59/1993 Letnik: XXXVIII julij 1993 Številka 2 Poštnina plačana pri PTT enoti Celje 5000001212, 2 COBISS s 29. junij Na ta dan, pred dvajsetimi leti, je bila slovesna otvoritev proizvodnje titanovega dioksida. Dokler ni postala gonilna sila v našem podjetju, se je tovarna Titanovega dioksida srečevala z velikimi težavami: izgubami, sanacijami, odpravami ozkih grl, do danes, ko posodablja mo in avtomatiziramo proizvodnjo. Vsi cilji še niso doseženi, vendar nas s hitrejšimi koraki v izpolnitev silijo tržne razmere s svojo silovito konkurenco. V „Evropi” bomo šele tedaj, ko bomo „Evropo” imeli najprej doma, takrat, ko bomo razvili celovit sistem kakovosti, ko bo naša zaščita, disciplina in pri jazno okolje na dostojni ravni. Prej, ko bomo vsi verjeli v sposobnost in marljivost zaposlenih, prej bomo imeli zagotovljene boljše rezultate. V jeseni, ko ob stodvajseti obletnici obstoja podjetja načrtujemo nekatere skromne slovesnosti, se bomo začeli ukvarjati tudi z lastninskim preoblikovanjem. Ne dvomimo o tem, da bomo cinkarnarji z družinskimi člani, bivši, torej ne več aktivni cinkarnarji in tudi mnogi drugi razmišljajoči državljani vložili certifikate v Cinkarno. Zakaj? Ker v Cinkarni že tako ali tako zaznavamo zelo veliko pripadnost svojemu kolektivu, in tudi zato, ker imamo Cinkarno radi, smo ponosni nanjo in ji želimo, da bi se čim bolj razvijala tudi naprej, kar bo zagotovilo donosnost, visoko tržno vrednost podjetja in varnost naložbe, pa če si to priznamo ali ne. Do takrat pa, ko bomo našli lastnika, bomo morali še naprej inprovizirati, malo po starem, malo pa po novem. Mira Gorenšek Inflacija je bila v tem obdobju zelo nizka, vendar so stroški vseeno hitreje naraščali kot prodajne vrednosti in to predvsem zaradi neizkorišče-nosti kapacitet ob padcu proizvodnje. V obdobju po volitvah tudi monetarna in fiskalna politika nista s svojimi ukrepi prispevali, da bi se stabilizirali pogoji gospodarjenja in tudi za gospodarstvo ni bilo ugodnih ukrepov, ki bi povzročili konjukturo prodaje. Na stanje v gospodarstvu vpliva tudi še vedno prisoten mora- Doslej brez izgube Sedaj, ko je za nami pol leta poslovanja, so običajne napovedi o gospodarskih gibanjih. Če pogledamo poslovanje izven našega podjetja, lahko ugotovimo, da so rezultati poslovanja večinoma slabši, kot so bili pričakovani v začetku leta. K temu je pripomogla recesija, ki se poglablja povsod in ne samo v Sloveniji. Značilno zanjo je, da proizvodnja upada, finančna nedisciplina se stopnjuje, naložb v gospodarstvu skoraj ni več, naložbe v sanacijo bank pa doslej še niso vplivale na oživljanje gospodarskih gibanj. torij na stečajne postopke, ki slabša položaj podjetij, ki imajo ob racionalnem gospodarjenju možnosti za obstanek. Takšno stanje, ki je bilo v tem obdobju prisotno v gospodarstvu Slovenije, tudi ni prizaneslo poslovanju našega podjetja, za katerega smo si kot cilj v začetku leta postavili zvišanje proizvodnje in prodaje ob zmanjšanju vseh vrst stroškov, kar pa se ne uresničuje v celoti. (nadaljevanje na 3. strani) PRIMERJAVA PRIMERJAVA: CINKARNA - CEUE - SLOVENIJA Negativni trendi Za nami so uradno ugotovljeni rezultati o poslovanju podjetja po ZR za leto 1992, SDK pa nam je posredovala zbrane podatke o rezultatih poslovanja za to obdobje v občini Celje in celjski regiji. Zato smo pripravili primerjavo nekaterih kazalcev poslovanja in s tem primerjali poslovanje našega podjetja s poslovanjem podjetij iz gospodarstva celjske občine, pri nekaterih pa tudi iz celjske regije in republike. Osnovna značilnost gospodarskih gibanj v lanskem letu je žal v tem, da so se negativne tendence iz leta 1991 nadalje-valetudi vletu 1992. Tako se je v občini ponovno znižal fizični obseg industrijske proizvodnje, likvidnostna situacija se je še bolj zaostrila, nadpovprečno pa so se povečale tudi izgube. Velik vpliv na ta dogajanja ima nedvomno izguba jugoslovanskega trga, ki naj bi jo podjetja čim hitreje nadomestila s prodorom na zahodne trge. Osvajanje novih tržišč bo ob slabi konkurenčnosti podjetij sigurno težaven in dolgotrajen proces, zato pa so zelo razveseljivi podatki o povečani izvozni udeležbi celjskega gospodarstva v republiškem. Investicijska aktivnost se je v občini v lanskem letu sicer nekoliko okrepila, vendar pravih investicijskih motivov še vedno ni. Vlada se nadeja, da se bo stanje izboljšalo, ko bodo podjetja v procesu privatizacije dobila lastnike in pričela delovati kot normalni tržni subjekti. Kljub zaostrenim gospodarskim razmeram pa se v občini še naprej intenzivno razvija podjetništvo. Podatki kažejo, da zasebniki uspevajo dokaj dobro krmariti skozi krizna obdobja, saj seje v lanskem letu povečalo tako število zaposlenih pri zasebnikih kot tudi realen obseg najpomembnejših kategorij. Fizični obseg industrijske proizvodnje Obdobje 1992 obdobje 1991 Občina Celje Celjska regija Republika Slovenija CINKARNA Celje Indeks (5:2) (5:4) 1 2 3 4 5 6 7 Jan. - junij 92.7 0 84.0 110.0 118.7 131.0 Po ZR 1992 90.7 86.8 86.8 111.0 122.4 127.9 Iz tabele je razvidno, da je fizični obseg proizvodnje Cinkarne v kumulativi januar-junij, v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta proti občini Celje, večji za 18 %, primerjava indeksov z republiko Slovenijo pa kaže več kot 30 %-no višjo rast proizvodnje oz. proizvodnja v republiki Sloveniji zaostaja za lansko v istem obdobju za 16 % medtem ko je v Cinkarni presežena za 10 %. Za celo leto 1992 pa so kazalci na nivoju občine še slabši kot na sredini leta, medtem ko je Cinkarna do konca leta izboljšala proizvodnjo v primerjavi s preteklim letom, zato je tudi dosežen index 22 % nad povprečjem občine ter 27,9 % nad republiškim povprečjem. Če primerjamo fizičen obseg industrijske proizvodnje v zadnjih štirih letih, izraženih v indeksih rasti v primerjavi s preteklim letom lahko ugotovimo, da se v občini proizvodnja znižuje od leta 1989 in je primerjava s podjetjem naslednja: Obdobje Občina Celje Republika Slovenija Cinkarna Celje I - XII 1989 97 101 107 I -XII 1990 93 90 77 I -XII 1991 80 88 76 1 - XII 1992 91 87 111 Iz tabele je razvidno, da proi- tu 1992 zavzela nasprotni trend, zvodnja v Cinkarni ni začela pa- Če primerjamo leto 1992 z le-dati v letu 1989 kot v občini, je tom 1989 pa ugotovimo tako v pa zato v letih 1990 in 1991 za- Cinkarni kot v republiki 30 %-no beležen precej večji padec kot v zaostajanje proizvodnje, občini in republiki in je šele v le- Grafikon primerjave fizičnega obsega proizvodnje □ 1992 Proizvodnja v Leto 1989 Občina, Celje Republika, Slov. X Cinkarna, Celje % na pret. leto Blagovna menjava s tujino v letu 1992 (v tisoč USD) Opis IZVOZ Znesek Indeks UVOZ Znesek Indeks Pokritje v % 1 2 3 4 5 6 Občina, Celje 112,200 115 115,086 114 98 Celjska regija 322,574 105 268,914 109 120 R. Slovenija 4.182,381 108 4.134,603 100 101 Cinkarna, Celje 40,997 140 18,037 141 227 Delež CC v občini 36.5 121 15.7 137 Delež CC v regiji 12.7 132 6.7 143 Delež CC v republiki 1.0 123 .4 145 Opomba: Za CC je vzet uvoz samo za surovine in material! Iz tabele je razvidno, da je tako še vedno ugodnejše v Cinkarni izvoz kot uvoz v Cinkarni za leto kot v primerjalnih kategorijah v 1992 v primerjavi s preteklim le- občini Celje, regiji in republiki. tom, hitreje naraščal kot v obči- Na takšno stanje je vplival pre- ni Celje, celjski regiji in republiki dvsem povečan izvoz v letu blovemji. 1992, kateremu ni sledilo ena- Pri pokritju uvoza z izvozom kovredno povečanje v prime- ima, pri upoštevanju samo su- rjalnih sredinah. Ze v uvodu je rovin in materiala, Cinkarna zapisana ugotovitev, da se je ugodnejše razmerje, kar pa se delež izvoza celjske regije v re- spremeni, če v deviznih odlivih publiki v letu 1992 povečal, za upoštevamo tudi odplačilo kre- kar ima nekaj zaslug tudi naše ditov in uvoz investicijske opre- podjetje. me. Kljub vsemu pa je razmerje Finančni rezultat (v mio 000 SIT) Občina Celje Regija Cinkarna Celje Delež CC Elementi Znesek Indeks Indeks Znesek Indeks v občini Prihodek 113,738 249 206,662 7,442 248 6.54 Odhodki 123,940 267 219,313 7,439 248 6.00 Bruto dobiček 1,742 149 3,524 0 0 0 Ustvarjalni doh. 1,193 302 Akumulacija 769 176 1,973 0 0 0 Izguba 11,949 670 16,184 0 0 0 Republika Delež v republ. Popr. mes. obr. čisti OD na zap. 29,117 26,215 31,310 313 107.5 Indeks zaposl. Leto 1992/1991 93.5 88.4 Cinkarna ima v Celju 6,54 odstotno udeležbo v prihodku. Prihodki so v primerjavi s preteklim letom v našem podjetju porasli skoraj v enakem odstotku kot v občini in regiji, vendar je povsod ugotovljena počasnejša rast kot je bila rast cen pri proizvajalcih industrijskih proizvodov, ki je bila 316 %-na. Glede na to, da naše podjetje v letu 1992 ni poslovalo z izgubo, kot je to ugotovljeno za poslovanje občine in regije, so naši odhodki, v primerjavi s preteklim letom, porasli v enakem odstotku kot prihodek, medtem ko je za občino in regijo ugotovljena precej višja rast. Vzrok za takšno stanje so poleg nižjega fizičnega obsega prodaje še dosegane nižje cene v izvozu zaradi velike konkurence in dokaj nerealnega tečaja tujih valut, ki je prizadel predvsem velike izvoznike. Povprečno mesečno obračunani čisti osebni dohodki podjetja so v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta imeli hitrejšo rast kot prihodki in odhodki in so bili nekoliko nad rastjo življenjskih stroškov in višji od povprečja v republiki za 7,5 %. Za število zaposlenih po vkal- kuliranih urah pa je razvidno, da je v našem podjetju v letu 1992 bilo večje znižanje kot je to ugotovljeno za celjsko regijo. Med rastjo poslovnih prihodkov v občini Celje in našim podjetjem je viden razkorak, kjer imamo mi v letošnjem letu večji izpad v prihodkih od prodaje na domačem trgu, pri prodaji na tujem trgu, kamor je všteta tudi prodaja na trge nekdanjih jugoslovanskih republik in pri drugih poslovnih prihodkih. Prav tako je različna struktura prihodkov po trgih, saj v našem podjetju prevladuje zunanji trg, medtem ko obsega v občini večinski delež domači trg. Enako velja za prihodke od financiranja, ki v občini pomenijo 4.7 % v strukturi prihodkov, v našem podjetju pa so v celoti preneše-ni v revalorizacijske rezerve, ker smo pretežno poslovali z lastnimi sredstvi. Prihodki podjetja z 248 %-no rastjo glede na isto obdobje preteklega leta, so skoraj enaki kot indeks rasti prihodkov v občini, vendar zaostajajo za indeksom rasti cen pri proizvajalcih industrijskih proizvodov. (nadaljevanje na naslednji strani) PRIMERJAVA Gospodarjenje v prvem polletju Doslej brez izgube, do konca leta pa... V primerjavi z istim obdobjem preteklega leta so indeksi rasti odhodkov v občini višji kot v našem podjetju. Na tako gibanje odhodkov je imelo vplivznižanje prodaje v našem podjetju v lanskem letu, ko je nekaj proizvodnje ostalo tudi na zalogi. Hitrejša rast odhodkov od povprečja je vidna v podjetju pri osebnih dohodkih, ki so tudi na enega zaposlenega realno porasli za razliko od občine in re- Za leto 1992 v našem podjetju nismo imeli razporejenih sredstev za akumulacijo, v občini Celje pa so ta sredstva tudi predstavljala samo 11,6 % sredstev za reprodukcijo. V ta se poleg akumulacije vštevajo še sredstva obračunane amortizacije, ki pa so za celjsko občino bila veliko manjša kot pa so bile ugotovljene izgube. Tako je v celjski občini, brez upoštevanja izgub, bilo ustvarjenih 6.612 mio SIT sredstev za reprodukcijo. Cinkarni so za reprodukcijo ostala celotna sredstva ustvarjene amortizacije t.j. v višini 993 mio SIT, kar je iz likvidnostnega vidika dobro. Delež cinkarniških sredstev za reprodukcijo v celjskem gospodarstvu 15 %-en, kar je precej več kot delež prihodkov in odhodkov, kar kaže na kapitalno intenzivnost naše proizvodnje. Za investicije so v celjskem gospodarstvu namenili samo 39,4 % ustvarjenih sredstev amortizacije, kar je enak nivo vlaganja, kot je bil prisoten pri investiranju v letu 1992 v Cinkarni. Ker nismo prejeli podatkov o strukturi virov sredstev v celjskem gospodarstvu, ne moremo napraviti primerjave o višini rasti v primerjavi s preteklim letom. Iz posameznih kategorij rezultatov poslovanja pa je razvidno, da celjsko gospodarstvo posluje v veliki meri s tujimi sredstvi, saj je v letu 1992 v strukturi odhodkov kar 8 % namenilo za obresti, za razliko od našega podjetja, kjer so obresti predstavljale samo 2,4 %. Zaključni računi gospodarstva občine Celje kažejo, da depresije še ni konec, kar izhaja iz naslednjih ugotovitev: Fizični obseg proizvodnje se