2HH. številka. Ljubljana, v soboto lfi. decembra. XV. leto. 1882. Izhaja vsak dan iveier, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstr ij lk o-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta -i pld . za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za . jiibljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, pe 50 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina zniuta. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., ee se oznanilo jedenkrat tiska, po h kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je ▼ Ljubljani v l''rana Kolmana hiši ^Gledališka stolba*. U pravni fetvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Laž ali mistifikacija? e—. V budgetnera odseku državnega zbora je poslanec dr. Plener pri posvetovanji dispozieijskega fonda trdil, da tiskovni urad (Pressbureau) ua nezaslišan način svojo nalogo opravlja. Dokaz temu je, pravi, uradni list v Ljubljani, ki dan za dnevom najspošto-vauejše rodoljube mesta z najimperti-nentnejsimi izrazi napada. Mi kože uradnemu lista v Ljubljani ne bodemo branili. — To delo njemu prepuščamo; — opozoriti pa hočemo le one, ki čitajo uradni list, na tole velikansko — trditev nvelikega državnika" in partibus pl. dr. Plenerja, katerega nehvaležna domovina še zmirom nij poklicala na fauteuil finančnega ministra. Mi, ki tudi dan za dnevom zaradi lagljeje prebave po kosilu uradni list z vso natančnostjo in pazljivostjo čitamo, katero nam dopušča spanec, nij-smo v zadnjih dveh letih nikdar našli, da bi ta nedolžni list koga bil napade)« In ravno s tem se odlikuje sedanji uradni list od njegovega spreduika pod gospodarstvom ustavovercev. Našli smo pa še drugi razloček in ta je, da se dandanes malikom nemškutarske stranke ne kadi več tako, kakor se jim je kadilo, ko je bil ho g. Suppantsehitsch urednik uradnega lista in pohlevni sluga te stranke. Se veda, to je uže velik greh! —pa vendar, če tudi uradni list molči o zaslugah (?) naših Schrevev, Dežmanov, Sehafterjev itd. in drugih in-teresantnih osob te vrste, — je-li je poslanec opravičen trditi, da uradni list koga napada ? — je-li se sme tako lagati na tistem mestu, kjer se posvetujejo resni možje o blagostanji avstrijskega ljudstva? in tako nesramuo zlagati se? Kdo je neki to g. dr. Plenerju, ki gotovo še nikoli nij videl naše stare tete „Laibacherice", na nos obesil? — Bog zna kdo? Bodoči finančni min ster dr. Plener se preveč peča s svojimi finančnimi študijami, da bi se moglo misliti, da je on to storil iz lastnega prepričanja in iz lastne skušnje, temveč prav verjetno je, dn mu je to povedal prijatelj — ki tudi „Tagespošto'' z lažmi tako piia, da se je le čuditi, da se nij raz-počila. Vendar bi pa gospod poslanec v prihodnjost dobro storil, ko bi se preje prepričal, predno kaj trdi, je-li tudi vse res, kaj so mu poročali njegovi somišljeuiki iz Ljubljane, Mogoče pa je tudi, da mu je kdo ljubljanskega buteljna poslal s pristavkom, da je ta uradni list. — Potem pa a la bonne heure! G. dr. Plener Vi imate prav, Vi se nijste zlagali! Slovenski učitelji ptujskega okraja!*) Vsakemu količkaj naobraženemu človeku je gotovo znano, kako blagodejno upliva društvo ozi roma združevanje na posameznika, na posamezne stanove in kako osodepolno mnogokrat za blagobu celega naroda. Velike važnosti so združevanja go tovo v vsakem obziru, a tem večje pa Se nam slovenskim učiteljem, ki smo tako rekoč samim sebi prepuščeni. Hočemo, da se različne nepotrebnosti, obstoječe še pri našem stanu, odstrane, nasprotno pa potrebnosti uvedo, in če hočemo blagodejno upli-vati m blagobit naroda, iz katerega smo in kateri nas živi, treba nam je združevati se, da tako skupno z vodnim t"rjanjem in zahtevanjem nekdaj gotovo dosežemo in si priborimo, kar posamezniku nikakor nij mogoče. Učitelji ptujskega okraja, poznati po v.sem slovenskem svetu zaradi neustrušljive boritve za narodove svetinje, pokažite skupno kaj ste! Po sameznik se lehko zatre, a združenim močem ne more škodovati nobena sovražna moč. Dojdite skupno dne 4. januarja 1883. 1. k seji v Ptuj, in volite si *) Prosom so prav uljudn drugi slovenski listovi, da ta poziv ponatisnejo. neustrašljive moči svojega stanu v odbor in predsedstvo svojega društva, kajti kakeršna glava, takšno telo. SI. c. kr. okr. šolski svet pa se od strani sedajnjega odbor.' prav ponižno prosi, da imajo vsi tisti učitelji vsaki prvi četrtek v mesecu prosto, kateri se seje udeleže in sedajšnji okrajni šolski svet nam tega gotovo ne bode odrekel. Tedaj v novrrn letu pogumno naprej v delovanji za narodni šolski napredek! Ptuj, dne 14. decembra 1882. Odbor. Politični razgled. Not ranj dežele. V Ljubljani Iti. decembra. V državnem /boru je v četrtek najprej budgetui odsek predložil poročilo o vladinej predlogi /adevnjočej povišanje voti ranega kredita za gradbo arlske železnice. Potem se brez debate vzprejme v drugem in tretjem čitanji postavni načrt o neznatnem predrugačenji dostavka k volilnemu redu glede galiških kmetskili skupin. — Na to se nadaljuje speeijalna debata o obrtooj noveli. Pri §. 