzih ljudi, potem pridiga, in slednjič drugi navadni vojaški manevri. Pretečeni teden jc bil tedaj pri nas imeniten v vsakim oziru.
po kerMftH#iiim srdu.
,.V o I k* fi d." ima zanesljivo novico, de rusovski cesar velikigu predniku družbe sv. Vinceucja Puvljuiiskiga v
•) III »£.»» ulite vr.kr.U s L^kim dopisom svoje rojake csrliti.
\ r.-.l
Parizu prosi za 500 usmiljenih sester za rusovske bolnišnice. Lepši hvale za ta dobrotljivi red si na svetu skorej nc moremo misliti. — Lavretanski hiši v l.oreti so sv. Oče podarili zlato svetilnico in kelih, ki je z žlahtnimi kamni bogato obdarovan, z dragimi lepotijami za ultarvred v vrednosti 14.000 tolarjev. — Tudi v Pragi si prizadevajo katoliški rokodelski družniki, občinsko rokodelsko poslopje si napraviti; cesarica Karolina Avgustu jim je v ta namen OOO gold. darovala. — V Dja ko varu se zida po dohrot-nosti škofa Strossmaverja samostan za Imsuiške bogoslovce, ki utegne še to leto dogotovljeu biti. Zraven tega je la cerkveni poglavar 30.000 gold. daroval za vstaiiovitcv mla-denškiga semenišu v lijakov aru; vse duhuvstvn sc z veliko gorečnostjo tega dnbrotnigu tlela vdeležuje. V O sekti se je pod vodstvam grofnje Pejačevičeve naprav ila družba, ki bo zbirala zalogo za iibožue mestnjane tega mesta, k či-mur sn tudi škof Strossniav cr lOOOgl. darovali.— V A v i n j n nu je družba duhovnov sklenila, zgodbe vsih svetnikov katoliške cerkve zbirati, vredovati in oh kratkim nu svitlo dati. Obseglo bo lo delo 200 zvezkov; bo pa tako poljudno, dc bo zamoglo služiti za družinske bukve. — V Livorni jc posvetnih kralkočusov prežtljniiuu ljudstvu „špekiukelj :** Zajemanje Sc b a s t o p o I o v o hud špektakelj napravil; ogenj se je vnel. do 20011 glcdavcov je čez umirajoče iu umerle iz glediša v ohupnosti tlerlo, iu štejejo do 100 mertvih in veliko ranjenih. (Schiilztg.) — Francoskih romarjev listi iz svete zemlje nič v misel ne jemljejo, de hi bili popotniki od Bcdtiiiinv napadeni; je ne mara ludi to /.mišljeno. — V Ameriki je O. \V en i tiger, goreč misijonar, ml kteriga je Danica že včasi kaj opomnila, za škofa pri sv. Pavlu v Miuezoti /.voljen, iu le poterjenje iz Kima se še pričakuje — V K i m u je v velikem zboru OO. ininorilnv O. S u I v a t n r Ca Ili, poprejšnji provincial sicili-jaiiskc okrajne, za velikiga sprednika ali generala zvoljen.
Sv. Oče sc bodo mende skoz Toškausko v Kini nazaj podali, v Florcucii že neki velike pripravo delajo. V Ho-lonji so |l>. t. m. z veliko slovesnostjo obhajali nastopno obletnico Njih svetosti. — Bencčaiiski poglavar, gr. Ilisin-gen, je zročil svetimu Očetu lastnoročno latinsko pisanje od Njih veličanstva cesarja Franca Jožefa.
DrobHne.
H esc ile ttr. Stanislava Kostka.
Nc za ta svet, ampak za vikši reči sim nu svetu: Bog me je sam za-se v st v uril.
Gospod jc naš in mi smo Gospodovi. Kur koli tudi pusvctiijuki Gospodu dajo, jc vendet vselej le prav malo, ker se sami sebe sebi priderže. Velikrat imajo vzrok dvomiti, če mu tisto tutli res dopadc, kur mu darujejo; če nima kje lastna ljubezen več deležu nud njih deli. ki jih zu dobre imujo, kot guudu iu ljubezen Božju.
Svojo edino čust v to stavim, Bogu pokoren biti in križ Kristusov objemuti. V tem čutim toliko veselje, de ga ne zameujum zu vse krone svetu.
JIM itarorL
Zu pogorelce v Lušičah: G. Jan. Ahliii posestnik 1 gold. — Neimenovan duhoven 5 gold. — Gospodičnu Zupanova tolar 2 gold. — G. Janez Kapel fajmošter H gold.
Za nune v Indii: Pustite male k meni! 10 golil.
Z a m i s i j o n gosp. O I i v i e r i - a: Družbaui bratovšine sv. Križa v Kostrivnici (ktera bratovšina moli za povišanje svete katoliške cerkve, za za-treiije zmot iu hudobij. Pr« blag namen. Vr.) (» gold.