v občini še naprej znižuje, kar je prisotno tudi v našem podjetju. Likvidnostne razmere podjetij so vse bolj zaostrene, saj je bilo v marcu letošnjega leta zaradi insolventnosti več kot pet dni blokirano vsako šesto celjsko podjetje, v teh podjetjih pa je zaposlena slaba četrtina vseh delavcev celjskega gospodarstva. Podjetje sicer ni imelo blokiranega žiro računa, je pa prisotno slabšanje likvidnostnih razmer publike, kjer je zabeležena rast OD pod rastjo življenjskih stroškov. Delež prihodka in odhodkov Cinkarne se je v primerjavi s preteklimi obdobji v primerjavi z gospodarstvom v občini nekoliko zmanjšal in to bolj na dohodkovni strani kot prihodkih, ker je celjsko gospodarstvo poslovalo z nižjo akumulacijo kot so znašale izgube v letu 1992. tudi pri nas. Dinamika najpomembnejših ekonomskih kategorij je zaostajala za rastjo cen, poslabšala pa so se tudi razmerja med posameznimi ekonomskimi kategorijami; odhodki so imeli hitrejšo rast kot odhodki, neto akumulacija je bila negativna, saj so bile izgube 15,5 krat večje od akumulacije. To ne velja za naše podjetje, ki je imelo rast prihodka in odhodkov sicer pod rastjo cen v letu 1992, ni pa izkazalo izgube v poslovanju. Neto finančni izid gospodarjenja celjskega gospodarstva je bil negativen v vseh podbilan-cah, medtem kojeimelaCinkarna pozitiven izid v opravljanju redne dejavnosti, negativen pri ostalih dveh podbilancah, v skupnem pa pozitivnega. To pomeni, da je v letu 1992 naše podjetje, kljub težavam ob izgubi trgov in usmeritvi v izvoz na konvertibilno področje, v primerjavi s povprečjem celjskega gospodarstva, poslovalo še dokaj dobro. Če pri tem upoštevamo še izplačila osebnih dohodkov, kjer je v našem podjetju ugotovljena realna rast OD na enega zaposlenega, pa lahko zaključimo, da vsa teža negativne rasti ekonomskih kategorij ni šla v breme delavcev, se je pa nekoliko poslabšala likvidnostna situacija podjetja. Tako v občini kot v podjetju se je zaradi zgoraj navedenega povečal odstotek tistega dela prihodka, ki ga podjetja namenijo za izplačilo plač, in sicer je povečanje bistveno večje kot v republiki. Temu ustrezno je tudi delež obveznosti za javno porabo večji. Kljub realnemu povečanju obsega investicijskih vlaganj v primerjavi s preteklim letom in povečanju izvoza, tako v podjetju kot v gospodarstvu občine, pa to še ni zagotovilo, da se položaj gospodarstva bistveno zboljšuje. Brez učinkovitih ukrepov tako na področju stroškov kot prihodkov lahko pričakujemo še nadaljne negativne trende gospodarjenja podjetij. Pripravila: Marija BERNJAK Tako pri proizvodnji niso dosežene načrtovane vrednosti niti vrednosti istega obdobja preteklega leta. Zaostanek za preteklim letom sicer ni velik, vendar ob naraščajočih režijskih stroških na enoto proizvoda vseeno zaskrbljujoč. Proizvodnjo preteklega leta sicer dosegajo PE Kemija, Celje in Mozirje, ki pa sta v proizvodnji zaostajali že v preteklem letu in predstavljata v strukturi proizvodnje podjetja samo 10 % medtem ko PE Titandiok-sid in PE Metalurgija, ki imata v proizvodnji večinski delež, največ prispevata k 6 % zaostajanju proizvodnje za istim obdobjem preteklega leta. Največji zaostanek pri proizvodnji se v letošnjem letu ugotavlja v PE Grafika, ker se mora proizvodnja prilagajati možnostim prodaje in zmanjšanju obstoječih zalog, kar velja tudi za druge PE. Večje rasti proizvodnje tudi v prihodnje ne moremo pričakovati zaradi sezonskega značaja nekaterih naših proizvodov in pa zaradi opuščanja nerentabilnih proizvodenj, novih proizvodov v večjem obsegu pa trenutno ni predvidenih za pričetek proizvodnje. Nabava surovin in materiala se je vseskozi prilagajala obsegu proizvodnje in preskrbljenost proizvodnje s surovinami je bila sicer dobra, vendar pa so zaradi desortiranosti zalog vezave sredstev v zalogah precej velike, tudi več kot dva meseca, kar je poleg gibanja nabavnih in prodajnih cen vplivalo na slabšanje likvidnosti podjetja. Pri prodaji so se uresničila predvidevanja v zvezi z ekonomskimi odnosi Slovenije z drugimi republikami Jugoslavije s tem, da so padci nabav in prodaj na to tržišče imeli še večji trend izpada od pričakovanega. Na domačem trgu se v fizičnem obsegu sicer dosega enak obseg prodaje kot v preteklosti, medtem ko se je v republike bivše Jugoslavije glede na isto obdobje preteklega leta skoraj razpolovil. Največ prometa je še ustvarjenega s Hrvaško, v zadnjem času pa se kljub težavam s transportom povečuje promet prodaje z Makedonijo, medtem ko je promet z ostalimi republikami bivše Jugoslavije zaradi embarga in vojnega stanja zanemarljiv. V vrednostnem obsegu so prodajne vrednosti na domačem trgu kljub prisotni inflaciji samo malenkost višje kot v istem obdobju preteklega leta, realno pa padajo zaradi padanja prodajnih cen ob veliki konkurenci iz uvoza, ki je cenejši tudi zaradi nerealnih tečajev tujih valut. Enako padanje cen je prisotno pri prodaji v republike bivše Jugoslavije, kjer pa je poleg konkurence prisotna še negotovost plačil prodanega blaga. Izpad na zgoraj navedenih področjih se je skušal kompenzirati s prodajo v izvoz na konvertibilno tržišče, kjer se v fizičnem obsegu uveljavlja enaka količina blaga kot v istem obdobju preteklega leta, vendar pa se zaradi velike konkurence in restriktivne politike pri določanju tečaja tujih valut dosegajo real no nižje cene kot v preteklosti. V strukturi seže skoraj 60 % vrednosti prodaje proizvodov dosega na konvertibilnem tržišču. Skupna prodaja je v letošnjem letu nominalno enaka vrednostim preteklega obdobja, tako da je ob več kot 30 % rasti cen industrijskih proizvodov realno precej nižja. Ker se uvoz prilagaja zmanjšanim potrebam proizvodnje za uvoženimi surovinami in koriščenju zalog v začetku leta, je le-ta precej nižji od planiranega in enakega obdobja preteklega leta, vendar dosega podjetje še vedno zelo dobro pokritje uvoza z izvozom na konvertibilno področje. Tudi uvoz opreme in rezervnih delov stagnira, tako da je imelo doslej podjetje dovolj svojih deviz za odplačilo leasinga in v preteklosti najetih tujih kreditov. Za letošnje I. polletje je značilno poseganje države v gospodarjenje podjetij v cilju zmanjševanja stroškov in povečanja konkurenčnosti in to na področju omejevanja izplačevanja osebnih dohodkov in regresov za dopuste, medtem ko je bilo zmanjšanje prispevkov minimalno. Tako se ugotavlja, da stroški vhodnih surovin za proizvodnjo sicer samo za malenkost hitreje naraščajo kot prodajne vrednosti, da pa veliko hitreje naraščajo izdatki za osebne dohodke in prispevke na bazi bruto osebnih dohodkov, tako da v strukturi stroškov osebni izdatki predstavljajo čedalje večji delež. Na tako situacijo vpliva tudi počasnejše upadanje števila zaposlenih, kot je zabeležen padec proizvodnje zaradi tega, ker podjetje sicer vodi restriktivno politiko pri zaposlovanju, ne izvaja pa še rigoroznih ukrepov za ugotavljanje tehnoloških viškov in s tem odpuščanja delavcev iz tega naslova. V letošnjem letu je uspevalo podjetju še vedno obdržati dobro likvidnost brez blokad žiro računa ali kasnitve plačil za obveznosti, občasno pa je že bilo potrebno najemanje premostitvenih kreditov ob nabavah večjih kontingentov surovin, zapadlosti anuitetnih obveznosti ali izvajanja investicijskih del večjega obsega, ki pa se tudi v zadnjem času precej omejujejo. Vse navedeno je imelo vpliv na rezultate posovanja podjetja, kjer se maneverski prostor za pozitivno poslovanje čedalje bolj zožuje. S prejetimi ukrepi ob sprejemanju načrta in stalnim nadzorom nad stroški je sicer uspelo znižati nekatere stroške, vendar ne v tolikšni meri, da bi bil nadomeščen izpad proizvodnje in prodaje. Tako zal. polletje še računamo na pozitiven poslovni rezultat brez akumulacije, v bodoče pa bo ob enakih pogojih gospodarjenja potrebno še veliko naporov, če bomo hoteli zaključiti poslovno leto brez izgub. Kljub že sprejetemu zakonu o lastninjenju konec preteklega leta in nekaterih drugih vzporednih zakonov v letošnjem letu, ki se nanašajo na spremembe organiziranosti podjetja in načina obračuna poslovanja, še za I. polletje ugotavljamo rezultate poslovanja po starih predpisih. Seveda pa se bomo že ob zaključku leta morali spoprijeti z novo zakonodajo in pripraviti obračun po novih predpisih, ki veljajo za nazaj, zato že sedaj intenzivno pripravljamo podlage za možnost izvedbe vseh potrebnih sprememb. Ne glede na zakonodajo pa je potrebno na vseh področjih sproti ukrepati za uresničitev zadnjih ciljev in v sedanji recesiji iskati možnosti za najboljše ukrepe, ki bi nam omogočili oditi iz te krize s čim manj negativnimi posledicami. Marija Bernjak Akumulacija in sredstva za reprodukcijo TRŽENJE Prodajne težave Betonsanir v Šoštanju Prodaja v Makedoniji zaradi tihega sodelovanja makedonskega gospodarstva s srbskim narašča. Vzrok naraščanju prodaje je tudi vtrendu cene cinka, ki na svetovnem tržišču pada, v Makedoniji pa je ponudba zato večja. Naši makedonski kupci sedaj lažje prihajajo do cinka in ga nudijo v zamenjavo za naše proizvode po ugodnejši ceni. Prodaja na Hrvaško se zaradi carinskih težav iz meseca v mesec znižuje in pri nekaterih proizvodih že obstoja nevarnost, da izgubimo trg, če se ne bomo pravočasno pogodili s cenami in jih v primerjavi s ce- nami na slovenskem trgu znižali za znesek carinskih dajatev. Na slovenskem tržišču se srečujemo z zmanjševanjem povpraševanja po naših izdelkih in nasičenostjo trga s proizvodi široke potrošnje ter seveda finančno nedisciplino. Izbrati poskušamo najprimernejše poti za distribucijo naših proizvodov, vendar se zatika pri kompenzacijskih poslih naših dobaviteljev - monopolistov (Petrol, Elektro Celje, In-terevropa, Naftaplin Lendava), ki ne pristajajo na drugo kot na plačilo z gotovino. Uspešen nastop v Mariboru Na mednarodnem sejmu energetike in vzdrževanja, ki je bil maja v Mariboru, so cinkarniški razstavljala' iz programa zaščitnih sredstev prejeli priznanje, in sicer srebrno plaketo za uspešen razvoj tehnologije pri vzdrževanju sistemov z agresivnimi mediji. Na sliki direktor Stepa g. Podhostnik in predsednica komisije za priznanja ga. Čreslovnik izročata priznanje predstavniku Poseben nastop v Zagrebu Na letošnjem sejmu grafične industrije in industrije papirja In-tergrafika 93 v Zagrebu marca letos je imela Cinkarna zanimiv nastop. Razstavni prostor so opremili s Kemolit ploščami, tako da je bil viden ves postopek priprave plošč. Zanj so prejeli tudi priznanje. Na novo so pripravili tudi prospekte, ki so bili tehnični napotek za kupce. V času sejma se je zvrstilo preko 70 predstavnikov novih manjših privatnih podjetij in stalni kupci iz Slovenije, Hrvaške, Makedonije in celo BiH. S Termoelektrarno v Šoštanju smo sklenili dober posel, saj smo jim prodali 45 ton betonsanir malt za sanacijo osmih silosov za premog. To je več kot enkrat večja količina, kot smo jo prodali v lanskem celem letu. Posel je prinesel okrog 2,5 milijona tolarjev. Pri tem je tudi pomembno, da je izvajalec del Silvo Vipotnik s svojo ekipo prvič uporabil strojno nanašanje teh malt. V Sloveniji smo tako za sedaj prvi in edini proizvajalci betonsanir malt za strojno nanašanje. Pri poslu s Termoelektrarno ima največ zaslug ing. Janez Vod lan Uporaba tekočega žvepla v proizvodnji žveplove kisline Koristni projekt znižal stroške V PE Metalurgija imajo novo prečrpališče tekočega žvepla, ki jeza uporabo v proizvodnji precej cenejši in ekološko čistejši. Zaenkrat tekoče žveplo, ki je nadomestilo trdnemu, uporabljajo v obratu »S« kisline, kasneje pa ga bodo še v pražarni na »F« liniji. Približno dva meseca že uporabljamo na »S« kislini namesto trdnega žvepla tekoče, ki prihaja v Cinkarno v posebnih železniških cisternah že v tekočem stanju. Trenutno dobivamo po pet cistern tedensko, kar znese cca 2801, iz katerega proizvedemo približno 740 t žveplove kisline. Pri tem je seveda treba pripomniti, da se je na področju uporabe elementnega žvepla v zadnjih treh letih situacija na trgu bistveno spremenila tako količinsko kot tudi po načinu pridobivanja žvepla. Po dosegljivih podatkih zahodna Evropa danes uporablja za svoje potrebe 90 % žvepla, ki se transportira v tekočem stanju. Danes se tudi velike količine žvepla ne pridobivajo z rudarjenjem, ampak pri postopkih odžveplanja nafte in zemeljskega plina. Kot je znano, je Cinkarna sorazmerno velik potrošnik žvepla. Investicijski program za izgradnjo »S« kisline je že v letu 1982 baziral na uporabi granaliziranega žvepla iz Poljske, kjer smo vrsto let tudi kupovali to žveplo, ki je bilo odlične kvalitete ravno zaradi reševanja ekoloških problemov, ker je bilo praktično brez prahu in drugih nečistoč. F - linija, ki je namenjena predvsem uničevanju ferosulfata heptahidrata, ki nastaja pri proizvodnji Ti02, je kot dodatek uporabljala pirite, ki so sev določenem razmerju mešali z ferosulfatom monohidratom (FeS04. 