24. ki govori o izkazu sposobnosti, imela se je dolga debata, ki pa v tej seji nij mogla biti še končana. Saj je pa tudi baš ta izkaz tolike važnosti in pomena, da se ne sme zdeti škode časa, ki se je uporabil za njega osvitljenje. Mej tekom debate dal je vladini zastopnik upanje, da se bode kar hitro mogoče izdelal in predložil postavni načrt o uredbi stavbenega obrta. Glede izkaza o sposobnosti poudarja Matsche ko strogost postave, ki zahteva spričevalo o pouku in o delu. Neuwirth je iz obrtno pedagogičnih uzrokov za tak izkaz, ker to nij reakcijonarna, nego prav demokratična upeljava. Sochor se boji, du bode baS ta izkaz za mnoge obrtnike nekak zadržek, ?a druge zopet nesreča. Nasveti Löblich-o v i o potrjenji učnega in delavskega spričevala po predstojniku zadruge in o ustanovljenji posameznih obrtnih kamor se ne podpirajo zadostno. V četrtek nastala je v ogrskem državnem zboru povodom sper.ijalne debate o šolskem LISTEK. III. pismo vrhniškega pohajkovalca. Kaj bi Vam, gospod urednik, pravil, „koda sem hodil" m kje sem bil, kar sem poslal bil tisto ^sramežljivo" pismo? Z doma sem bil, to je res. Ali moje popotovanje nij bilo tako imenitno, kakor marsikoga druzega—„nomina sunt odiosa", — da bi je vlačil od sejma do sejma in je razložil kupček pri kupčku. Kaj komu mari, kolikokrati so me ta čas tuje vrata po petah bile in koliko kruha od tuje matere sem v tem pojedel ? Vina sem malo popil, to moram povedati, ali prosil bi, da mi gospod Spectabilis tega ne oponaša, kakor takisto oponaša gospodu Kretanovemu vsako kapljo vina; drugače bomo tudi mi gospoda Spectabilisa pošteno zavrnili, da je namreč „rojen nasprotnik centralnega—" ne tako! ... da je namreč „rojen nasprotniku vina in svinjine. Še jedno se imam zmeniti z gospodom Spectabilisom! Vsaj sedi sedaj za pečjo in predno še se izkoplje iz zapečka, mu jaz uže po- vem, kar mu ^re ter odnesem zdrave pete, Stvar je pa taka, da gospod Sprectabilis zasluži nezaupnico. Kaj je dejal tam po leti? Kaj je pisal, ali ste uže pozabili? Dejal je in pisal je, da nas bo /bral dvanajstero ali trinajstem (trinajstero zato, če bi jeden odpadel, da bi jih ostalo Se dvanajstero), in ti bi za »Slovenski Narod" spisovali feljtone ali 1 stke, ter zaslužili prihodnje leto sto goldinarjev, kolikor je bil baje vreden Malovrhov „Novw, ki je vse kaj druzega nego Turgenjevov „Novu; potem, ker bi se po jednakopravnostnem načelu sto goldinarjev teško razdelilo jednakopravno mej dvajstero ali trinajstero feljtonistov, zato bi sto goldinarjev na simpoziji za-pili, kjer bi bil v principu vsak jednakopraven. (V resnici bi se pa jednakopravnosti godila velika krivica, kajti moj slab želodec prenese le malo pijače in tako najbrž tudi gospod Spectabilis rajši pije vodo, ker vino vedno oponaša; na drugej strani pa vem, da je gospod Muhober-Mulielj zmirom žejen, in tako gotovo še kdo drugi izmej izvoljenih. Ali ta resnična krivica je le postranska stvar, poglavitno je to, da uživamo jednakopravnost v principu!). Tako je govoril gospod Spectabilis, se ve da brez »kritičnih opomeuj", in nas dvanajstero ali trinajstem imenoval po imenu. Mi smo molčali, kar je kazalo, da smo s predlogom merodajnim zadovoljni; to bo vedel tudi gospod Spectabilis, ker zna dobro latinski, ako se ne motimo. Molčali smo vsi drugi in nobeden nij odprl ust, nobeden si celo od tistih mal nij upal Baškrtati s peresom, kolikor nas je bilo poklicanih, namreč dvanajstero ali trinajstero. Vsi smo čakali, kedaj da gospod Spectabilis skliče prvo eejo. Jaz sem bil ta čas moral oprtati svojo bisago ter iti naprej, oh le naprej; naročil sem doma, da mi imajo hitro brzojnviti, kadar pride povabilo od gospoda Spectabilisa. Ko stopim dni dan čez očetov prag, takoj pobaram ali nij nič. „Nič!u Komu je to podobno? — sem mrmral, leto se bliža h koncu, nas dvanajstero ali trinajstero pa ne bo imelo sto goldinarjev, gotovo leji denurci. In jednakopravne pijače ne bo, in feljtonov tudi ne. Kdo je temu kriv, kaj vprašate? Gospod Spectabilis, ki je hvala Bogu zdrav in dobre volje, pa se ne zmeni za nas dvanajstero ali trinajstero, ki čakamo povelja njegovega. O, o, nezaupnica! Zatorej sem sklenil, peljati se v Zagreb na stroške bodočega kluba in pri vratih, budgetu živahna in Magjare karakterizujoča jezikovna debata. V jednej zadnjih sej uže oglasil se je bil hrvatski poslanec V u četic ter grajal, da hote Magjari njegove rojake v Mejmurji siloj pomagjariti. Sedanja debata dela je Ur vary-ju povod, da v nasprotji z izjavami Vučetiča osvetli razmere po mej murskih šolah, kstere da so še vse hrvaške. 22 župnij in 10.000 duš, pravi Urvary, podredjenih je zagrebškemu nadškofu, in kaj da se v njih stori za ogrski patrijotizem in magjarski jezik se lahko razvidi iz govora Vučetičevega, kateri ima nadzorovati dotične šole. Zagrebški stolni kapitel ne ljubi posebno ogrski misleče duhovne, koje pusti stradati. To ne sme država več trpeti. S šolami tudi nij bolje; ljudstvo, pravi Urvarj, želi madjarskih, zagrebški kapitel pa je upeljal Hrvatom prijazne knjige. Govornik predlaga konečno, da se ima Murski otok utelesiti magjarskej dioeezi. Tega govornika gorko podpira B e s s e n y e y , ki mej drugim pravi, da se Hrvatje motijo, ako mislijo, da bode Mejmurje, če se od njega odvrača magjarski jezik, zaradi tega kedaj zopet Hrvatom pripadlo. — Vučetič odgovori, da se je njegov zadnji govor slabo umel. On in njegovi somišljeniki se bore v Hrvatih za državno idejo in vendar morajo v tej zbornici marsikaj slišati, kar jedva zamore utrditi mejsebojno prijateljstvo. Tudi on in somišljeniki njegovi obsojajo z Magjuri vred nazore Starce vičjancev. On se ne ustavlja učenju magjarskega jezika, pa tugi hrvatski