Delegatska dolžnost ni lahka naloga
V drugem obdobju delovanja delegatskega sistema so delegati mnogo bolje za-živeli kot v prvem, a od njih pričakujemo še več!
Delegatski sistem je prine-sel v samoupravno življenje nove kakovostne spremembe.
Že v prejšnji številki Nsk smo v pogovoru s predsednikom skupščine delegatov za repu-bliški zbor občin Francem Hrovatom ugotovili, da dobro opravljati delegatsko dolž-nost ni lahka naloga. Vodja moščanske skupine delegatov za republiški zbor združenega dela Stane Kolar, ki je seveda tudi delegat v temeljni dele-gaciji BTC, pa nam je o tem, kaj pomeni biti delegat, in še nekaterih drugih stvareh, po-vedal tole:
Opravljanje delegatskih dolžnosti je tako rekoč del izobraževanja ob delu, saj ob tem delegat spozna stvari, ki imajo morda s poklicnim delom bolj maio skupnega.
Na primer, tudi v naši skupini so zdravniki in šolniki, ki se ob tem, ko razpravljanto o problemih gospodarstva, do-datno izobražujejo. Ko je nekdo, kot pravimo, usposob-ljen za delegata in vidi doga-janja iz širšega zomega kota, dobi neko širino v samou-pravljalskem mišljenju, po-stane tudi uspešnejši pri svo-jem poklicnem delu. To nje-govo širše obzorje, dodatno znanje, bi moral uporabiti tudi takrat, ko ni več delegat.
Tak delavec bi lahko opravljal najodgovornejše funkcije v organih   samoupravljanja   v
podjelju. Vemo pa, da je temu vsaj za zdaj še vse premalo-krat tako.
Na decembrski seji občin-ske konference SZDL je bil govor tudi o tem, da so dele-gati premalo usposobljeni za opravljanje teh nalog. Kaj mislite vi o tem?
Prav gotovo se z opravlja-njem teh dolžnosti delegat sam usposablja za to de(p, raste skupaj z njim. Poglejte, delegati so v tem drugem ob-dobju delovanja delegatskega sislema mnogo bolje zaživeli kot v prvem. Celo na predloge se že pojavljajo amandmaji. Od delegatov pa pričakujemo še več. Ne zato, ker je to, kar zdaj delajo slabo, temveč zato, ker želimo kot družba napredovati.
Dober delegat naj bi bil tesiio povezan s tistimi, ki so ga izvolili za svojega pred-stavnika. Kako pa je to v praksi?
Če si dober delegat, razgle-dan, prodoren, se širše zani-maš za dogajanja, postaneš tako /aposlen, da le stežka najdeš stik z bazo. Takoj na-mreč dobiš še kakšno funkcijo v republiških telesih, obenem pa tudi nisi samo delegat, temveč imaš tudi delovne ob-veznosti. Prej, ko smo imeli poslance, je bila njihova funk-dja obenem tudi njihovo po-klicno opravilo. Vidite, zato danes delavec ali občan dobro
premisli, preden sprejme de-legatsko obveznost, saj ve, da bo moral usklajevati vsakod-nevne delovne dolžnosti s sa-moupravljavsldmi.
V čem je pravzaprav ra-zlika biti delegat za republi-ško ali za občinsko skupšči-no?
Predvsem je gradivo za re-pubBško skupščino vsebinsko širše, njegovo razumevanjc terja več časa. Razpravljamo tudi o zadevah, ki jih kasneje obravnavajo tudi v zvezni skupščini. Torej so problemi bolj oddaljeni od delegata. Teme, o katerih razpravljajo delegad v občinski skupščini, pa so delavcem in občanom bližje, bolj znane, jih bolj pri-zadenejo in zato tudi bolj za-nimajo.
Govorimo o predlogih ir^p slabo pripravljenih sestankih,,, pa tudi o takih, ki so sami sebi namen. Bi lahko tudi sestanke vaše skupine označili za take?'
Vsak delegat v naši skupiffi. prebere gradivo že prej. Seja sama pa je namenjena prav-zaprav le uskladitvi mnen^ Dolžina sestanka je torej od-' visna od dnevnega reda. to je od njegove vsebine in dolžine. Vemo pa, da imajo dnevni redi republiških skupščinskih sej Uidi do 20 točk. Vendar pa o dokumentih, ki nas zade-vajo le splošno, razpravljamo manj obširno.
DARJA JUVAN