1 -2 H2) kateri nastaja v sušilnici pri sušenju in kalci-niranju heptahidrata (FeS04 . 7H?0). Pri tem so se pojavile velike težave pri odlaganju pi-ritnih ogorkov, ki nastanejo v pražarni po zgorevanju piritov (FeS2) in cepitvi ferosulfata monohidrata. Vseh ogorkov namreč nismo mogli prodati, odlaganje na deponijo pa je bilo prepovedano. Poleg tega je prišlo še do zapore takratnega jugoslovanskega trga in smo že pred dvema letoma za- imeli tudi v vidu, da lahko s transportom tekočega žvepla precej zmanjšamo zaloge te surovine ob kontinuirani dobavi v cisternah. Trdno žveplo smo namreč doslej dobivali z ladijskim prevozom do luke Koper v količinah 7.000 -8.000 t naenkrat. Tako velike zaloge so dodatno znižale rentabilno poslovanje žveplove kisline. Iz navedenih razlogov smo skupaj s strokovnjaki PE Vzdrževanje izdelali in izvedli projekt izpraznjevanja tekočega žvepla iz cistern v obstoječo talilno jamo, ki je prej služila za taljenje trdnega žvepla in dalje v dnevna rezervoarja »S« kisline. Izpraznjevanje poteka tako, da prispele cisterne priključimo na paro s tlakom 5 barov in tako dogrejemo na potrebno temperaturo 130° -140°C, ko je žveplo najbolj tekoče in nato z kompromiranim zrakom s tlakom 2-3 bare izčrpamo v talilno jamo. Investicija je stala cca 38.000 DEM. Trenutno lahko ogrevamo istočasno 4 cisterne. Čas praznjenja ene cisterne pa je cca 30 minut. čeli na F - liniji uporabljati namesto piritov elementno žveplo. Na ta način smo toliko zmanjšali proizvodnjo ogorkov, da smo lahko vso količino prodali. Zadnji kamion z ogorki je bil opremljen na deponijo v Žepino oktobra 1989. Vso proizvedeno količino ogorkov prodamo našim in avstrijskim cementarnam. Tržne razmere so nas prisilile, da smo morali občutno znižati ceno žveplove kisline, če smo hoteli ostati na trgu. Zaradi tega smo skupaj z našim dobaviteljem trdnega žvepla firmo Metallgeselschaft iskali cenejšo varianto pri dobavi ele-mentnega žvepla v tem smislu, da čim bolj znižamo stroške transporta, ki so za trdno žveplo zelo visoki. Pri tem smo V času od 5. marca 93, ko smo dobili prvo cisterno, pa do konca junija smo izpraznili in porabili že cca 2.000 t tega žvepla. Posadka je praktično že osvojila vse delovne operacije praznjenja in pri tem ni pričakovati nobenih večjih težav. Izdelan je že tudi projekt in strošek investicije cca 70.000 DEM da bo tudi ta v pražarni uporabljala namesto trdnega tekoče žveplo. Pričakujemo, da bo ta investicija v roku dveh mesecev tudi realizirana in da se bodo tudi na tej liniji stroški proizvodnje nekoliko znižali. Tudi ekološko je dobava in uporaba tekočega žvepla čistejša od trdnega, ker odpade taljenje, razkladanje z žerjavom in ker bodo zaloge bistveno manjše in za obe liniji na enem mestu. ing. Jože Naraks INTERVJU Predsednik ob pomembnih mejnikih Na marčevskih volitvah je bil zanimiv razplet, saj smo dobili predsednika delavskega sveta, ki je temu organu predsedoval že pred dvajsetimi leti, ob pomembnem mejniku 100. obletnici Cinkarne. Zagotovo bo tudi tokrat doživel mejnik v zgodovini samoupravljanja. Spreminja se sistem in BRANKU CMOKU se obeta, da bo zadnji predsednik delavskega sveta. Ujeli smo ga ob številnih telefonskih klicih, v sosednji pisarni pa so ga že čakale stranke. Tako je pač v komerciali. Kakšen je tvoj razlog pristanku na kandidaturo? Preprosto sem menil, da si skozi takšno funkcijo v Cinkarni boljše informiran. Sedaj je namreč čas sprememb in o tem bi rad bil obveščen s prve roke. Ta funkcija sicer ni odločujoča, čeravno je zadnji filter pred spremembami in bodo zaposleni še zadnjič lahko vplivali na odločitve. Odločitve pa bodo vendarle posredno zadevale tudi širšo okolico, to je mesto Celje, kjer Cinkarna živi in dela. Na kandidaturo sem pristal še iz enega vidika. Ocenjujem, da bo to krajši mandat, da bo prehodni čas in zadnji delavski svet in potemtakem bom zadnji predsednik. Meniš, da bo ta funkcija otežkočala delo v nabavi? Ne vidim težav, ker funkcija ne terja veliko dodatnega dela z ozirom na to, da organizacijo in strokovna gradiva pripravlja strokovna služba. Sedaj, ko si predsednik že nekaj mesecev, že imaš nekaj izkušenj. Si obveščen? Razen informacij, ki jih dobivam iz priprave sej, nisem udeležen pri nobenih sestankih za izdelavo kakršnihkoli sprememb. Imam občutek, da v tem času, ko bi se lahko maksimalno angažirali in pripravljali na spremembe, vlada določeno mrtvilo. Nenehno govoriva o spremembah. Pri tem pa gre pravzaprav za lastninjenje podje- tja. Kaj meniš o privatizaciji in vlaganju certifikatov v lastno podjetje? Lastninjenje v Cinkarni, to je podobno kot lastninjenje v Sloveniji. Pred nami so dogodki, za katere mislim, da bodo Cinkarno pretresli do obisti. Čeprav menim da je politika, ki jo vodi generalni direktor, to je politika statusa quo, pozitivna. Po drugi strani pa me moti, da še nimamo pripravljenih več variant, o katerih bi se lahko pogovorili in odločili. Postavljen bi moral biti team strokovnjakov, razširjen na strokovno službo pravne smeri, ki bi te variante pripravljala, ta pa bi moral biti izločen iz vseh drugih dnevnih obveznosti. Dejstvo pa je, če bi v tem času naredili kakršnokoli spremembo, bi bil obstoj Cinkarne vprašljiv. Vendar nas ta ugodnost ne sme zapeljati, da ne bi naredili nič. Zaradi visoke vrednosti podjetja bo lastninjenje težko izpeljati v takšno obliko, da bi bila Cinkarna neodvisna od ostalih. Če ne bo jasno opredeljeno, kakšna bo Cinkarna, ne bo interesa za vlaganja certifikatov v podjetje. V vseh teh težavah, ki čakajo delegate, ti želim veliko uspehov! Kot predsednik menim, da bi lahko tvorno sodeloval in pošteno izpeljal postopek, ki bo predlagan. Mira Gorenšek PROIZVODNJA Novi uspehi v avtomatizaciji V PE Titanov dioksid so končali pomemben projekt, Avtomatizacija pigmentacije, s katerim so avtomatizirali del proizvodnje površinske obdelave in tako občutno izboljšali kvaliteto končnega proizvoda. Z avtomatizacijo smo v Cinkarni pričeli že leta 1982, ko smo postavili temelje, leta 1988 smo po idejnem projektu avtomatizacije Ti02 avtomatizirali kristalizacijo, letos pa zaključili še avtomatizacijo pigmentacije v belem delu te proizvodnje. V začetku je bil projekt zastavljen celovito, saj smo želeli avtomatizirati proizvodnjo v črnem in belem delu. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev pa smo po avtomatizaciji kristalizacije preskočili črni del in začeli kemično šaržno obdelavo. Po proizvodnji so postavljeni programski krmilniki, ki so povezani z nadzornim sistemom na standardnih PC računalnikih (industrijska verzija). V kabini 3 Projekt pigmentacija Projekt pigmentacije, to je avtomatizacije v kabini 3 belega dela proizvodnje, je po mnenju mag. Dejana Ketiša pomenil prelomnico v razvojnem delu, ker so naši strokovnjaki s tem projektom prvič prevzeli celotno izvajanje le-tega, testiranje in zagon sistema, montažo merilne opreme in izdelavo dokumentacije. Inštitut J. Stefan, ki jim je z znanjem pomagal vsa prejšnja leta, je pri tem projektu opravljal le nadzor. Sodelovali so tudi s podjetjem INEA, ki jim je pomagal pri svetovanju glede programske opreme. Tako so strokovnjaki Cinkarne zaradi dolgotrajnega sodelovanja z inštitutom J. S. osvojili pretežni del know-how-a za vodenje sistema. Poleg tega je treba poudariti, da so se rešili tudi velikega zalogaja stroškov, ki bi bili potrebni, če bi to znanje opravil inštitut. Sedaj že lahko rečemo, da imamo v Cinkarni team strokovnjakov - inženirsko ekipo, ki lahko nudi storitev: reševanje takih nalog tudi izven podjetja. To ekipo sestavljajo sodelavci iz Vzdrževanja, Ti02 in Razvoja. Prednosti v proizvodnji S projektom pigmentacije t< je doseženo veliko prednosti, n ki so za proizvodnjo in končni c izdelekzelo pomembne. Stan- g dardna prednost je avtomatizacija, s katero lahko doseže- n mo izredno dobro ponovlji- s vost sarž, vedno pod enakimi e pogoji, parametri pa so kon- o stantni. Velika prednost je tudi s prednost tudi ta, da lahko z z minimalnimi korekcijami sistema preidemo na obdelavo drugega tipa - drugega proizvoda. k č Z zaključitvijo tega projekta n je avtomatizirana slaba četrti- h na proizvodnje titanovega k dioksida, kar je za tako veliko b proizvodnjo veliko. Čas izvaja- (| nja naslednjih načrtovanih z projektov pa se lahko zaradi fi domačega znanja in bistvene- b ga znižanja stroškov zelo hitro k ta, da ima operater vedno pod nadzorom ves proizvodni proces in boljši pregled nad dogajanjem v procesu. Sicer pa projekt sam pomeni izboljšano regulacijo gostote suspenzije, ki se vedno enako ponovi, in večjo točnost oddajanja snovi v osnovno suspenzijo. Navsezadnje je zmanjša. Ko bodo avtomatizirali mi-kronizacijo in hidrolizo, bo večji del belega dela pod nadzorom, pred sabo pa imajo še hud zalogaj - avtomatizacijo kalcinacije. V prihodnosti pa bo te delne avtomatizacije (podprocese) potrebno povezati in vzpostaviti mrežo za informacijski sistem. S tem pa bo narejen še večji preskok v kvaliteti. Operater pri delu Projekt peptizacija V sodelovanju z Inštitutom J. Stefan smo vCinkarni izvedli tudi projekt peptizacije v pripravi surovin. Inštitut je pripravil dva osnovna dokumenta in sicer: analizo potreb in funkcionalne specifikacije, izvajal je koordinacijo in vodil projekt. V Cinkarni pa so strokovnjaki iz razvoja, titanovega dioksida in vzdrževanja pripravili tehnološko in merilno opremo ter opravili vse povezave do računalniške kabine ter vgradili računalnik. S tem projektom je avtomatiziran celoten potek reakcije v avtoklavu, kjer se mešajo raz- ne snovi za dodatek k ostalim surovinam za proizvodnjo titanovega dioksida. To pa je tudi delček k formiranju končne kvalitete proizvoda. Sam sistem pa omogoča stabilnejšo proizvodnjo. Pri obeh projektih, pigmen-taciji in peptizaciji, ki sta potekali istočasno, so strokovnjaki iz Inštituta J. Stefan pomagali pri nadzoru in svetovanju, vse ostalo pa so pri prvem projektu napravili naši strokovnjaki sami. Ta princip dela bi zaradi hitrejšega uvajanja avtomatizacije veljalo ohraniti še naprej. M. G. AKTUALNO Litopon je obstal Vodstvo podjetja je ocenilo, da izkupiček obrata litopon ne pokriva več stroškov, zato se je odločilo za začasno ustavitev obrata. Ponovna oživitev bi bila mogoča le, če bi se položaj trga belih pigmentov v svetu popolnoma obrnil. Nekateri predvidevajo, da se bo to zgodilo po letu 1995, bolj pesimistični pa napovedujejo tretje tisočletje. Razlogi za zaprtje obrata so ekonomski, saj je kitajski litopon, delajo isti tip kot mi, dobesedno preplavil trg. Njihova cena je za svetovni trg ugodna, dosegajo pa jo s poceni delovno silo. Erozija trga se na tem področju nadaljuje zato, ker ne moremo konkurirati z nekom, ki ima plače 12 dolarjev na mesec. Vrednost dela pa bo na Kitajskem še dolgo na takem nivoju. Drugi razlog zaustavitve je v dobavi surovin, ki so dostopne le preko konvertibilnega uvoza, na domačem trgu pa je konkurenca motena predvsem zaradi kompenzacijskih poslov (blago za blago). Z zaprtjem obrata smo se sicer izognili obveznosti po ekološki plati, saj bi morali namestiti čistilno napravo za kombinirane odplake iz proizvodnje barijevega sulfida in litopona. Ostala pa je obveznost čiščenja in odlaganja iz proizvodnje cinkovega sulfa- Litopon nekoč Tovarna litopona je sprva spadala vMetalnoa.d., ki je bila soseda Cinkarni. Metalna a. d. je nastala leta 1934 iz Pra-žarne in Kemične d. d. Celje. Novi akcionarji tega podjetja so najprej vse naprave kot na primer tovarno žveplove kisline po komornem postopku domontirali in nato takoj začeli s postopno gradnjo obratov za kemične proizvode, ki sojih takrat skoraj sto odstotno uvažali iz tujine. Tako je bila kot prva po načrtih holandskega strokovnjaka dr. ing. Hirschela zgrajena tovarna litopona. Njena kapaciteta je bila 60 do 75 ton 30 odstotnega litopona na me- ta. Cinkov sulfat je del proizvodnje obrata litopon, ki bo še v obratovanju. Tega izdelujemo za potrebe tekstilne industrije in kot dodatek živinski krmi ter kot vir cinka v obliki elektrolita. Del proizvodnje obrata litopon od