na| se ne pre ganjal. Če hote M^jmurci učiti se magjarščine, naj se skrbi za učitelje, ki je umejo; ravno tako pa je tudi hrvaščina potrebna. Čakaturnsko učiteljsko izo-braževališče ne zadostuje ni kratko malo svojemu cilju. Nij res, da bi se bile upeljale knjige, katerih ne bi bil odobril stolni kapitel. V zadnjej dotičnej seji, ko je skrajna levica napadala vse Hrvate brez izjeme, omenjal je Mejmurcev in povedal, knko silno delujejo nekateri magjarski agitatorji. On kot vrhovni nadzornik m e j m u r s k i h š o 1, j e d o-bil i z ves t j a, kako da se je sklenila kore-nita odprava vsega hrvatskega pouka. Pobijaj e pritožbe o stolnem kapitlu zagrebškem poudarja konečno vzajemnost Hrvatov in Magjarov. — Ako magjarsko nasilstvo uže takim možem, kakor je Vučetič, izvablja ostre pritožbe iz ust, potem si je lahko misliti kako stopinjo da je uže doseglo. V n a n j 4» tlržcive. Iz Kima se poroča, da je došel tja nadškof Sembratowicz in bode pri papežu v avdijenco vzprejet. Tudi nadškof S t a d I e r iz Sarajeva se mudi ondukaj. Na temelji organičnih pravil obvezana je \ /liodn.i Ruiiiolija tri desetine svojih dohodkov oddajati Visokej Porti kot tribut. Evropski ko-misijon cenil je te dohodke na 800.000 turšKih lir, torej bi imela vzhodna llumelija plačevati 240.000 lir tributa. Ker so se pa v zadnjih časih dohodki znižali pod 800.000 lir, predložil je guverner provinci-jalnej skupščini nasvet, da naj bi se za naprej dolžni tribut računal na podlagi resnično dobljenih dohodkov. Povodom parlamentarne petdesetletnice O lacistona poslal je rektor Athenskega vseučilišča v imenu grške mladine rečenemu prvemu ministru adreso, v katerej se izraža upanje, da bi naj Gladstone še dolgo vrsto let deloval v prid svoje] deželi, slovstvu, civilizaciji in vsem zatiranim narodnostim. Grški poslanik v Londonu je Gladstonu prijavil, da se boča v Athenah spomin na Gladstona poveličati z marmornim spomenikom. Dopisi. ■z Belokrajne 14. decembra. [Izv. dop.] (Davorin Štrumbelj f) Dolgost življenja našega je kratka, Odprta noč in dan so groba vrata, AP dne nam ne pove nobena pr.it'ka Tako poje naš slavni pesnik velikan dr Fr. Preširen. Zares, kakor pada v jeseni velo listje raz drevo, tako seka tudi neusmiljena Parka britke rane životu narodov, družin in društev. Zopet uničila je smrt mlado, upapolno življenje; — v 7. dan t. m. preminul je še le 291etni duhovnik gospod Davorin Štrumbelj, kaplan v Metliki. Priprostih staršev sin, rojen v okolici ljub-ljaufikej v podnožji mogočnega Krima, poda se v bližnje mesto, nabirat si za življenje zakladov vednosti na ondotno gimnazijo. A uže v zgodnjej mladosti prestavi ga osoda mej drug svet, na obrežje gvarnerskega zaliva mej bratovski narod hrvatski, v prijazno Reko. Tu najde priliko spoznavati sosednji narod, priučiti se njegovega jezika, in občudovati njegovo bogato književnost. Po dovršenih študijah vrne se v svojo domovino in ustopi v bogoslovje. Končavši bogoslovje poda se, vstrezaje svojemu poklicu v jeseni predvlanskega leta službovat na mejo kranjsko-hrtvatsko, na Faro pri Kostelu. Tu se mu zopet spolni želja občevati s toliko priljubljenim sosednim narodom, z narodom, od katerega se je pred štirimi leti tako težko ločil. A komaj so minuli trije meseci, odkar je zamenjal svojo prejšnjo službo z novo v Belokrajni, pozove ga glas Gospoda in preseli iz časnosti v večnost. Prehladil se je, spolno vaje dolžnosti svojega stanu, si nakopal nevarno vročinsko plučnico, in po kratkej, hudej bolezni umrl za otrpnenjem pluč. V soboto dopoludne 9. decembra spremljali 3mo ga v veličastnem sprevodu, skazovaje. mu poslednjo Čast na zadnjem potu, v hladno zemljo. Britko žalujejo po pokojnem njegovi sorod nik, vsaj so vanj stavili vso svojo nado; tugejemo njegovi tako malobrojni tovariši, ker smo v njem zgubili ljubljenega brata in prijatelja, po njem žaluje Cerkev, žaluje domovina, ker je v njem zgubila nadepolnega služabnika in vernega sina. Večna mu pamet! — Iz Logatca 15. dec. [Izv. dop.) Naš narodni zasluženec, g. J. Gruntar, pečal se je uže dolgo z mislijo ustanoviti v Logatci Čitalnico. Bilo jo je pa tudi trebe, kajti vse oblastnije okraja, da ne bodem našteval imen, preselile so se leta 1875 iz Planine v Logatec in s temi je prišlo semkaj mnogo inteligencije, ki nij imela tukaj nobenega ognjišča, okolu katerega bi se bila grela in pogovarjala. In letos nam je prijazna osoda do vedla novih močij, kakeršnih smo potrebovali, „duševnih celjakov', kakor pravijo naši lokalni recenzenti. Prišel je z Dunaja g. Dr. Stanko Sterger za okraj- nega zdravnika, z Vrhnike g. Bogdan Kobal za pristava in iz ljubljanskega bogoslovja duševno-gibčni g. kapelan Lavrenčič. Se ve da, za Čitalnico je mnogo trebe, zlasti ker je skrbeti uže pri porodu, da bi ne bila mrtvo rojeno dete, kakor jih imamo v domovini žalibog le preveč. Celo osiveli narodnjaki so majali glave in rekali, da ne bode nič; z leti postaja človek pesimist. Pa Bog nad svojo „ubogo gmajno" čuva: deželna vlada nam je potrdila uložena pravila brez premembe. S politiko se ne bodemo pečali. Čemu neki v V tej zadevi smo jednih mislij. Slovenec bodi bogaboječ, carju zvest in za narod goreč, goreč čez vso! V tem so postava in preroki, in kar je več, je od greha. Ime Čitalnica so družabniki zavrgli, ker hočejo delati tudi za prosto ljudstvo; zaradi tega ustanovi se bukvarnica za razposodbo, petje za kmečko mladež in podučljiva predavanja o gospodarskih stvareh. Za dne 14. t. m. povabil se je bil osnoval ni zbor. Pisatelj teh vrstic nij nikak hvalisač. „Rokoplosk in živijoklic" ga malo gane. Sivo gleda in vidi las v jajcu. Toda tisti sinočnji osnovalni zbor ga je iz-nenadil. Vse uradnike od kraja imamo mej svojimi člani in jedini g. glavar, ki je rekel, da iz principa ne pristopi k nobenemu društvu, nam je obljubil gmotno in drugače dobrohotno podporo zavoljo cilja, katerega si je društvo postavilo. Dalje sta naša: oba gg. duhovnika, štirjo župani, potem vsi odlični posestniki in trgovci z lesom obojih Logatcev, gornjega in dolenjega. Naj boljše bi znal povedati o vspehu prvega večera naš novoizvoljeni denarničar g. pristav Bogdan Kobal. Pogledal sem mu bil skrivaj čez ramo v njegove zapise, in čudo okroglega blagoslova je imel na pismih. Bogme! denar redi ljudi — in društva. Za predsednika bil je izvoljen g. dr. Sterger, kateremu pač ne bode težko pospeševati napredek našega podvzetja, kajti priljubljen je tukaj tako zelo, da če pravi malemu ali velikemu: „Hajdi!" — tako pojde, in če pravi: „Hodi sem!", pride semkaj. Tako poslušno vojsko je lehko komandirati! Za denarničarja sem povedal; drugi odborniki pa še nemajo odločenih poslov. Pravijo, da bode g. notar Gruntar podpredsednik, g. kapelan Lavrenčič pa za tajnika. Omeniti je še, da je mej odborniki tudi g. Matija Milavec, župan gorenje-logaški, ki tukaj uže trideset let županuje. To je stari „Kranjec" v najblažjem pomenu besede. Naj bi županoval in odboroval pri našem društvu vsaj še drugih trideset let! Poročal vam bodem sedaj večkrat, ker svest sem si, da naše društvo ne zamerje, kakor druge njegove sestrice po Slovenskem, ampak redilo se bode. Mnogaja ljeta! Iz Kamniškega okraja 14. decembra. (Volitev v šolskih zadevah.) [Izv. dop.] Danes vršila se je dvojna volitev v Kamniku. Jedna za novi kraj ni šolski svet, in druga : dveh udov izmej učiteljev v okrajni šolski svet._ ^yW" Dalje v prilogi. ko bodo gospod Spectabilis bas najzložniše sedel za pečjo, lepo ponižno vprašati: „Gospod, ali bo kaj, ali ne bo nič, ali ka-h ?u Kakšen odgovor bo, ne vem; to pa vem, da zamere ne bo. Zamera je pri nas Slovencih dober kup in trdno blago, da se ne obdrgne z lepa Kdor je pri nas kaj „pregrešnega" napisal, tisti je in ostane grešnik, akoravno se nam je desetkrat spokoril in desetkrat svojo „pregreho" popravil! In še po smrti mečemo kamenje za njim in ropotamo s svojo „ne-dolžnostjo'' nad njegovim grobom. Kristijane se delamo in katoličane, ljubezni in odpuščanja pa ne poznamo! Zamerljivi pa smo samo za svoje domače može. Ne tako pa proti zopernikom in pravim sovražnikom našega naroda. Tem napravimo najprvo toporišče in na-nje nataknemo ostro sekiro in potem jim vse vkup urinemo v roke, pa mahajo po nas, dokler se ne naveličajo, kar se pa navadno zgodi Btoprav takrat, kadar jim mrzla roka odpove. Mi krivimo svoja hrbtišča in stokamo, in zamerimo jim celo malo! Kadar pa zopernik umre, takoj nam usahnejo vsi spomini na njegova hudobna dela in na naše bolečine, tisto malo zamere skopni in mi sprem imo ga k zadnjemu počitku in zapojemo mu slovensko nagrobnico „Nad zvezdami". Dona, deus, pacem......! Ali, Bože moj, kakšna je to ironija usode, ki maščuje se uad uemškutarsko rakvo s slovensko pesnijo! In kako pripravno orodje smo mi Slovenci za ironično to usodo! In tako, gospod urednik, zaide človek nehote mej filozofe. Od smešnega pa do resnega je samo jedeu korak. Časih pa tudi ne, na Vrhniki namreč. Dolgo smo mislili, da bo iz nekaj smešnega, divje smešnega, postalo nekaj resnega. Ali morala in lepo vedenje, to dvoje je tako raztegljivo, kakor paragrafi: kar je jednemu v pohujšanje, to je drugemu v zveličanje! Zatorej je boljše, da se pravda ne začne: dejala je očetovska skrb in previdnost. In tako se je tudi zgodilo. Zima nas tare v hribih, zima, gospod urednik! Led je prepregel skoro vse studence in pri koritih nij dočakati, da bi bil vrč poln, tako počasi teče voda. Zima. Ali zima bo nas zapustila in prišla bode pomlad. Z>ma pa je uže zapustila beležniško pisarno in naredila prostor mladovini. Tako je bilo in tako bo. Stari mrjo in nasledniki pridejo. To nij nič čudnega. Čudno pa je to, da tam, kjer je po zimi zmrzoval rogovilaat in trnjev grm, je pa vzpomladi posuto polno bi učečega cvetja! Tako je v naravi. Tako je pa tudi v narodnem življenji. Sancta phi-losophia! Natalija. (Poslovenila Janja MiklavČič.) Deset let pozneje. (Dalje.) VI. Kazimir je uže davno to nameraval, a zašel je v svojih političnih razmerah v neugodue okoliščine. Zavidneži, ki so mu kmalu vzrastli v sovražnike, vedeli so ga tožiti pri c*ru in car je poslušal. Ravno ko je Kazimir prejel list od svoje matere, došlo mu je tudi poročilo, da je za nekaj časa sistiran svoje službe na carskem dvoru, ker se je pričela preiskava o njegovem delovanji. — Ali tako hudo zadela ga je novica o Nataliji-nem stanji in navzočnost nje matere, da je skoro 'pozabil oni udarec. Neutegoina in brez premisleka, Na prodaj je nova hlna pri farnej cerkvi, jeden četrt ure od južne železniške postaje, s 4 Bobami, 3 obokanimi kletmi in s '/i orala velikim vrtom, po zelo ugodnih pogojih. — Kje? pove upravništvo „Slovenskega Naroda". (773—3> Lepe In po cent klobuke in čepke, kakor tudi kožnlio-viiio prodaja (506—62) WV Anion Bi rej r i, ~^MT v Ljubljani, na kongresnem trgu na oglu gledaliških ulic. Km S > Tržaška razstavina loterija. SO) - i lOOO â-o"ba.tlcoTr v vreilnoati 213.ESO. lOOO d.e"bS.tlco-v vrednosti e-ia.. 213.560- 1. glavni dobitek: v irotovom .30.000 ui«i. ali cekinov. 