obarjenja dalje je linija, ki bi se jo dalo vključiti v proizvodnjo Titanovega dioksida. Seveda pod pogojem, da na podlagi idejnega projekta ugotovimo učinkovitost take transformacije, predvsem pa, da ugotovimo, koliko bo to stalo. Uresničitev tega projekta bi razbremenila linijo obstoječe površinske obdelave na Titanovem dioksidu in omogočila razširitev ponudbe različnih tipov titanovega dioksida. V zadnjih mesecih je bilo v obratu litopona zaposlenih 32 delavcev ki jih bodo prerazporedili na druga delovna mesta v okviru Cinkarne. M.G. sec. Proizvodnja je začela 21. februarja 1935. Kasneje je bila kapaciteta obrata z rekonstrukcijami 5.500 ton letno. V letih 1968 in 1969 so v obratu dosegli tudi preko 6.000 ton kapacitete na leto. Litopon, ki spada v program belih pigmentov, se pretežno uporablja v industriji barv in lakov. V tem obratu so izdelovali tip litopona, ki se je uporabljal za disperzijske barve. Na bivšem jugoslovanskem tržišču je bila Cinkarna dolgo časa edina proizvajalka tega pigmenta: Konkurenčni smo bili tudi v državah Bližnjega vzhoda. Obrat litopon Zadnja investicija v infrastrukturo iz programa ekološke sanacije Cinkarne Parkirišče ne bo več poplavljeno Medtem ko Celje se nima čistilne naprave, je Cinkarna ze uredila čiščenje industrijskih vod ob svojih obratih ter ločeno speljala kanalizacijske cevi v smeri predvidene celjske čistilne naprave. Že nekaj časa gradbeni stroji prekopavajo zemljišče pred glavnim vhodom v Cinkarno. Investicijska služba ima namreč nalogo urediti kanalizacijski sistem, tako da bo končno odpravljeno tudi zadrževanje meteorne vode na parkirišču, ki je bilo ob nalivih poplavljeno. Na to pa smo opozarjali tudi v našem glasilu. Zahteva po izgradnji ločenega kanalizacijskega sistema je podana s programom ekološke in ekonomske sanacije Cinkarne iz leta 1978 v katerem se je Cinkarna obvezala, da bo zgradila na celotnem kompleksu ločeno kanalizacijo: tehnoloških, meteornih in fekalnih voda. Ta zahteva je opredeljena tudi v vodnogospodarskih smernicah in soglasjih k zazidalnemu načrtu Cinkarne - novi del in je skladna z Zakonom o vodah. Izgradnja ločenega kanalizacijskega sistema poteka že od izgradnje novih vzdrževalnih obratov, saj je v soglasjih k gradbenemu dovoljenju bila podana zahteva po ločenih kanalih za tehnološke, meteorne ter fekalne vode in se nadaljevala v sklopu izgradnje proizvodnih obratov poslovnih enot Veflon, Grafika, Kemija in je že zgrajena do prečr-palne postaje pri cestni tehtnici. Fekalna kanalizacija se namreč priključi na kanal, ki prečka glavno magistralno (vzhod-zahod) in se z južnim kanalom priključi na skupni zbiralnikRZ 9, ki bo speljan do Tremarij, kjer je predvidena izgradnja čistilne napreve za celotno mesto Celje. Tehnolo-ške in meteorne vode pa se bodo odvajale po novih kanalih v reko Hudinjo. Ločene kanalizacije v Cinkarni ni bilo mogoče izvesti poprej, saj je na tem zemljišču, kjer potekajo dela do nedavnega bila še cela kopica starih objektov in barak, katere je bilo potrebno podreti, zemljišče pa delno tudi odkupiti od Sklada stavbnih zemljišč Občine Celje. Ob izgradnji kanalizacije je predvidena tudi izgradnja glavne uvozne ceste in obračališča okoli cestne tehtnice ter položitev cevovoda pitne vode. Nove vratarnice z nadstreškom na lokaciji pri jugo-vem skladišču ta hip zaradi pomanjkanja denarja ne bomo zgradili. Nespremenjena ostaja začasno tudi trasa plinovoda in parovoda, kasneje sta predvidena nova severno ob cesti. Obstoječa vratarnica z zaporno rampo se bo začasno premaknila zapadneje cca 80 m. Tako bo možno urediti cestišče za normalen dostop vozil k tehtnici in izvesti priključek že nakazanega obračališča. Cinkarna tako dobiva zaključno podobo urejene tovarne, čeprav v severno za-padnem delu ostaja še nekaj privatnih hiš z vrtovi, katere pa bo morala Cinkarna v doglednem času še odkupiti. M. G. Gradnja parkirišča SOLA KAKOVOSTI Ugodna delovna klima povečuje kakovost O kakovosti smo že veliko pisali. Danes se je bomo lotili z druge plati, z vidika vsakega izmed nas, z vidika medsebojnih odnosov, kajti tudi to ima velik vpliv na celovito kakovost. O tej temi smo našli nekaj razmišljanj v predavanju mag. Marka Sobote, direktorja svetovalnega podjetja Gama system iz Ljubljane, njegove napotke pa smo povezali s priročnikom avtorja mag. Nika Vujoševiča z naslovom »Sistemi kakovosti po ISO 9000«. Knjiga vsebuje vse smernice in napotke, kako zgraditi celovit sistem kakovosti in vanj vključiti prav vse zaposlene v podjetju. Predpostavljam, da na osnovi dosedanjih informacij že vsi vemo, kako mora postati kakovost nova filozofija in kako mora temeljiti na spoznanju, da morajo biti v sistem vključeni vsi dejavniki v podjetju in ne le osnovni proizvodni proces ali zgolj samo služba za kakovost. Gre za pristop, katerega bistvo je vtem, kaj storiti z nepravilnostmi, da se ne bodo ponavljale in ustvarjale negativne pojave. Zato je namen vseh dejavnikov na področju uvajanja sistema kakovosti, pripraviti vse ljudi do tega, da bodo delali tako, kot bi sicer že morali. Nič ne sme biti več prepuščeno naključju. Ni greh narediti napako, greh je napako ponoviti. Vsaka napaka pa ima ime in priimek. Japonci že vse napake odkrijejo v začetni - razvojni fazi. Če napako odkrijemo v fazi razvoja, je strošek veliko manjši, kot če jo odkrijemo v fazi proizvodnje. Žal v Sloveniji podjetja bolj počasi uveljavljajo sisteme kakovosti zaradi dejstva, ker se učinki tega sistema pokažejo šele čez nekaj let. Podjetja pa se danes od plače do plače ukvarjajo s kupom operativnih problemov. Za uvajanje kakovosti pa ostane le malo časa. Slaba kakovost ne nastane sama od sebe. Vedno se jo da poimenovati, sa je zanjo odgovoren človek z imenom in priimkom, zato za slabo kakovost ni objektivnih vzrokov. Vedno nekdo v delovnem procesu ni opravil svojega dela tako kot bi moral. Kakovost vodenja V poslovnih procesih nastajajo problemi, katerih vzroki tičijo v odnosih med ljudmi. To še posebej velja za odnose med nadrejenimi in podrejenimi. Danes so minili časi, ko smo delavcu »porinili v roke orodje« in ga minimalno poučili o delovnih postopkih ter ga prepustili stihiji delovnega procesa. Uspehi so vse preveč odvisni od dobrih odnosov med ljudmi v podjetju. Vodilni delavci imajo pri tem še posebno vlogo, saj njihovi podrejeni v njih vidijo podjetje. Vodja je tisti, ki mora delavcu pomagati do poistovetenja z delom. Vodilni delavci so odgovorni, ne le za odločitve in dajanje nalog, temveč tudi za pravilno ureditev vseh razmerij do podrejenih - pravilno razumevanje ljudi kot osebnosti, njihovo usmerjanje in vodenje, je bistvo uspešnih menedžerjev. Delavci se obnašajo po vzoru svojih predpostavljenih, ki jih istovetijo s podjetjem, zato je od njih še toliko bolj odvisno kako bodo delavci sprejeli filozofijo trajnega zagotavljanja kakovosti. Vodenje mora temeljiti na zaupanju podrejenim, saj bodo ti le tako lahko polno izrabili svoje sposobnosti v korist kolektivnega uspeha podjetja. Ob dobri usmeritvi v delo in spodbujanju k samostojnosti in svobodnemu izvajanju dela, lahko ljudje razvijejo svojo osebnost, ki je predpogoj za odkrite »pomenke«, predlogeza izboljšave. Taki delovni odnosi sproščajo napetosti in tako ustvarjajo pogoje za spontan in nemoten potek medčloveške komunikacije, kjer odkrito rešujemo probleme brez iskanja »grešnih kozlov«. V sistemu celovite kakovosti iščemo le vzroke za nastajanje problemov in ne krivcev. Ugodni pogoji za resnično pristno medčloveško komunikacijo v kolektivu so ustvarjeni šele tedaj, ko ljudje dojemajo in občutijo rezultate dvosmernosti komunikacije. Človek kot socialno bitje si nadvse želi biti priznan, pomemben in uveljavljen kot samostojna osebnost. S komuniciranjem na enakovredni ravni se pridobi mnogo več in pravih informacij, ki so pogoj za doseganje večjih učinkov. Zavedati se moramo, da je učinkovito komuniciranje pogoj za vse druge oblike dela z ljudmi. Zato mora naša nova filozofija kakovosti temeljiti na kakovostnih medsebojnih človeških razmerjih, saj bomo le tako uspešno uveljavili odgovornost vsakega za slabo opravljeno delo. Izpolnjevanje tehnično-tehnoloških normativov je le del celotnega procesa, nikakor pa ne temelj za novo filozofijo kakovosti. Kakovost medsebojnih razmerij Medsebojna razmerja v kolektivih morajo temeljiti na odprtosti in poštenosti vseh. Ob tem pa moramo vedno upoštevati posameznika, ki je samostojna in samosvoja osebnost. To pomeni, da nikakor ne moremo enačiti vseh na enakih delovnih mestih, temveč moramo poznati vse razlike med posamezniki v kolektivu in temu kot vodje, prirediti svoje ravnanje. To je predpogoj za korektno reševanje problemov med ljudmi, sicer zapademo v nevarnost, da z napačnim reševanjem enega problema ustvarjamo nove. Uspeh sistema kakovosti je predvsem odvisen od tega, kaj se dogaja z ljudmi znotraj sistema. Ugodna delovna klima je zanesljiv način za povečanje učinkovitosti poslovanja. Vendar prav za njeno ustvarjanje običajno nimamo dovolj znanja in tudi ne posluha. Izobraževanje za kakovost je neizbežna naloga prihodnosti. Izobraževanje za kakovost Ugodna medsebojna razmerja lahko dosežemo le z ustreznim izobraževanjem za kakovost, v katerega so vključeni prav vsi delavci podjetja. Posa- cfo/mol H r OOV7& mezniki ne morejo storiti ničesar v prid večje stopnje kakovosti, če pri tem ne sodelujejo vsi delavci tako, da se spremeni celotna klima v podjetju. Edina stvar, ki je stalna, je sprememba in spet sprememba. Vse spremembe so seveda odvisne od ljudi in ljudje se jim morajo miselno prilagajati. Zato je izobraževanje za kakovost usmerjeno k spodbujanju ljudi, ki so zastali in jih nobeno znanje preprosto nič več ne zanima, saj bi jih znanje prisililo k spremembam. Ocena stanja v kolektivu je prvi pogoj za spremembe. Nesreča pri tem pa je, da le redki odkrito priznajo stanje, v katerem so. Le ustrezno izobraženi sodelavci so pripravljeni na aktivno sodelovanje in spremembe. Marsikomu se vsiljuje misel, koliko nas bo vsa ta nova filozofija kakovosti vendar stala. Odkod denar, da bi se šli neko izobraževanje? Odgovor je tudi na to vsiljivo vprašanje. Stroški kakovosti Mnogi strokovnjaki, ki se ukvarjajo s kakovostjo trdijo, da je »kakovost zastonj«. Tako meni tudi znani avtor P.B. Crosby, ki je napisal knjigo z naslovom »Kakovost je zastonj«. Avtor priročnika je zapisal naslednjo ugotovitev: stroški kakovosti se običajno gibljejo med 15 in 20 % celotne prodaje. Pri popolno zgrajenem sistemu kakovosti lahko podjetja poslujejo le z 2,5 % stroškov, saj se ti nanašajo le na režijske stroške delavcev sektorja za kakovost, stroške pregledov in preizkusov. Vsi ostali pogoji za sistem kakovosti so namreč izpolnitvi pogoja: vsak delavec vedno in povsod stoodstotno opravi svoje naloge in delo. Iz navedenega lahko ugotovimo, da je kakovost dejansko zastonj, nikakor pa ni darilo, ker je rezultat zavestne odločitve in uporabljenega spoznanja, daje na voljo vsem. Pot do višje in najvišje kakovosti ne pozna nobene bližnjice - je dolga počasna in naporna, prežeta s potrpljenjem. Prvi pozitivni rezultati se lahko pokažejo dokaj hitro, toda vendarle traja nekaj let, da pridemo do trajne ravni sistema kakovosti. Začetek je pri vodstvu podjetja in že tu preteče lep čas, preteče pa 3 do 5 let, da filozofijo kakovosti prevzamejo vsi delavci. »Spreminjanje miselnih vzorcev je najtežja naloga vodenja, kajti vsak utečeni sistem se upira spremembam« je na koncu enega od poglavij zapisal avtor mag. Vujoševič. In čisto na koncu naj zapišem naslednje: tudi naš časopis uporabimo za izobraževanje za kakovost in spodbudimo gibanje za novo filozofijo kakovosti. TRANSPORT Kontejnerji v tujino Cisterne za cink V evropske države dostavljamo titanov dioksid s kamioni, za druge kontinente pa uporabljamo železniški kontejnerski prevoz. Vsak mesec odpremimo 10 do 12 kontejnerjev, ki jih v lukah naložijo na tovorne ladje. Posebni vagoni za zeleno galico Celjska železniška prodajna služba je za Cinkarno priredila 30 vagonov za prevoz raznega materiala tako, da so v skladu z okoljevarstvenimi predpisi. Pokrila jih je s posebno cerado. Večinoma pa jih uporabljamo za prevoz zelene galice, ki je namenjena italijanskemu kupcu. Vagoni so pokriti s posebno cerado in zvezani z vrvjo, le-to pa so si nekateri že dvakrat prisvojili. Podjetje, ki se duši v stroških, mora vrvi dajati pod ključ. V juniju smo z Makedonijo uspešno sklenili krog zamenjave desetih odvečnih železniških cistern za cink, ki ga potrebujemo za našo proizvodnjo. V Topilnici v Titovem Velesu smo imeli v zakupu deset železniških cistern za prevoz žveplove kisline. Ob izteku najemne pogodbe smo jih ponudili Topilnici v zamenjavo za cink, vendar smo jih prodali Feršpedu Skopje, ker so nam v zamenjavo ponudili 2.000 ton cinka. Doma imamo naprodaj še 15 cistern, ki bi jih lahko prodali v Makedonijo, vendar je prevoz tja nezanesljiv. Hišno carinjenje Več kot mesec dni imamo v Cinkarni uveden sistem »just in time«, nekakšno hišno carino. S tem smo bistveno poenostavili in skrajšali čas carinjenju uvoznih surovin, ki pridejo v našo to- varno. Medtem ko so prevozniki morali z blagom, namenjenim v Cinkarno, čakati tudi do tri dni na celjski carinarnici, da so tam uredili vse potrebno za carinjenje blaga, je sedaj vse drugače. Blago, ki pride iz Avstrije, Italije, Nemčije (gre za natrijevo lužino, cink in tekoče žveplo) sedaj prevozniki pripeljejo naravnost v Cinkarno. Skladiščnik obvesti uvoznega referenta o prispeli pošiljki, ta pa to sporoči preko telefaksa v carinarnico. Iz carinarnice nato sporočijo, ali bodo blago prišli pogledat ali ne. Če se odločijo, da blaga ne bodo pregledali (do- slej pregleda še niso opravili), ga v Cinkarni lahko iztovorimo. Uvozno dokumentacijo še isti dan dostavimo špediterju Interevropi, ta pa poskrbi, da se v enem dnevu Carinarnici izstavi uvozna deklaracija. Sistem »just in time« ima tri velike prednosti pred rednim postopkom carinjenja. Izognili smo se dolgim čakalnim dobam na Carinarnici, boljše lahko izkoristimo transportna sredstva in nenazadnje zagotovimo kontinuiteto proizvodnega procesa. S tem pa so seveda prihranjeni tudi veliki stroški. M. G. Vagonsko tehtnico so generalno obnovili s cinkarniškimi premazi 1 * & CE - CELJE, ŠMARJE CE - LAŠKO CE - MOZIRJE CE - SLOVENSKE KONJICE CE - ŠENTJUR PRI CELJU CE - VELENJE w CE - ŽALEC REZERVIRANO ZA EKOLOGIJO Odlaganje odpadkov Park spomina Teharje Odlagališče v Bukovžlaku se je obraslo, na njem gnezdijo ptice Člani Teharske komisije in gostje so si po sestanku, ki je bil 18. maja, že drugič od obstoja te komisije v Cinkarni, ogledali blokad-ni sistem odtokov in odlagališče v Bukovžlaku Ob obisku članov Teharske komisije so v Službi za varstvo okolja pripravili razstavo fotografij Odlagališča Bukovžlak Končno so seželjeza ureditev odlagališč naTeharjih razpletle. Izvršni svet občine Celje je sprejel prve zakonske podlage, ki dajejo končno podobo parka spomina. Troje odlagališč, naša odlagališča sadre in trdnih odpadkov ter odlagališče komunalnih odpadkov bi naj opustili in preuredili v park, nekje med na-šin novim odlagališčem in opuščenimi pa naj bi nastalo novo komunalno odlagališče »Mlade hoste«, kamor bi vozili tudi posebne odpadke iz celotne regije. Projekt Omega, ki predvideva zaključno rešitev spominskega obeležja je po republiškem natečaju izbran, izdelal pa ga je Marko Mušič. Projekt ne posega v prostor cinkarniških odlagališč, katera bo Cinkarna dokončno uredila in nato normalno vzdrževala. Projekt Omega na zgornjih načrtih Okolje za Evropo klearnih naprav ali pri nekate- bo nuklearne energije dolgo-rih državah na splošno upora- ročno ukinili. V švicarskem Luzernu je bila od 28. do 30. aprila 1993 evropska konferenca ministrov za okolje v okviru akcije »Okolje za Evropo«, Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo. Izmed 47 prisotnih delegacij je Slovenijo zastopalo Ministrstvo za okolje in prostor, Slovensko ekološko gibanje, predstavniki svetovalne organizacije in Gospodarske zbornice. Poleg sprejete deklaracije o razsežnostih procesa »Okoljeza Evropo« jeza nas bil najvažnejši Akcijski program varstva okolja za srednjo in vzhodno Evropo, ki seje razvil na pobudo ministrov iz Vzhoda in Zahoda za reševanje resnih ekoloških problemov, ki zahtevajo takojšnje in hitro ukrepanje. dipl. ing. Dani Podpečan Protestniki Greenpeaca so pred pričetkom konference razprostrli pano, ki poziva odgovorne, da od besed preidejo na dejanja. (foto D. Podpečan) Euroenviron V okviru mednarodnega projekta EUREKA so področja varstva okolja in z njim povezane raziskovalne aktivnosti, organizirane v krovnem projektu z imenom Euroenviron, v katerem je Slovenija dobila status opazovalke. Ministrstvo za znanost in tehnologijo je pooblastilo Gospodarsko zbornico, da koordinira delo na projektu menedžementa z industrijskimi odpadki, v okviru delovne skupine za posebne odpadke. Ta je svoje rešitve že predstavila, saj je prejela leta 1992 izmed treh tretjih nagrad iz mednarodnega natečaja za izdelavo integralnega koncepta ravnanja z odpadki v Sloveniji (IKROS) brez sodelovanja tujih strokovnjakov. Predstavniki Gospodarske zbornice smo na konferenci sodelovali na povabilo Mednarodne gospodarske zbornice iz Pariza, katere članica je zbornica od 1992. leta, kot gostje švicarske vlade. Aktivno smo sodelovali na okrogli mizi o sprovajanju mednarodnih konvencij za varstvo okolja in o težavah, ki pri tem nastajajo, o energiji kot činitelju izvajanja okoljevarstvene politike, o okolju primernem razvoju, o EKO-presoji, o odgovornosti kemične industrije za okolje, o EKO-označevanju proizvodov in še o izobraževanju ter neškodljivem odstranjevanju odpadnih snovi. Predstavnike Evropske banke za obnovo in razvoj pa smo pokarali s primeri, kako pičel je njihov interes za sanacijske ekološke projekte, tržno in tehnološko dobro uveljavljenih programov. V odgovoru pa so nam žogico vrnili, saj odgovorni resorji slovenske vlade niso pokazali takšnega interesa kot na primer Bolgarija, za katero je banka že pripravila finančno poročilo o okolje-varstvenih smernicah, regulativi, pridobivanju soglasij in odgovornostih za tuje investitorje. Šele s takšnim mednarodno verificiranim dokumentom je možno imeti resne stike s tujimi vlagatelji. V deklaraciji in v akcijskem programu pa je konferenca ugotovila, da imajo razvite države največjo odgovornost za nov, uravnotežen razvojni koncept. Odgovornost Slovenije je v planetarni razsežnosti obremenjevanja okolja majhna, v lokalni pa velika. Tako smo z emisijami žveplovega dioksida, ogljikovega dioksida, prahu, itd. prav v vrhu »ra- zvitih« držav po onesnaževanju in je zato še kako pomembno, da se aktivneje vključimo v naložbe v naravovarstvene objekte in okolju primernejše tehnologije. Konferenca pa se je odločila za pospešeno sodelovanje na področju preprečevanja degradacije našega skupnega okolja ter narušenja ekosistemov, za programe takojšnje pomoči s finančnimi, strokovnimi in izkustvenimi dejavnostmi, ki takoj ali v kratkem obdobju pomagajo regijam, kjer ekološke nevarnosti močno ogrožajo zdravje ljudi in naravo. Začeli bodo z rednim informiranjem, z uporabo mednarodno usklajenih ekološko sprejemljivih standardov, s študijami upravičenosti, z ohranjevanjem biološke raznolikosti, z novim protokolom o žveplu, o okviru Konvencije o prekomejnem onesnaževanju zraka na velike razdalje, itd. V razpravah na konferenci pa se je zapletlo pri »davku za ogljik«, na količine C02, ki se jih spušča v zrak, že v letu 1994 in pri definiciji »o uporabi najboljše razpoložljive tehnologije«, ki ne povzroča dodatnih stroškov. Vzporedno s konferenco so bile aktivne tudi nevladne organizacije za varstvo okolja, teh je bilo 14 in so kot na primer Greenpeace, večino svojih aktivnosti zastavile bolj na strokovnih podlagah, opazno manj pa na iracionalnih osnovah. Tako so složno z vladnimi predstavniki sprejeli sklep o karseda hitrem prenehanju obratovanja nevarnih nu- Iz CINKARNE sta v delo skupine vključena dva sodelavca. Trenutno je v izdelavi publikacija, ki vsebuje zbrane podatke za članice EUREKE in še za Poljsko, Rusijo in Slovenijo, ki aktivno sodelujejo s statusom držav opazovalk. Cilj zbranih podatkov je iskanje interesa za skupno delo na predstavljenih problemih glede na obseg, rešitve, pravila ravnanja, regulativo in politiko razreševanja ter na potrebnem razvojno raziskovalnem delu. Tako lahko postane razreševanje posameznega segmenta industrijskih odpadkov pomembnejši raziskovalni projekt v okviru EUREKE ali celo tržna prilika za posameznega nosilca. Slovenija je v tej publikaciji dobro zastopana na osnovi zbranih podatkov. Zanimivo je, da so ostanke proizvodnje titanovega dioksida po sulfatnem procesu tudi uvrstili v omenjeno publikacijo in da so angleški proizvajalci objavili, da že vrednotijo titanovo sadro iz prve stopnje nevtralizacije za proizvodnjo gipsnih gradbenih elementov in gradbenih mas na osnovi mavca. V nadaljevanju pa so prijavili raziskavo uporabe »rdečega gipsa«, to je nevtralizata iz druge stopnje nevtralizacije za izboljšavo prsti, za krovno plast pri pokrivanju smetišč ali za kakršnokoli drugo koristno uporabo. V Cinkarni smo z raziskavami uporabnosti titanove sadre prvi pričeli leta 1985 in na osnovi taks za odložene ostanke iz proizvodnje Ti02, ki jih bomo plačevali na osnovi novega Zakona o varstvu okolja, bodo predlagane rešitve postale zanimivejše. Prvi rezultati sodelovanja v projektu EUROENVIRON bodo znani po izidu publikacije koncem letošnjega leta. Resno pa bodo predlogi obravnavani na eurekini konferenci o industrijskih možnostih za gospodarjenje z odpadki junija 1994 v norveškem Lillehammer-ju. dipl. ing. Dani Podpečan KOMENTIRANJE Stopničke za zmagovalce Kaj si želi povprečen Cinkarnar in kaj marsikateri naš poslovnež? V bistvu si oba želita isto: mirno življenje s čim manj stresi, zadovoljstvo v družini in nemara še kaj - kot pravimo - za povrh. Mirno življenje pa pomeni prvemu zagotovljeno delo in redno plačo, drugemu pa še čim manj problemov pri delu in dobre medsebojne odnose med sektorji ali kot rečemo, da človek, zapre predal delovne mize in v njem pusti težave, pa mirno odide domov. Se pravi, da jih ne nosi s seboj in z njimi ne mori še svojih domačih. Ampak vse to ne pade kar tako izpod neba, niti nam ni dano ali podarjeno kar tako zaradi lepih oči, kot pravimo ali že samo zaradi tega, ker smo zaposleni v tako imenitnem podjetju, ki se imenuje CINKARNA. Za človeka primerno življenje se je potrebno potruditi, še sploh pa, če hočemo, da nas ne bo strah jutrišnjega dne in če hočemo, da bodo mirnega življenja deležni tudi zanamci. Naš cilj bi morale biti stopničke za zmagovalce ali vsaj bližina njih. Naj se - za lažjo predstavo - za hip preselimo na bele poljane, kjer so se konec marca končala tekmovanja za svetovne smučarske pokale. Na stopničkah so stali najboljši: najvztrajnejši, najpogumnejši, največji garači, najbolj vsestransko pripravljeni, ki so znali in uspeli zmagovati v tekmi s konkurenti, s časom, ledom, meglo, živci, krizami, padci, bolečinami, tremo, negotovostjo, nezaupanjem, pa tudi s samovšečnostjo in podcenjevanjem nasprotnikov. Treningi, garanje, odpovedovanje, prisila nad samim seboj na vso moč dneve, mesece, nemara leta. Žrtve velike, cilj znan. S podjetjem je podobno. Uspe podjetje inovatorjev, motiviranih delavcev, uigrano moštvo organizatorjev in izvajalcev, ki si medsebojno zaupajo, spoštujejo dopolnjujejo, ki se poistovetijo z nalogo, ki imajo natančno določen, definiran cilj, ki so na svoji poti ustrezno (pošteno in pravočasno) informirani in ki vsak trenutek vedo, kaj hočejo, zmorejo in znajo doseči. V takšnem podjetju se ne živi iz dneva v dan ali iz rok v usta, v njem ne gre za improvizacije in med sodelavci ali sektorji za prikrivanje podatkov, ne gre za skrivanje informacij. V tem podjetju uspeh inovatorja ne pomeni jeznih nevoščljivih pogledov, pač pa vzpodbudo za lastno snovanje in ustvarjalnost. Pogosto poudarjamo inovativnost, v zvezi s tem pa navadno razumemo izboljšave in kristne predloge v proizvodnji in tu predvsem zniževanje stroškov na način, ko kaj izdelamo hitreje, z manj materiala ali energije, skratka bolj poceni in seveda v ustrezni kakovosti. Vendar pa to ni res. Svoje konkurenčne prednosti lahko in moramo iskati: — v inovacijah: tehnični superiornosti izdelkov, sposobnosti uvajanja novih izdelkov, v razvoju in raziskavah, v tehnologiji, patentih itd. — v proizvodnji: struktura stroškov, spremenljivost proizvodnih operacij, oprema, dostopnost do surovin, motivacija delavcev, zmogljivosti... — v financah: dostopnost do kapitala, lastna sredstva, krediti, vlaganja tujih firm.. — v menagerski strukturi: kakovost najvišjih in srednjih vodilnih, poznavanje dejavnosti, kultura, strateški cilji in načrti, zaupanje v podjetje, planiranje, lojalnost, fluktuacija, kakovost