2. glavni dobitek: v gotovem jjKOOO jljjj* ali jfrjOO ceittnov. 3. glavni dobitek: v uotovem IO.OOO uiti. ali I750ceitinov. 4. glavni do Id tok : ovratnik in uhani z briljanti, vrednost 10.000 gld. Štirje dobitki: Kinč od /.lata z briljanti in biseri v vrednosti po 50o0 kU\. I'«-« dobitkov : Različne stvari za kino v vrednosti po :tooo gld. ost dobitkov v vrednosti po 1000, 50o, :ion, SOO, ion, 50 in 2» »lil. HC Srečkanje 5. januvarja 1883. Cena jodnemu ložu f>0 kr. (784—'J) Naročila s pridjanimi 15 kr. za poštnino naj se pošiljajo na p.arlnd^.loterijski oddelek tržaške razstaveP.™Te'a. Kdor hoče lože razprodajati, obrne naj se takoj na predstoječo adreso. "^ti Loži dobivajo se v LJubljani pri slavnej kranjskoj eskomptnej banki, pri J. C. Luokmannu, Edv. Mahni in Jan. Ev. Bučarjevih naslednikih. Konfekcija J. W. STRECKER-JA v Ljubljani, Kongresni trg, krojaški izdelki za civil in vojaštvo, odlikovan za svoje izdelke na trzaškej razstavi z zlato svetinjo- priporoča svojo veliko zalogo najmodernejšega domačega hi iiiOHlrain*lcega modnega blaga. Vsa v njegovo stroko spadajoča dela, iuonIoi ali zeiiMka, izgotove se umetno dovršeno j)o najnižjih cenah Posebno so priporoča prečastitej duhovščini za izdelovalno tali*r|ev„ dolgih tfukeuj (paldo), kateri bojo ne ovirajo, in izvrši vse lepo, dobro in prav ceno. Z odličnim spoštovanjem T- "\*7~- Strecker. (766—2) XXXXK*XXXXXXXX*KXX*XKXXXX*: g J. J. NAGLAS-ova g * tovarna za pohištvo | H "v I_o-\jL"blja,rxi, Auerspergov trg št. 7 in Gospodske ulice (Knežji dvor), sprejema kompletne Oprave M balo. Ntanovanja in holele od najbolj pri -proste do najfinejše izpeljave po iinjnlzjib fabriMklb cenah z garaneiju. y Iliistrovani eenilniki gratis. ^tH| (648—99) XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX FRANA IV. KWIZDE v KORNEUBURGU, c. kr. dvornega založnika in okrožnega lekarnarja. V konjušnicah NJ. Veličanstev kraljico angleike in pruskega kralja, cesarja Nemčije in mnogih visokih oseb z Izredno dobrim vspehom uporabljen ter odlikovan s kolajnami v Londonu, Parizu, na Dunaji, v Monakovem in Hamburgu. \zv K nimPllhlir&Iri ni-Kel »»konj«, rognto živino In ovcet \Jm KI. I\UI lit JIIMII NKI |M «IM K aporab^fa se dobro sa krmljenje pri rednem polaganji vsled večletnega ialitistva, če živina ne |c milil. J in ii ■■ i K \ mleka, za zboljšanje mleka, kot prenervativ dihalnih in prebavljalnih tr/av podpira isti zelo naravno nasprotovanje živalij pri kužnih vplivih in zmanjša inklina-ciju k smoliki in klanju. C. kr. priv. restitucijski fliijiri (zinivalna voda) za I . ■ Kot krepilo pred in po velikem trudu, kakor tudi kot podpiralno sredstvo KUllJt% j)rj zdravljenji \ nanj i ti poškodovanj, protina, trganja, pri /.vitji, trpkosti fcil in kit itd. — 1 steklenica gld. 1.80. (Iita umeten kopitski rog). — Palica 80 kr Vv. KI - lit Sllllt kCIJSkl p I aM/R greditvo, da vzdrži gnojilno zavitek a »/, kilo 15 kr., »/■ -zaboja gld. 1.10, '/, zaboja gld. 2.40. Pr«lv*'l '/u BV1T11A *,w P«>Mpe<.nje rejo in da te brzo opomorejo zmodlele I rl>t K Ari Sv IIIJI ^ živali, kakor tudi preservativ proti tekočemu vnetju. — 1 zavitek gld. 1.26, mal zavitek (M kr. I 1111 \ • 11 ■ 141 ilkiLi proti poltiiiiit boleznini domačih živali).— 1 kosi- U llll V UIIIIJ 111111» trt.,ia škilt|jiea a IOO gramov Hi kr., — 1 kositrena Akatlpea a 300 gramov gld. 1.60. (816- 8) Pravi dobe se gori imenovani preparati pri naslednjih prodajahiieah: V Ljubljani: W. Mayr, lekar; J. S\vohoda, lekar; II. L. VVenc.el. V Loki: Karol 1'abiani, lekar. V('elji: A. Marek, lekar; J. KtiptVrsehiuied, lekar; Karol Krisper; Kran .lanesch, V Krškem: P, BOhmscheS, lekar. V Kranj i: Karol Šavnik, lekar; Karol Tuppo. V Tržiči: Otto Maly, lekar. V \Vietingu: W. KOuig. Basen teh so zaloge v vseh mestih in trgih v kronovinah, kateie se časih po listih oznanjajo. Kdor mi ponarejalea moje zavarovane znamke tako skaže, da ga morem tožiti, dobi do ."»oo gld. nagrude. L0ZI rudečega RIM Prvo srečkanje uže 2. januvarja! V let ii s r « - < - K u 11 j a £. j u ii u > a r pà. I. in apt. I. Ncpteiiihra. a. vr. Glavni dobitek go.d. 200.000 Najmanjši dobitek 12 gld., naraste do 20 gld. Izvirne srečke točno po uradnem borzinem kurzu. Posamezne lože ¥ petih četrtletnih obrokih po 3 gld. Takojšnja igralna pravica uže k prvemu srečkanju dne 2. januvarja. Menjalnica admtnlstraelfe limia 768) mi, TITT?T5 f^TTO CH- Stefansplatz Nr. 9. IVlJjJTUv U Xv Wollzeile ion. 15. r ! Velika izber zlatih m srebrnih * žepnih ur i vaakeršnega izdelovanja. Ure z nihalom in viseče ure,„ francoske in ame- J rikanske vzbujevalce, celoletne ure, ure iz Švarcvalda, ŠTioa70^a igirQ.I»© stroje svirajoče 4 do 10 točk, z mandolino in brez nje, z ekspresivom na citre priporoča kot primerna darila za Božič in Novo Leto Jossir> ... Razprodaja. Pletenine, gamaše, nogovice, robci, rokovice, tricot-jopiči, kiklje iz filca, iz llanela in barhanta, zapestnice, ovratniki, : Kupčija i ♦ ♦ i ♦ ♦ ♦ ♦ : ♦ ♦ ♦ : : volno m tapiserijskim blagom in prcdtiskarija v Ljubljani, židovske ulice hiš. št. 1, Marije Drenik, na tržaskej razstavi odlikovana s srebrno rrxe z» gospe............2 „ 20 „ 