strateškega odločanja... — marketingu: ugled izdelkov, uglednost imena firme, zmogljivosti sistema, usmerjenost na uporabnike, distribucija izdelkov, kakovost reklame in promocije, kakovost prodajalcev, servis proizvodov... — bazi kupcev: število in lojalnost (pripadnost našemu izdelku), delež na trgu itd. To so le nekatere prednosti, ki jih mora imeti podjetje. Američani dajejo največji poudarek ugledu firme, uspešnim menagerjem in šele potem nizki ceni izdelkov. Naj se ob koncu vendarle izognem teoretiziranju. Najboljša in najcenejša reklama za podjetje so zadovoljni delavci tega podjetja. Zadovoljni zaposleni preko svojih družinskih članov, znancev in prijateljev neposredno izžarevajo v okolje dobro ime firme, ki jim daje kruh. Toda če bodo v podjetjih hoteli imeti zadovoljne in sproščene delavce, se bodo morali najprej spremeniti menagerji. Predvsem se bodo morali naučiti komunicirati. Opustiti bodo morali komuniciranje s stališča močnejšega (ko ima ponavadi prav le tisti, ki je po rangu višji, ki ima boljše zveze, skratka, ki ima moč) in se oprijeti takšnega načina pogovarjanja v stilu dialoga, pogajanja, skupnega reševanja problema, skratka ko udeleženca dialoga na koncu skupno dosežeta cilj kotteam. STOPNIČKE SO LE ZA ZMAGOVALCE, torej za najboljše. Le redka slovenska podjetja, kot stvari stojijo danes, bodo prišla v bližino stopničk. Ampak nekaj je gotovo. Vsaj zavedati bi se morali, katera pot je prava ali katera bolezen nas muči. Zdraviti, dokler ne vemo, kaj nam pravzaprav manjka, ni mogoče. Še sploh pa ni zdravila za bolnika, ki se ima za zdravega. In kaj menite vi, bralci CINKAR-NARJA? Kam sodi naše podjetje: 1) na stopničke (2) blizu njih (3) še precej daleč stran. Izpolnite anketo in jo oddajte vaši urednici. Rezultat bomo objavili v prihodnji številki našega časopisa. -jp- TRENUTEK ZA SLOVENSKI JEZIK VPLIV TUJK V zadnjem času vedno več govorimo o vplivu tujih jezikov, še posebej angleščine na naš jezik. Neposredno slovenščina zaenkrat še ni ogrožena. Kljub temu pa je potrebno biti pozoren na določene, nepotrebne vdore tujega jezika. Z novo tehnologijo prihajajo iz tujine tudi novi izrazi, podobno je tudi z novim načinom poslovanja. Dostikrat še nimamo ustreznih besed v slovenščini. Zgodi se, da določenega tujega izraza ali sintagma ne moremo posloveniti. Zato pa je toliko bolj primerno in pravilno narediti to tam, kjer je možno. Tokrat bom v zvezi s tem omenil le tri, morda nekoliko pogosteje rabljene besede. Prva je beseda marketing. Pomen te besede je seveda tako širok, da so o njem napisane knjige. Zato naj navedem le, kar o njej piše v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Na kratko pomeni marketing v slovenščini načrtovanje in usklajevanje investicij, proizvodnje, prodaje in propagande s potrebami in možnostmi tržišča. Odvisno pač, na katero področje pri uporabi besede mislimo. Namesto besede marketing je zato veliko lepše in v slovenščini pravilneje reči trženje, tržništvo. Tako na primer trženje prodaje, tržniške raziskave ipd. Drugi prav tako ogosto rabljen izraz je beseda image (nekateri pišejo tudi imidž). Pomeni celotno predstavo nečesa o nečem. Na primer za določeno podjetje: kvaliteta izdelka, zunanji izgled, ekološka osveščenost itd. Glede na to, na kakšni ravni je omenjeno, lahko potem podjetje cenimo ali ne. Na kratko - namesto image je pravilneje - celostna podoba, videz, vtis. Tu naj še mimogrede omenim besedo asortiment. Po SKJ je pravilno tudi asortri-man, ker se je beseda udomačila - to je podobno kot boks, hokej itd. Občnoimenska poimenovanja, prevzeta iz tujih jezikov, praviloma podomaču-jemo, če so se že uveljavila v splošni rabi oz. vztrajno prodirajo vanjo. Na vsak način je namesto asortiment, asorti-man bolje uporabljati besedo izbira ali tudi množina blaga po vrstah. Za konec naj namesto tuje besede navedem še zelo pogosto rabljeno sintagmo, ki jo uporabljamo takrat, ko moramo za kratek čas opraviti nekaj zasebnega ali nekaj takšnega, da zapustimo delovni prostor. To jebesedna zveza -za pet minut bom nazaj. Pravilno je - čez pet minut (v petih minutah se bom vrnil) bom nazaj..., pa četudi se potem tako ali tako vrnemo čez pol ure. Zoran Pevec = nn MEDČLOVEŠKI ODNOSI Preproste, a čudodelne besede v poslovnem pogovoru vet lepega vedenja ni sestavljen iz množice togih pra-^ vil, navodil in obrazcev. Za vse položaje, v katerih se utegne znajti poslovni človek, bi težko dali napotke za vedenje v vseh podrobnostih. Lepo vedenje - del poslovnega uspeha Avtorica tega prispevka Silva Matos je psihologinja, zaposlena v Ljubljanski banki kot vodja Službe za stike z javnostjo. Občutljivost, vendar čudovito zanimivo področje lepega vedenja izraža duha slehernega človeka posebej, njegov osebni slog, omiko in notranje bogastvo. Velike osebnosti si rade privoščijo kakšen odmik od kodeksa obnašanja v družbi, toda bolj zaradi dokazovanja svoje moči kakor pa zaradi tega, ker ne bi razumeli, kaj drugi ljudje pričakujejo od njihovega vedenja. V vsakem primeru je olajšanje, če v poslovnem svetu vemo, kako se gibati med partnerji, ki ocenjujejo tudi skladnost, sproščenost pri uporabi nekaterih pravil, ki so nujna oziroma prvi pogoj za vse preproste poslovne stike. To so izhodiščne točke na poti do lepega vedenja. Večkrat prav navidezne malenkosti, ki so same po sebi umevne, povzročajo prave polome v poslovnih odločitvah; mi pa si domišljamo, govorimo in delamo, kakor da so sestavni del našega obnašanja - da je škoda sploh govoriti o njih. Kadar v skupini, ki želi nekaj več zvedeti o komunikacijskih procesih v poslovnem svetu, povem, da sta besedi PROSIM in HVALA čudežni, me gledajo nejeverno - prav tako tudi takrat, kadar po metodi brain storming poskušamo odkriti, kakšni so v našem trdem, nekoliko okornem, toda bogatem in, predvsem, našem jeziku vsi pozdravi ter različni izrazi, s katerimi lahko sprejmemo poslovnega partnerja; da ne govorim o tem, kako se mnogim zdi prav sramotno in poniževalno, če bi izrekli tiste »podrejene” besede: IZVOLITE OPROSTITE NE ZAMERITE VESELI ME, DA STE TU... Po tem, kako se odzivamo na druge ljudi, sodimo, kako močno lahko nekdo računa z našo poslovno zanesljivostjo. Uvodna beseda in vse drugo, ne samo pripombe in način, kako jih izrečemo, kažejo, kako zanimivi smo tudi v poslovnem pogledu, saj ljudje neradi sodelujemo s tistimi, ob katerih se slabo počutimo; da ne govorim o tem, kolikokrat hotč ali nehote povzročimo, da se naša stranka počuti odvečno, nesprejeto, podrejeno in ponižano samo zaradi neprimernega sprejema. Naše pripombe in »samozavestni” egocentrizem povzročajo osuplost in odpor največkrat že pred pričetkom - bistvenega -dela poslovnega pogovora. Lepo vedenje se začne pri malenkostih in se nadaljuje z malenkostmi. O vsaki malenkosti bi lahko govorili na dolgo in široko; mnogi bi bili užaljeni, ker se pač zgodi vsakemu, da se mu zatakne. Toda ne gre za to! V poslovnem pogovoru je odločilno, da človek lepega vedenja sploh ne zna ravnati drugače - da mu »pride v kri”, da so poslovni partnerji središče vseh naših opravil, ne ankete, obrazci, naša nesoglasja, naše neznanje, naša samozadovoljnost in birokratizem! To pa naši obiskovalci hitro, vedno hitreje, opazijo, saj to daje intonacijo vsemu, tudi kretnjam, pogledu in pozdravu. V vseh dobah, na vseh stopnjah človekovega razvoja so veljala in veljajo določena pravila vedenja. Urejala so stike oziroma odnose med ljudmi. Splošno sprejeti zakoni vedenja so se oblikovali skozi stoletja, celo tisočletja v tisto, kar se sme, mčre, mčra in česa se ne sme. Pravila lepega vedenja tako niso iznajdba tega stoletja ali zadnjih stoletij. Zavrtost, togost in naivnost v tem pogledu vzbujajo odpor ali vsaj posmeh. Kljub vsemu nas danes, tudi zaradi medsebojnega povezovanja vsega sveta, zanima lep in moder slog nekaterih svetovnih filozofov, npr. starokitajski. Vsaj zamislimo se lahko ob tej čudoviti umetnosti medčloveških odnosov. Koliko brezobzirnosti, tudi surovosti, primitivizma in cinizma pa balkanizma, v najslabšem pomenu te besede, smo zanesli v naš poslovni svet! Zgled nadrejenih na vseh ravneh je izredno pomemben, če hočemo kolikor mogoče hitro odpraviti napake - tako osebni zgled in strokovnost kakor ravnanje ob notranjih nesoglasjih ali težavah, predvsem pa v vedenju pri zunanjih stikih. Poslovni uspeh naj usmerja vse ravnanje, pri čemer so seveda ključnega pomena naše poslovne stranke. LB Pretekle napake naj nam ne bodo le opomin, ob katerem nam je neprijetno, marveč se obrnimo v prihodnost Naj bo to izziv in hrepenenje po novem, boljšem poslovnem uspehu! Vodja pokliče sodelavca in jezno izbruhne: »Človeka, ki se nežna razumljivo izražati, imam za butca! Me razumete?” Sodelavec odvrne: „Ne!” * Vodja, ki grozi sodelavcem in se nad njimi znaša z vzdevki, ne navaja sodelavcev k umirjenemu vedenju pri stikih s strankami. * Vase zagledano, uradniško in ošabno direktorjevo vedenje povzroča, da sodelavci bežijo pred problemi, v poslovnih stikih pa se obnašajo vzvišeno. * Vljudno, spodbudno in prijazno ravnanje s sodelavci navaja k bolj lepemu vedenju v odnosih s poslovnimi partnerji. * Med poslovnim pogovorom: »Oprostite, ali vas moti ta moja navada?” »Nikakor ne, kar sprostite se. Lahko položite na mizo vse štiri noge! * PRED ODHODOM NA DOPUST POMISLITE TUDI NA SVOJE ZDRAVJE! Na turističnem potovanju v tujino lahko vsakega doleti smola, da zboli ali se poškoduje. Zato je dobro, da se pravočasno poučite in uredite vse potrebno, da v takih primerih ne boste soočeni z dodatnimi težavami. Na preglednici je opisano, kaj morate pred odhodom v posamezne države storiti in kako boste uveljavili svoje pravice iz zdravstvenega zavarovanja: DRŽAVE, OSNOVA ZA KAJ JE TREBA UREDITI URESNIČEVANJE OPOZORILA V KATERE ZDRAVSTVENO PRED ODHODOM ZDRAVSTVENEGA STE ZAVAROVANJE V TUJINO ZAVAROVANJA V TUJINI NAMENJENI AVSTRIJA, Določila Pred odhodom si morate S »potrdilom« boste uveljavili Če boste nujno ITALIJA, mednarodnih obvezno priskrbeti pravico do nujnega zdravljenje uveljavljali pri NAMČIJA, sporazumov o »POTRDILO O PRAVICI DO zdravljenja* ** v vseh navedenih zasebnih zdravnikih ali MADŽARSKA, zdravstvenem DEJANSKIH STORITEV državah, in sicer praviloma klinikah, ki nimajo NIZOZEMSKA, oziroma MED ZAČASNIM brez plačil pri zdravnikih in pogodbe z državnim BELGIJA socialnem BIVANJEM V DRUGI zdravstvenih ustanovah, ki so organom zavarovanja, zavarovanju DRŽAVI.« del javne (državne) boste morali stroške (konvencija). Potrdilo lahko dobite na zdravstvene mreže. poravnati na kraju vseh območnih enotah ali samem, 7779, pa vam bo izpostavah Zavoda za ob vrnitvi domov na zdravstveno zavarovanje v osnovi priloženih računov Sloveniji. (ZZZS). povrnil stroške." HRVAŠKA Sporazum med Sporazum zagotavlja S potrjeno zdravstveno Če je od potrditve Slovenijo in našim državljanom izkaznico boste na Hrvaškem zdravstvene izkaznice Hrvaško z aneksi. uveljavljanje nujne uveljavljali pravico do vseh preteklo več kot 30 dni, zdravstvene pomoči na nujnih zdravstvenih storitev* vas bodo na Hrvaškem osnovi potrjene izkaznice. - vključno zdravila. obravnavali kot Pred odhodom preverite, samoplačnika. če so vaše zdravstvene izkaznice potrjene. ČEŠKA, Meddržavni Na podlagi dogovora boste v obeh državah nujne Tak način uveljavljanja ANGLIJA dogovor zdravstvene storitve* uveljavljali v javnih zdravstvenih nujnih zdravstvenih (konvencija). ustanovah na osnovi SLOVENSKEGA POTNEGA LISTA. Pri storitev velja samo za tem v načelu ne bi smeli nič (do)plačati, saj bodo dolgove javne zdravstvene med seboj poravnali pristojni zavodi v državah. ustanove. DRUGE DRŽAVE (Francija, Španija, Švica, Grčija, Turčija, Skandinavske države, ZDA itd.) Za vse države, kjer do sedaj ni bilo mogoče urediti posebnih pogojev za uveljavljanje pravic do nujnega zdravstvenega varstva v tujini, velja, da morate zavarovalnici samo poravnati stroške za nujno in nepredvideno zdravljenje, nato pa vam bo ob vrnitvi domov na podlagi predložene dokumentacije ZZŽS te stroške povrnil." * OPOMBA 1: Nujno zdravljenje zajema tiste medicinske postopke, ki odvrnejo nevarnost za življenje in brez tveganja omogočajo varen povratek obolelega ali poškodovanega v domovino. ** OPOMBA 2: V primerih zahtevkov zavarovancev po povrnitvi stroškov za nujno zdravljenje v tujini, ZZZS upošteva le dokumentirane račune, vsakič preverja tudi nujnost posegov oz. opravljenih storitev in upravičenost višine stroškov. Na