0-arra.it"\xra, obstoječa iz brcše in 2 -vaJa-ano-v, najnovejfie baze......................3 , 50 „ ITarokvice za gospč...............3„ — „ Prstani od pravega ti karatnega zlata z diamanti iz Sumatre, neločljivo od pravih diamantov, po 5, 6, 7, 8, 9 in 10 gld. (Pri prstanih naj so s papirnatim trakom naznani obsežnost prsta.) Vse so pošilja s poštnim povzetjem. Ako se denar z nakaznico naprej pošlje — franco. (narauhije sc let. (7f)5—4) mum^s^r «oaaos, Eksportna trgovina, v Pragi — Weinberge, Če s ko. Koresponduje so: slovensko, nemško, francosko, angleško in ogersko. zavratniki, najboljši francoski moilerci, vezenine, čipke, trakovi, zavesni čopi, ris, haržun, pliš, atlas, tafet in vse v to stroko spadajoče blago. Naročila se takoj popolno izvrše. Naposled prodadč se police in se da prodaj al n I ca v najem. (729 — 7) Z odličnim spoštovanjem Mestni trg. ^^^^ ' ^T\^T\ ,^P\ ,^T\ > Bergerjevo medicinično rxiilo iz smole, priporočeno po medic, strokovnjakih, rabi so v največ evropskih državah g sijajnim uspehom zoper vsakovrstne oprhe na životu, osobito zoper hraste, kroničen in luskinasti lišaj, nalezljivo hraste, zoper prhljaj na glavi in bradi, pege, žoltine, rdeč nos, ozebljino, potenje nog. — Itcrgcr jevo milo iz smole ima ■!«»",. koncentr. smole iz lesa ter se stvarno od vsega druzega mila iz smole, ki se v trgovini nahaja, razlikuje. — Da se prekanjeujju izogne« zahteva naj se odločno Bergerjevo milo iz smo. ;• - «M se pazi na znano varstveno marko. Pri trdovratnih poltnili boleznih rabi se mestu mila iz smole z uspehom Bergerjevo med. milo iz smole in žvepla, a zahteva naj s^ vedno samo Bergerjevo milo iz smole in žvepla, ker so inozemska ponarejanja neuspešni Izdelki. Kot milejše milo Iz rinoiij za odstranjenje vseh iicčistostlj ii a polti zoper oprhe na glavi in koži otrok in kot nepresežno kosmetično milo za umivanje in kopanje pri vsakdanjej rabi služi Bergerjevo glicerin-milo iz smole, imejoče 35 °/0 glicerina ter fino diši. (38—24) Jeden komad velja 35 kr. z brošurco vred. — Glavno zalogo ima lekar «. HELL v OlMVli. V zalogi v vseh lekarnah cele države. Cilnvne zalog« pa imajo: V Ljubljani pri gg. lekar jih J. Svoboda, G. Piccoli, W. Mayer in J. pl. Trn k o cz y. V Kocevji j. Hran ne. V Krškem J. Bomo ker. "V Idriji J. Warto. V lit a ii j i K. Šavnik. V £.HIji J OS, Boneš. V Novem mestu D. Rizzoli. V Radovljici A. Rob le k. Wipavi A. Konecny. HJ^itaïiovlj 4311 o lota lH-AT. Ivana Hoffa bonboni iz sladnega izlečka za prsa proti JeaMju, Itrtpavosti, zaslinjenoati vedno z najboljšim vspehom rabljeni. Ivana Hoffa čokolada iz sladnega izlečka. Najboljši tn najslajši zajutrek, kropča želodec, pospešuje prcbavljenje, nenadomestljiva posebno za one, katerim je kava zabranjuna kot preveč vznemirjajoča. Ivana Hoffa zdravstveno pivo iz sladnega izlečka proti oslabijenjVf siromaštvu na krvi, kakor tudi najboljše sredstvo rekonvales- centoin od vsake bolezni. Ivana Hoffa koncentrirani sladni izloček za na prsih in jititčih bolne, za zastareli kašelj iu ueduho. HT Tisoč priznanj ix vseli delov sveta je najboljši dokaz zdravstvene vrednosti Ivan Iloffovili sladuili prêt aratov. Najnovejše zahvalnice. G. Ivanu Hoffu, izumitelju po vsem svetu razširjenih preparatov iz sladnega izlečka, dvornemu založniku skoro vseh suverenov, Dunaj, I., Graben, Bràunerstrasse št. 8. Tovarna : Grabenhof št. 2. S r Blauorodni gospod! S hvaležnostjo Vam javljam, da so Vaše zdravstveno pivo iz sladnega -izlečka Ivana J loj/a ter Vaši Jfoffori sladni bofiboni za prsa pri mojej bolezni izvrstno pomagali. Sedaj lahko glasneje govorim, kašelj in bolečina v prsih mi ponehiije ter se nadejam, da bodem mogel sko'-o Vam na čast zaklicati: ,,Žiiio plemeniti gospod Iran Ilaff!" Prosim Vas, da ini zopet pošljete 13 sklenie piva in jeden zavitek sladnih bonbonov. Znamenujem so odličnim spoštovanjem Trnovae (na Hrvatskem), 8. avgusta 1882. Mihael I^ovroe, učitelj. Vaše blagorodje! Prosim Vas, pošljite mi zopet po poštnem povzetji 28 sklenic Vašega izvrstnega Iv. Hoflovoga zdravstvenega piva iz sladnega iziečka in 5 zavitkov Ivan llotibvih sladnih bonbonov /.a prsa v modrem papirji. Oh enem Vam poročam, da sem rsted phtenega vnetja in jedno leto trajajočega bljuvanja krvi uže pet let bolehal na hripavosti in bedenji v dušnikti; odkar pa rabim sladno pivo, se uže veliko bolje počutim t r upam, da bodem po dalj.šem uporabljenji popolnem ozdravil; sicer pa, če le moje zdravje vsaj tako ostane, kakor je sedaj, sem popolnem zadovoljen z zdravstvenim vspehom Vašega Iv. lloftbvega piva iz sladnega izlečka. Z najodličtifjsiin spoštovanjem Vam vedno udani Eduard Hollinan, zemljemerski nadzornik. Maribor, 27. novembra 1882. Glavne zaloge v Ljubljani: Peter V Kranji: Franjo Dolence; v Celji Sladno pivo in s bolna čokolada mo jo naglo in popolnem ozdravila od bron-ehialnega katara. Sladni bonboni jako dobro delujejo. Jaz nadaljujem sedaj ta lek, da se ohranim itplivit slabega vremena; zatorej prosim, da mi pošljete še 28 sklenic zdravstvenega piva iz sladnega izlečka, 5 zavil kov sladnih bonbonov in 2 zavitka sladne čokolade. Podpišem se Vam hvaležna in udana Marija liaronica du iTIout« rojena grolica Battliyaiiy. Ilitzing pri Dunaji, v aprilu. Službeno spričevalo o uporabi ^*~*SSV5S nega izlečka od strani c. kr. garnizijske bolnice v Zagrebu št. 23 ter ob opazovanem zdravstvenem učinku Ilo/fovcga zdravstvenega piva iz sladnega izlečka in lloffove sladne čokolade. Oba izdelka pokazala Bta se kot izvrstnai zagotavljajoča sredstva pri rekon-valescentih in pri bolnikih na katar u in razdražljivosti dihalnih organov in za pre-bavljenje; čokolada pa najboljše nadouicstuje kavo pri onih, kateri jo zaradi raz-draživanja ne smejo piti. Čokolada postala jo dotienim jako priljubljen zajutrek, kar se potrduje na podlagi opazovanja. Dr. Kalser, I>r. Iscliiiz* polkovni nadzdravnik. polkovni in oddelka zdravnik. Lassnik, H. L Wenzel, Mih. Kastner. P. Holasek; v Ktipferschinidt, lekarnar; v Reki: G. Catti, lekarnar; v Gorici: G. Cristofoletti, c. kr. dvorni lekarnar; v Mariboru. Ptuji: Kasimir; v Valji: Monay; v Trstu: lekarnar J. Seravallo in F. S. Prinz. Cene v LJubljani: Zdravstveno pivo iz sladnega izlečka: 1 steklenica 56 kr., 13 sklenic 6 gld. 72 kr., 28 sklenic 14 gld., f)8 sklenic 28 gld. — V zavitku iz Ljubljane: gld. 10 kr. — Koncentrirani sladni izloček 1 sklenica 1 gld., «/a skle- 1 gld. 60 kr. in 1 gld. za Va — Bonboni iz sladnega izlečka za prsa po G0, 30, 15 in 10 kr. za zavitek; pri večjem naroČilu popusti se v cenah. nice 60 kr. — Čokolada iz sladnega izlečka â 2 gld. 40 kr Ivana Hoffa bonboni is sladnega izlečka sa prsa. Ivana Hoffa koncentrirani sladni izleček. Pravi llte-rinerui preparati" v današnjoj številki. :616) Poslano. Pozor! Vsled močnih viharjov je pomuhcljski lov ^(iz jeter teb rib se prideluje ribje olje) letos Loiotoeni in UahoDOem kaj malo prida prinesel in to malo ribjega olja, ki je bilo početkom sezije dobro, se je pozneje le prav počasi pridobivalo; zbog tega je cena ribjemu olju veliko bolj poskočila, kakor se je v začetku balo in vsled tega je ponarejanje obilnejše, kot lansko leto. Pri nakupu je treba torej sedaj jako pazljivim biti; posebno najboljše vrste ribje olje je mnogokrat pomešano z drugimi oljarni. Slučajno posrečilo se je tukajšnjemu lekarnarju C3-. ^leeolli-j-u-., da je koj s početka sezije naravnost iz severnih krajev dobil lepo zalogo tega olja ter je sedaj v prijetnem položaji, da zamoro (dokler jo še kaj blaga) pro dajati naravno pomuhljevo olje in sicer tako dobro, kaker-šno se ne dobi pri labrikantih in veletržeih, ki svoje olje gotovo dražje prodajajo, kakor rečeni lekarnar Piccoli. — Sklenice S V« kile po 60 kr. ; 5 sklenic 2 gold. 50 kr. ; 1 kilo 2 gld. (753—3) Poslano. Gospodu im. Piccoli ju, lekarnarju v Ljubljani. Veliko let u/.e zdramim mnogo bolezmj z gonilnimi leki in skoro vedno z najboljšim vspehom. Mej drugim ordinujem Vašo Francovo esenco, ki ima to posebnost, da prouzroča obilno izpraznenja, ne da bi dražila želodec in čreva, čeprav se rabi dlje časa. Trst, v oktobru 1882. »r. Purdo, praktičen zdravnik. Podpisani s tem potrjujem, da se Franc ova esenca, ki jo nareja lekarnar G. Piccoli v Ljubljani, zaradi svojega točnega in čudovitega učinka po mnogih bolnikih moje fare in okolice v razuih boleznih rabi, vedno s posebnim vspehom; zato izrečem omenjenemu g. lekarnarju to zasluženo javno zahvalo. Pristavljam še, de ne mine dneva, ko bi ne prišel kedo k meni po sklenico te čudovite esence, katero imam vedno za svojo in družine rabo pri rokah. Fianona (Istra), v oktobru 1882. Anion \ liihsKli- župnik-kauonik. Od Vas dobljenih 12 stekleni- Francove esence je proti mojej dolgotrajnej bolečini v želodcu, in t udi gospej Mariji Šašelj, pekarici v Mokronogu proti zapre tji jako dobro pomagalo, za kar se Vam najtoploje zahvalim. Tudi še opomnim, da bom Vašo dobro Francovo esenco v teh krajih kar se bo dalo razširjal. Z odličnim spoštovanjem (694—8) Miha Tre II» U, užitninski agent. Mokronog, v februvarji 1882. France va esenca, ki jo izdeluje Ci. im <•«■«>! i« lekar „pri angelji" v Ljubljani, na Dunajske) cesti je pomagala uže tisočerim ljudem, kakor je razvidno iz zahvalnih pisem, ki jih izdelovec dobiva. Ta esenca ozdravi bolezni v želodcu in trebuhu, krč, božjast, trebušno in premenjavuo mrzlico, zabasaoje, hemorojide, zlatenico itd. ki so vso nevarne, češe v pravem času ne ozdravijo. 1 steklenica 10 kr. Poslano. (54- 46) najčistije lužne K1SEL1NE poznate kas najbolje okrepljujuče pice, I kas Izkiian llek proti trajnom kašlju piučevine I želodca bolesti grkljana I proti mčhurnlm kataru, '¿£55? " (PASTI LLEN) u kod Hinke Mattonija (Karlovi vari u Časkoj). Na etiketo in zamah, kakor kaže podoba, JJatF"" lri>: jc oslro paziti. MATT0NI1 GlESSHtlBLER Pri i i.-ili ;i i-ji in v;i lo/ni 11. ■■ v Novem Mostu, je izšel: Koledar in dnevnik za leto 1883, posebno krasno in trdo vezan, s svinčnikom, cena 70 kr., po pošti 75 kr. J potom Žepni koledar za leto 1883, v miuiatur-obliki z zlatim obrezkom, cena 20 kr.. po pošti 29 kr. Dalje elegantno izvedena slovenska Viseča pratika za leto 1883, cena 30 kr., po pošti 35 kr. V isto ceno se dobiva tudi nemški Vv *L II <1 *A 1 4ML d «3 r*'. Imenovani koledarji dobivajo se pri založniku in v vseh knjigarnah na Slovenskem. (787—1) Izdelki, kateri ni i m njo te postavno deponirane varstvene inamke, naj se kot ponarejeni koj vrnejo. Cvet zoper trganje, po dr. Malici, je odločno najboljše zdravilo zoper prntin ter r+timntlrem. trgrnje po udih, bolcrine v kriii ter iircih, oteklino, otrpls %tde. in /rite itd., malo •r&l ce se rabi, pa niiue popolnom tr-Rtinje, kar docazuie obilno zahvul. Zahteva naj »e samo „ri'r7i( mojter trganje po dr. Muliri" m »raven utojeeint