tej osnovi ZZZS povrne stroške v celoti ali pa delno. UPOKOJENCI UPOKOJENI V APRILU IN MAJU Kaj so delali in doživeli MIROSLAV PERNJAK, rojen leta 1945, je končal tekstilno tehnično šolo v Zagrebu. Dvanajst let je bil zaposlen v tekstilni tovarni v Krapini, leta 1978 pa je zaradi boljše plače prišel v Cinkarno. Delal je kot izmenovodja in nato skupino-vodja v litoponu. V obratu organskih barvil, kjer je delal dve leti, je moral delo prekiniti zaradi pojava alergije. Od leta 1985 je bil precej bolan, zato so ga premeščali iz obrata v obrat po potrebi. Od leta 1988 pa mu je bila priznana invalidnost lil. kategorije. Vsa leta je bil zdoma povprečno 13 ur na dan. V Krapini ima veliko družino, bil pa je edini, ki je imel dohodek. Na Cinkarno želi ohraniti samo lepe spomine. Rad bi, da bi vodstvo še naprej tako skrbelo za delavce in jih ne dajalo na čakanje, da bi imeli kruh vsi, pa četudi manj. Delavce poziva k složnosti in naj se zavedajo, kako pomembno za prihodnost je delo. ALOJZ GREGORN, rojen leta 1940, je najprej delal v Plinarni. Bil je delovodja, vzdrževalec zunanjih instalacij. Ker pa je hitre jeze, se je tam sprl s predpostavljenimi. To, da je leta 1983 pričel delati v Cinkarni, naj bi bila torej kazen zanj, kritično ugotavlja sam. V vzdrževanju je opravljal instalacijska dela. Zadnjih pet let je zaradi bolezni delal le po štiri ure. V pokoju bo delal malo na vrtu, se igral z vnuki in kuhal. IVAN MIRKOVIČ, rojen 1935 leta, je do svojega dvajsetega leta delal na kmetiji v Bjelini. Vojaščino je služil v Šmarju pri Jelšah in tam spoznal družino, pri kateri je potem ostal. Cinkarna je takrat iskala delavce in pisalo se je leto, 1964 ko je pričel delati v tem podjetju. Najprej je delal v skladišču, nato je opravil šoferski izpit. Vozil je viličarja, traktor, skratka, vse do osebnega avtomobila Srečno je vozil po svetu naše vodstvene delavce in komercialiste iz Marketinga, saj večjih nesreč kot kakšne manjše poškodbe zaradi krivde drugih, ni imel. Tudi hitrost ga ni motila, kadar je bilo treba, je vozil hitro. V Beograd je vozil nič več kot štiri ure in petnajst minut. Svoje delo je opravljal z veseljem. Najbolj srečen je bil, ko je vozil za Grafiko. Na avtomobil seje tako navezal, da se je raje skregal, kot da bi ga dal od sebe. Sodelavci se ga bodo spo- minjali tudi po prefinjenosti, ko je mirno čakal pred domom, ko so se pripravljali na službeno pot. Pa vendar se človek tudi naveliča. Tako se je zgodilo tudi njemu. Dokupil sije nekaj let in odšel v pokoj. Sedaj bo veliko časa preživel na vikendu v Stranicah, rad pa bo šel na kakšen izlet, morda tudi domov v Bosno. Posebej me je prosil, da objavim njegovo zahvalo vsem tistim, ki so mu zaupali svoje življenje. ANTON BENČINA, rojen leta 1928 je delal vCinkarni polnih trideset let. Njegova prva zaposlitev je bila Kombinat Trepča. Leta 1963 pa ga je pot zanesla v Cinkarno. Kot dipl. ing. metalurgije je opravljal odgovorne naloge. Najprej je bil obratovodja PIKA aglomeracije, nato še topilnice s keramiko, cinkovega belila in cinkovega prahu. Leta 1968 je bil glavni inženir metalurških obratov. Kasneje je postal komercialni direktor. To je bilo v časih, ko je bilo vCinkarni najslabše, ko so bile 80 % plače, takrat ko se je takratno vodstvo odločilo na hitro zapreti nekaj metalurških obratov. Uporabili so ves koncentrat in zaprli vseh 12 peči. V komerciali pa je preživel najtežja leta svoje delovne dobe. V času formiranja tozdov se je prijavil za direktorja Metalurgije in to delo opravljal 10 let. Nato je bil podpredsednik KPO in pomočnik generalnega direktorja. Ko se spominja na vsa ta leta, pravi, da je bila v Cinkarni, razen nekaj svetlih let (bilo jih je sedem), vedno težko in napeto. Vendar sejedalo delati, ker so bili ljudje vestni. Cinkarnarji so bili vedno zvesti pripadniki svojega podjetja. Meni, da uspeh ni bil vedno proporcionalen z naporom, ki so ga vložili zaposleni. Komercialna in finančna plat je bila dostikrat odločilna. Ocenjuje, da sedanji generalni direktor dobro obvladuje finančno situacijo, saj nenehno bdi nad nepremišljenim trošenjem. Če ne bi delal tako, bi morali danes že odpuščati delavce. Nek socialni red in pravica morata biti v hiši. Če ne krši moralnih pravil, so ljudje pripravljeni veliko žrtvovati, meni gospod Benčina. Hvaležen je, da je lahko dolgo delal v Cinkarni, hvaležen je sodelavcem za korektno in dobro sodelovanje, posebej pa je izrazil zahvalo za darilo, ki so mu ga pripravili metalurgi ob njegovem odhodu. Našel si je hobi: hišo s sadnim in zelenjavnim vrtom vCe-Iju in naženini domačiji na Dolenjskem. Če pa bo čas, bosta z ženo odšla na daljše potovanje. M.G. Upokojili sta se tudi ŠTEFI- MARTA KRANJC, ki je bila za-CAVUZEM iz Krapine, ki jede- poslena v pralnici, lala v Kemiji - modri baker in SINDIKALNA TENIŠKA LIGA SPOMLADANSKI DEL 1993 Celjska sindikalna teniška liga je organizirana v okviru ŠPORTNE ZVEZE CELJE. Ekipo sestavljata dva igralca in največ dve rezervi. Vsako srečanje obsega dve igri posamezno in igro dvojic. Tekmovanje se odvija v dveh delih: spomladanski del in jesenski del. Moški so razdeljeni po kvaliteti na pet lig, vsaka pa šteje osem ekip. Ženske nastopajo v enotni ligi - osem ekip. Tekmovanje v tej ligi še ni zaključeno saj so na sporedu še tri kola. Naši igralki Darja Štumberger in Nena Lorenčak nastopata letos prvič. Od štirih odigranih srečanj sta eno dobili in tri izgubili, vendar vse po zelo borbeni in enakovredni igri. Moški nastopajo z dvema ekipama. EkipaA: BraneTanj-šek, Mladen Jazbec, igra v prvi ligi in trenutno deli 3-4 mesto s štirimi zmagami in tremi porazi ter zaostaja za vodečimi za dve točki (ena zmaga). Ekipa B: Emil Zupanc, Franc Kovač, Tomaž Raznožnik, nastopa v drugi ligi in je s tremi zmagami na petem mestu. F. S. POTOPIS Sončni zahod na Matterhornu 3. DEL Piše: Franci Horvat Tudi danes je čudovito vreme, le veter močno piha. Obleči si moram jakno iz ADITEXA, da se ne odhladim. Malo pod tako imenovano ..kravato" pridemo na greben, ki je precej izpostavljen. Kakšnih sto metrov pod PIC TYN-DALLOM, se prvič resneje srečamo s snegom. Preobujem se v plastične čevlje in nataknem dereze. Sneg je pomrznjen, tako da kar hitro napredujem. Srečam že prve, ki se vračajo z vrha. Z Božom sva si edina, da vrh ne more biti daleč. „Kako sva se zmotila”! Greben, ki povezuje PIC TYN-DALL in vršno glavo, je na nekaj mestih ozek in izpostavljen. Opazujem greben Zmutt, moje neuresničene sanje. Dan se je že pošteno prevesil v popoldan, mi pa še vedno nismo na vrhu. Iz opisa mi je znano, da nas čaka še kakšno težko mesto. Priplezamo do dveh snemalcev, ki čakata, da ju bo pobral helikopter, ki je tudi drugače zelo pogost okoli te gore. Videli smo, kako je onemogle ali poškodovane naveze vozil v dolino, seveda za lepe denarce. Ker pa mi teh nismo imeli na pretek, smo se odločili, da bomo poizkusili priti sami gor in dol. Kasneje sem izvedel, da so snemali podvig Hansa Kamenlanderja, ki je v 24 urah splezal štiri smeri. Že se večeri, ko začutim, da vrh ni daleč. Še nerodno mesto, nato za vogal, kjer strupeno piha, in vrh je pred mano. Kar verjeti ne morem, da je konec z vzpenjanjem. Za mano sta že Božo in Blaž, ki sta prav tako vesela, da smo na vrhu. Ko pogledam njune izsušene ustnice, se šele zavedam, da sam nisem nič boljši. Po vzponu je potrebno še sestopiti, noč pa že trka na vrata. Napravimo nekaj posnetkov s sončnim zahodom pri križu, ki je med obema vrhovoma, italijanskim in švicarskim. Tu švicarski vodniki zaračunajo za italijanski vrh še dodatnih 50 frankov. Stojišče napravim kar pri križu, nakar varujem Boža in Blaža. Snežna gaz je zelo ozka, tako da vsak nepravilen korak lahko pomeni padec čez severno ali južno steno. Malo pod švicarskim vrhom Božo napravi stojišče in varuje še mene. Sonce je zašlo, postaja vse temnejše, veter pa neusmiljeno brije okoli ušes. Ko nadaljujem do švicarskega vrha, opazim v snegu kipec prevrnjene Marije, podobne tisti iz VELIKE CINE. Ker se ježe pošteno stemnilo, nisem prej opazil postave pred sabo, ki stoji nepremično. Zdrznem se in obstanem, postane me malce strah. Najprej pomislim, da se je nekomu slabo pisalo in da je zmrznil tik pod vrhom. „Kaj nas še čaka v tej noči”, mi šine v glavo. Takšen konec, da si potem za opomin vsem tistim, ki nadlegujejo to SVETO GORO. Zberem se in nadaljujem pot. Ko pridem bližje, vidim da gre za spomenik svetega Bernarda. Žica, ki gleda iz glave, pa ni svetniški sij, temveč služi kot strelovod. Da se ne bi zameril bogovom, tega patrona ne uporabim za stojišče.Žabijem cepin globoko v sneg in varujem prijatelja. Ker so stopinje, se kar hitro spuščamo. Nekaj prehodov čez skale je kar nerodnih. Ko tako varujem prijatelja, me že pošteno trese. Veter postane izredno močan in še dodatno ohlaja ozračje, zato komaj čakam, da lahko začnem s plezanjem. Škoda, da je tega snega konec. Vrv, ki pelje pod vznožje glave, priča, da smo nad težjim mestom. Ker je noč in smo že dokaj utrujeni, se pripravimo na spuščanje z dvojno vrvjo. Ko se tako spuščaš v temo, ti je kar malce čudno pri srcu, ker ne veš, kje boš pristal. Ko strmina malo popusti, se vrvi pričnejo zatikati. Dovolj nam je spuščanja. Tudi luna nam pride na pomoč, da je vsa stvar lažja. Enkrat se kar nevarno zaplezamo preveč v vzhodno steno, ki pa je izredno krušljiva in je že pobrala precej ljudi. Prečimo na greben in sestopamo po njem. Za varovanje pa izkoristimo velike železne kline, ki so zabiti na grebenu. Pod sabo zagledam že prve lučke, ki prihajajo od zavetišča Solvay. Ti so morali na pot že okoli dvanajste ponoči. Počasi ko se zdani in vse več je navez, ki hitijo proti vrhu. Opazujem vodnike s klienti. V njihovih očeh vidiš le dirko za denarjem. Cilj je jasen. Čim več klientov v čim krajšem času. Po svoje jih razumem, saj je to njihov kruh, toda ko pogledaš potolčene, opraskane in upehane kliente, te vse mine. Za vodnike je značilno, da s klienti ne delajo v rokavicah. Slišal sem žaljivke, če klientu ni uspelo dovolj hitro slediti. Pred leti v Franciji pa sem videl že pravo nasilje nad temi reveži, ki so bili deležni brc in surovih potegov. „Posel je posel”, slišiš na zahodu, ko pobaraš takšnega vodnika. Okoli desete ure smo končno le pri bivaku Solvay (4003 m). Utrujenim in neprespanim se nam zdi ta kočka kot iz sanj. Žeja oziroma dehidracija je izredna. Govoriti skoraj ne morem normalno. Stavki so odsekani in nepovezani, če te kdo pozdravi, mu samo prikimaš ali pa iz grla pride nekaj nerazumljivega. V ustih imam poleno namesto jezika, požiralnik pa je robat kot sirkova krtača. Spomnim se, da bi moral imeti še en sok, za zlato rezervo. Iz nahrbtnika vzamem to bogastvo, ki pa je še za enega premalo, da bi si pogasil najhujšo žejo. Gledam ga in si mislim „Bodi vsaj litrski”. Toda moje želje se ne uresničijo. Odprem ga, srknem nekaj malih požirkov in dam prijateljema, ki prav Kapelica pod Tremi Cinami! tako sanjata o liter in pol hladni Fanti. Pri sebi sklenem, da si v dolini privoščim veliko pivo z roso. Okoli pete popoldan pa nas gora le izpusti. Mislim, da ne traja več kot deset minut, da pospravimo liter in pol. O kakšni utrujenosti ali zaspanosti pa sedaj ni govora, kljub temu da smo bili na poti polnih 34 ur. Šele ob desetih zvečer se spravim na skupna ležišča za 1 6 frankov. Spanec kar nekako ne pride in ne pride. Zaradi precejšnje utrujenosti Blaža tlači mora. Kliče me, naj bi nadaljevali po grebenu, nekajkrat celo vstane. Ko tako razmišljam, si mislim, da ni to nič čudnega pri njegovih letih. Zopet štejem Robanove in ne vem še katere ovce, toda spanca ni. Misli mi vse preveč uhajajo drugam. Gore, ljudje v gorah in o pomenu življenja. Gore so mi resnično nek smisel življenja, prav tako kakor fotografiranje. To opravljam z veseljem, ker mi krepi duha in me osrečuje. V gorah sem kot doma ali med zelo dobrimi prijatelji, kjer ti ni potrebno nositi maske. Tvoj način izražanja je preprost in enostaven, ni se potrebno bati, da bi se osmešil ali osramotil. Gore te vzamejo takšnega, kakršen si in prav toliko ti vračajo, kot si ti pripravljen vlagati vanje. Ljudje so precej bolj občutljivi kot gore. Nikoli ti ne odpustijo, če jih deliš še s kakšno drugo ljubeznijo. Običajno zahtevajo primat, le redki to zmorejo uskladiti. Seveda gre tu za dve ločeni ljubezni, za obe pa se bojiš, da jih izgubiš. Zavedam se, da tudi njim ni lahko, toda v meni je preveč nemirne krvi, ki bi me pustila pri miru v kakšnem temačnem kotu. Vem, da bo zopet prišel čas, ko si bom oprtal nahrbtnik in šel pogledat, kaj se skriva za obzorjem. Iz sna me zbudi pogovor na sosednjem pogradu. Pričenjajo se prižigati čelne svetilke. Ura je dve, kandidati za Matterhorn s svojimi vodniki že vstajajo. Ko je prvi naval mimo, sledi naslednji. Vse to se dogaja, dokler ne ostanemo sami. Kako prijetno se je obrniti in še malce zadremati. Okoli sedme se tudi mi spravimo pokonci. Pojemo preostalo hrano, ki pa jo je ostalo le Se za vzorec in se odpravimo pred kočo. Zaradi sinočnega podora serakov v vzhodni steni Mat-terhora se je malce razvnela debata o vrnitvi v Cervino. Odločimo se, da gremo po predvideni poti s cmokom v grlu. Tveganje je precejšnje, upam le, daje čez noč kaj zmrznilo. Spustimo se na ledenik, ki ga izmenoma pokriva kamenje. Zaradi izredno trdega ledu si moramo kljub stopinjam na dokaj izpostavljenem mestu navezati dereze. Nevarno mesto prečkamo posamezno. Srce čutim nekje v grlu, diham pa le na „SKRGE”, da ne bi sprostil ogromne ledene skale. Ledeni kosi dosežejo velikost televizorja in ti dajo misliti. Ko sem čez nevarno mesto, s strahom gledam, kje sta ostala prijatelja. Končno tudi ona srečno prečita do mene. Na varnem mestu se navežemo in nadaljujemo po ledeniku proti sedlu, ki je na grebenu Furgg. Razpoke so male, zato mi koncentracija pade. Malo pod grebenom zaslišim grmenje pri jasnem nebu. Najprej pomislim na helikopter, toda ko pogledam v vzhodno steno Matterhorna, mi je vse jasno. Opazim tisočmetrski kamniti plaz, ki se vleče od RAME pa do serakov. Ti so nam grozili še pred petnajstimi minutami. Kakšna skala pa prav gotovo pade tudi na našo pot. Z Božom se samo spogledava, najini besedi ostaneta v grlu. Svarilo ali opomin ali pa nekaj tretjega. Kako grdo bi se lahko usoda poigrala z nami prav na koncu. Na sedlu si malce spočijemo in krenemo proti Cervini. Nekaj časa po moreni, nekaj časa po snegu. Zavoj sem, zavoj tja, telemark in noga v razpoki. Palice tokrat dobro služijo svojemu namenu. Spuščanje je pravi užitek, vode je prav tako v izobilju. Božo pravi, da če je voda tekla čez devet kamnov, je že dovolj bogata z minerali in ostalimi snovmi. Tu si polnimo naše izsušene „mehove”, da je veselje. Končno olajšujoč vzdih in nahrbtnik pade pred šotor. Sosedje v taboru nas z zanimanjem opazujejo. Nek italijanski par, ki nam je pazil šotor, nam pride čestitat in povprašat o poti. Prešine me občutek toplote, radosti, sedaj po dnevu in pol, kar smo bili na vrhu. Zopet je za mano uresničena želja, ki jo je že zamenjala nova. Čas, ki ga človek preživi, je tako kratek, da mi bo zmanjkalo časa za vse želje. Ko bi se mi uresničila še kakšna velika?! KONEC NAGRADNA KRIŽANKA REVUA ZA GLASBO M TV LETNI CAS EM 00 V MABUTKf OOOELEK ODSEK / mronska IGRA NEKDANJI SRBSKI BEGUNEC PRED TURKI / PISANJE. DOPIS CAUHA ULANCVA PRISTAV V SEV0M* iNTRAMt A./j SORTA VINA K*ALEC majmn K ) NEOSTROST kozaSm POGLAVAR 0 P NEKDANJI BOKSAR MUHHAMAO C* > STAR PERZIJSKI v N > NORVEŠKO MESTO “NORVESk" SLOVMCMt / DOMAČE Jensko IME POSTAVA. ZAVEZA ALTI NPlC igrale: RAMER AKT. DEL BLANCE FMSK0 JEZERO ORODJE ZA KCPANf AVTO MOTO ZVEZA GRŠKA Črka NAZIV STARA PLOSKOVNA MERA ORGAN ZA DOJENJE STARA POVR. MERA J / zMt/VlLO AJjl piPI t IftJbU OTTA. n POVEZUJE NASPROTNA 0GUSCA G sveksce ENA IN DRUGA N 0 .S OSEBNO DVIGALO TRST F KRAJ PR KOPRU K0NCK 0UT Čandek GORAN K JUBUANSKA BANKA POTOK AV9Č NADLEŽNA 2U2EUCA RUSKO MESTO OSEM ZA.ua LETOPIS KRCNKA / ORODJE ZA 0HELAV0 TAL S KU« v C VOLT AMPER Nagradno križanko iz te številke pošljite ali prinesite v uredništvo do konca avgusta, ko bomo pripravljali naslednjo številko Cinkarnarja! Če nam rjavi ograja Vsi zaposleni lahko naredimo kaj tudi za podjetje. Z dobrim nasvetom o uporabi naših izdelkov lahko naredite dobro reklamo, če ga razložite svojim prijateljem in znancem. NAJ, NAJ, NAJ ... Na dopustu je človek še bolj dovzeten za doživetja in iskanja, zato je presenečen, ko ugotovi, koliko tega lahko najde na tako majhnem koščku dežele, kot je prav Logarska dolina z okolico. Poglejmo si nekaj teh NAJ slovenskih presežnikov. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame Angele POHOLE, se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam Tiskarne, Grafike in ostalim Cinkarnarjem ter kegljaški sekciji Metke za darovano cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti. sin Ivan Pohole ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta Rika PRESINGERJA, se zahaljujem sodelavcem TISKARNE za darovano cvetje in izraze sožalja. hči Breda Verdnik ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta VINKA POČIVALŠKA, se iskreno zahvaljujem sodelavcem PE Vzdrževanja za izrečeno sožalje, darovano cvetje in denarno pomoč. Pod obronki Raduhe najdemo najvišjo turistično kmetijo pri Bukovniku, na drugi strani gore pa blizu planine Loke pa čudovit podzemski svet - Snežno jamo. Pod Olševo najdemo najstarejše bivališče človeka v Potočki zijal ki, nekoliko nižje nad Solčavo pa najstarejšo tiso. Najmogočnejši macesen lahko občudujemo deset minut proč od koče pod Ojstrico na Klemenčevi jami, Savinjske Alpe pa imate kot na dlani, če se zapeljete po naj-razglednejši cesti prav od planine Grohat pa do Matkovega kota in navzdol v Logarsko dolino, v Matkovem kotu lahko v ostenju Mrzle gore zgodaj spomladi opazite naravno znamenitost, ki jo naredi v sneg padajoča voda in ji pravijo Škaf. Na Panoramski cesti se lahko napijete zdravilne najcenejše kisle vode, ki vam naredi velik apetit. Nekaj dlje iz Logarske doline si lahko ogledate najmogočnejšo lipo na Slovenskem, ki raste na Lu-dranskem vrhu, nad katerim se dviga Smrekovec, edina gora ognjeniškega izvora na Slovenskem. Na Peci lahko gledate prekrasne macesnove gozdove, ja- mo, v kateri spi kralj Matjaž, poleg vsega tega pa imate okoli Logarske doline še mnogo dolinic, sotesk, slapov, peči, zijalk, vrhov, markiranih poti in lovskih stez, livad in nenazadnje prešernih in zgovornih domačinov. In vendar tudi to še ni vse. Če hodite odprtih oči in radovednih ušes, boste v Solčavi našli zanimivo zgradbo, penzion Rinka, na kateri pa le še napisi spominjajo, da se je gost nekoč tu lahko spočil in najedel. Že dve leti je gostišče zaprto in čaka na prebujenje pameti. Domačini pravijo, da je zadeva v rokah Občinarjev iz Mozirja, ki se jim ne mudi preveč, kadar gre za Solčavo, kar vidimo tudi na gostilni, ki jo še vedno krasi tabla z napisom TOZD... Tudi ko se pripeljete pred Logarsko dolino, vas čaka presenečenje v obliki nekakšne vstopnine oziroma parkirnine. Plačali boste 200 tolarjev, če boste bivali tu dalj časa, pa še turistične takse po nekaj več kot 100 tolarjev na dan. Ampak vse te NAJ odtehta mnogo več drugih NAJ. Prepričajte se sami. -jp- Sin Vinko z družino Izdajatelj, naslov uredništva in tisk: Cinkarna Celje, Kidričeva 26, telefon: 063/33-112. Odgovorni urednik: Avgust Praznik, glavna urednica Mira Go-renšek. Naklada: 3.000 izvodov. Glasijo je brezplačno, namenjeno članom kolektiva, upokojencem, štipendistom. Na osnovi izjave Ministrstva za informiranje št. 23/55-92 z dne 1.2.1992, se časopis "CINKARNAR" šteje med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %. Zimski pohod na Porazen ČAS DOGAJANJA: 20. 03. 1993 od 6.00 do 21.00 ure V IMENU SKUPINE TITANOVCEV SPISAL VITO PEVEC Že kar precej časa je na oglasni deski na Titanu viselo vabilo za zimski pohod na Po-rezen, ko se nas je nekaj najbolj zagrizenih le prijavilo, da kljub ostrim zimskim pogojem, ki veljajo letošnje leto, le poskusimo priti na vrh te strašne gore. In res se nas je devet tita-novcev zbralo v soboto 20. marca pred stavbo policije na Glaziji. Opremljeni smo bili z vrhunsko zimsko opremo za najhujše razmere: vsakje imel s sabo čutarico s kačjo slino, dovolj hrane za deset dni in pa zvrhano mero dobre volje. Gospod gorski vodnik Roman Turk iz Zlatarne (pravzaprav je že upokojenec) je skrbno preveril, kdo vse je prišel na zborno mesto, nas vse natlačil v avtobus in že smo oddivjali proti Škofji Loki, kamor smo prispeli ob pol osmih. Tu smo imeli petnajstminutni postanek za malo potrebo in jutranjo kavico, alkoholnih pijač pa do osme ure niso točili. Rahlo prikrajšani smo se po Selški dolini odpeljali dalje na Petrovo Brdo. Tu smo si tita-novci, utrujeni od dolge vožnje, privoščili zajtrk in malico obenem kljub očitajočim pogledom našega skrbnega vodnika, ki je najbrž hotel, da bi se s praznimi želodci in polnimi nahrbtniki kar najhitreje prebili na vrh Porezna. Ko je uvidel, da je naša lakota večja kot želja osvojiti to »strašno« goro, je le zamrmral, da se čez tri urezopet vidimo pri avtobusu in jo s peščico svojih najzvestejših ucvrl v hrib s tako naglico, da se je kar pokadilo za njimi. Ljubosumni na njihovo hitrost smo tudi mi kar hitro pojedli, se razvrstili v gorsko kolono (najpočasnejši spredaj, najhitrejši pa zadaj) in se spopadli s »hudo strmino«. Presenečenja so se začela vrstiti drugo za drugim: najprej nas je presenetilo to, da ni bilo nikjer snega, čeprav naj bi bil to zimski pohod, nato je bilo veliko presenečenje to, da je naš stari Henč res velik poznavalec poti in nismo nikjer zašli, tretje in največje presenečenje pa je bilo to, da smo prišli na vrh Porezna v dveh urah, kakor je pisalo na prvem smerokazu že na Petrovem Brdu. Na samem vrhu nas je pričakala prijazna koča in huda burja, ki je pretila, da nas vse odpihne v dolino, kar bi se verjetno tudi zgodilo, če prej ne bi malicali pri avtobusu. Z veliko sreče smo si našli prostor v koči, tako da smo se skrili pred burjo, še več sreče (malo tudi po zaslugi Slavčijeve mišične mase, Radove jezičnosti in Frančkove trme) pa smo imeli, da smo uspeli dobiti še zadnjih deset piv, preden je oskrbnik svečano objavil, da ga je zmanjkalo. Tako pa si je lahko vsak v naši skupini pogasil najhujšo žejo. Ko smo potem ravno veselo žulili vsak svoj sendvič s sokom, se je od nekod prikazal naš dobri gorski vodnik Roman in povedal, da se že vrača v dolino in naj se najhitreje podvizamo za njim. Ampak kako, ko pa še nismo napisali kartic za prijatelje, pa še slikati za spomin se moramo, pa Triglav se je tako lepo videl in še nekaj razlogov je bilo, da smo s spustom zamudili kar celo uro. Šofer Joža se je samo smejal, vodnik Roman pa niti malo - en, dva, tri nas je nagnal v avtobus in že smo oddrveli v Baško grapo. Najprej je šlo kilometre in kilometre navzdol, potem pa kilometre in kilometre navzgor, da smo prišli vZa-kojco, kjer seje rodil naš pisatelj France Bevk. Tu pa smo le smeli iz avtobusa. Kar nekam nesrečno smo se ozirali naokoli, saj ni bilo nikjer nobene table z napisom gostilna, mi pa smo že od vrha Porezna trpeli žejo. Takrat pa se je Srečo, bog mu daj dolgo življenje, spomnil stare modrosti: Kdor vpraša, ne zaide. In res je vprašal prijazno dekle, kje bi se dalo tu dobiti kakšno pivo. Lahko si mislite, kako smo bili presenečeni, ko nas je povabila kar k sebi domov le par korakov od avtobusa. Tam pa, milina, kmečki turizem s prekrasno urejeno gostinsko sobo. Nismo si mogli kaj, da ne bi naročili velikega narezka z domačimi dobrotami, kot so pršut, salame, zaseka, pa dimljen sir. Za posladek pa smo dobili šeocvirkovo potico. Vse to smo lepo v miru pospravili, seveda na veliko jezo gorskega vodnika Romana, ki se mu je že zopet nekam mudilo. Kam, smo zvedeli prav kmalu, saj od Zakojce do Celja ni dovolil nobenega postanka več, kljub našim večkratnim protestom in več kot očitni slabi volji. Če sem čisto iskren, enkrat je pa le blagovolil ustaviti, pa še to samo Egiju, ki mu je zagrozil, da se mu polula v žep. Po Romanovi zaslugi smo se tako vrnili v Celje že zgodaj proti večeru vsi zbiti od dolge vožnje. Seveda titanovci takih za- ključkov lepih izletov nismo vajeni, zato smo se s svojimi avtomobili zapeljali do gostilne Intihar v Levec. Tu smo izlet dostojno zaključili in sklenili, da bomo v čudovite slovenske gore še šli, nikdar več pa z gospodom gorskim vodnikom -lovcem na žige - Romanom Turkom. In kot se je poslovil naš Egi: lep pozdrav, pa brez zamere (gospod Roman). Titanovci na Poreznu s Triglavom v ozadju Skupinska slika s Petrovega brda Triglav čaka Cinkarnarje V počastitev 120. obletnice obstoja Cinkarne pripravljamo dvodnevni pohod na Triglav. Datum odhoda: 4. in 5. september 1993. Smer: Vrata, Staničeva koča, Kredarica, Triglav -severna smer, Kredarica, Planika, Vodnikov dom, Rudno polje, Pokljuka. Prijave zbira Ludvik STOPAR, telefon 94 najkasneje do 20. avgusta.