znamenjem; 1 steklene« uO ki:, pravega prodaje aamo lokama „pri xanioroguu J. pl. Trnkoczyja ua MnstDem trgu št. 4 t Ljubljani. Vitrshena zniimka. Zahvala. Gospodu J. pl. Trnkoczyju, lekarju v Ljubljani. Moja mati so na protlnttkej bolezni na nogi silno trpeli in razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko je pa bolezen čedalje hujša prihajala in uže več d ii) m j - m mogli stopiti na nogo, spomnim se na VaN dr. IVIaličev protiuMki < \« i za SO kr. ter si ga nemudoma naročim. In res, imel je eadovit vspeh, da so se po kratkej rabi tega zdravila opro-siiii murnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam torej dr. .vluličev protinHki cvet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jed-nakej bolezni priporočam. VaŠej blagorodnosti pa izrekam nuJprli»reueJNo zahvalo^ z vsem spoštovanjem udani Franc Jug, (469—7) posestnik v Šmariji p. Celji. Fortepiano, glasovirji in planine se dobivajo pri zaloga glasovirjev, — v Gradišči št. 16. (788) Zilravilstveno parfumerijsko blago. An:atherinova ustna voda a 60 kr., Zobni prašek a 40 kr. priznana kot najboljša sredstva za čistenje ust. — Pudra za dame, bela in rožna, izdelana iz najfinejše rižne moke, prav neškodljiva za kožo, v zavitkih a lO kr. in v škatljicah a 40 kr. Esprit de Essboucuiet, Ileliotropo. Beseda, Violette za parfumo-vanje perila, robcev itd., v elegantnih miniatur-Haco-nih s Kovinskim zaporom a 40 kr. za komad. Grly-cerin-Oržme, posebno vspešna pri razpokanih ustnah in praskah po roki, 1 flacon 30 kr. Sadilni papir, vžgan v sobi razširja prijeten duh, 1 zavitek 10 kr. Toaletno medeno-glicerinsko milo od Sarga, 1 kos 30 kr. Mandcljnovi otrobi, rabljeni mesto mila, store kožo nežno, lino in mehko, 1 zavitek 10 kr. — vse to pro-(695 8) dajo in razpošilja CjJ. Piccoli, lekarnar .,|»ri angelji" v Ljubljani na dunajskej cesti. Priznano izvrstne, na tržašlej razstavi s sreorno svetinjo odlikovaue voščeno svočo iz garantirano pravega, nepokvarjenega če bolnega voska, ponudijo ' P. &. R. SEEMANN V I^jlll>lja.lli. (G36 10) o Td o Td o X, jj © vsake vrste se sigurno in naglo ozdravi s pravo dr. Popp-ovo unatheriii-ustno vodo, kar nam zopet dokazujejo naslednje vrstice: Gospodu dr. J. G. Popp-u, c. kr. dvornemu zobozdravniku na Dunaji, notranje mesto, Bognergasse 2. Moram Vam vendar poročati, kako da je Vaša slavnozuana anatherin-ustna voda presegla vsa moja pričakovanja. Uporaba anatherin-ustne vode zadostuje, da se uteši tudi najhujše zobobolje tako, da se ne povrne več. Trpečemu človeštvu na dobro priporočam ana-therin-ustno vodo pri vseh bolečinah na zobeh in v ustih kot doslej uajboljfie. Pooblaščam Vas, da te vrstice uporabite, kakor Vas je volja, ter se /.name-novam s posebnim spoštovanjem V Trstu v dan 18. marca 1882. (777_1) Dr. Romualdo Bellioh, 1. r. Dobiva so v Ljubljani pri lekarjih J. Swoboda, G. Piccoli, V. Mayr, Jul. pl. Trnkoezy, E. Birschitz, dalje pri trgovcih Ant. Krisper, Ed. Mahr, J. Karinger, F. M. Schmidt, V. Petričič, L. Pirker, P. LaBsnik, Tereek & Nekrep; v Postojni: A. Leban, lekar; v Škof jej Loki: C. Fabiani, lekar; v Kočevji: J. Braune, lekar; na Krškem: F. liomches, lekar; v Idriji: J. Warta, lekar; v Kranji: K. Šavnik, lekar; v Litiji: J. Penes, lekar; v Metliki: Fr. Wacha, lekar; v Novem mestu: D. Riz-zoli in .J. Bergman, lekarja; v Trebnjem: J Ruprecht, lekar; v Radovljici: A. Roblek, lekar; v Kamniku: J. Močnik, lekar; v Črnomlji: J. Blazek, lekar; v Vipavi: V. Kordas, lekar; v Pontajtu: P. Osaria, lekar. Za Bogom imam se le Vašemu sladnemu ozdravlja-jočemu pivu, sladnej čokoladi in koncentriranemu sladnemu izlečku Iv. Hoffa zahvaliti za ohranitev svojega življenja. Ssmolastno iegovorjene besedo mnogih ozdravljenih. Po It. UorTuvem Hladnem oztlravljajočcra »ivu življouju novarna telesna slabosti roienoga. Ker jo ta toli izvrsten izumek sladnega ozdravljajočega piva mojo mater dcjnl bi smrti rešil, ponašal sem ae lahko s tem s vso odločnostjo v tukajinjej občini in sem lahko s svojim popolulm prepričanjem vsukemu bolniku priporočal ta lek. —■ Nekemu kmatu, ki jo tožil, da čuti bolečino t jetrah, t ielodcu in doloma v plučah ter me jo rprasal aa svčt, som priporočal, naj rabi to izvrstno shulno pivo. Prosil me jo, naj bi takoj pisal ponj, kar sem tudi koj t njegovej sobi storil. Prosim tedaj Vaio blagorodje, da pošljete kar hitro mogoče 36 sklonic sladnega piva in 10 zavitkov sladnega bonbona. Sv. Jurij (nad Muravom). Josip Flioss, nadučitelj- O. kr. dvornemu založniku mnoaih evropskih suvorenov, gospoda Ivanu Hoff-u, c. kr. komisijskemu svetniku, lastniku e. kr. zlatega krlžeca za zaaluge s krono, vitezu visocih pruaklh In nemikih rodov, Dunaj, fabrika I., Oraben-hof 3 , tovarniška zaloga: Oraben. Braunarstrasse S. "CJTauca.no (629-11) zdravstveno poročilo. I>r. Np.t|»«*I. štapski nadzdravnik. Ivan IIofToTO sladno ozdraTljajočo pivo (Malseztract-Gosundhoits-biar) je izvrsten diiitetlčen lok za rekonvulescente iz teikib boleznij, tudi aa na prsih bolno, ker ne vzbuja živcev; isto tako se prav posebno priporoča za bolezni v žulodcu In na bamorrholdah. Manj ko za 1 gld. se ne razpošilja. 4.lii« im' znlofre: V Iijubljani: Peter Lassnik, apec. trg.; t Reki: Nik. Pavačič, drog.; v Uorici: O. Ohristofolettl; t Mariboru: F. P. Holaaek, na glavnem trgu; v Ptuj i: J. Kasimlr, V. Selliuschogg; v Celji: J. K ■, 11. i.-r«, i minit, lekarnar. 0680