Mercator ‘uteGomOOssi 5 Akcijska ponudba od 31.5. do 21.6.2001. Velja v vseh prodajalnah Si Mercator Tehnike Mercator Dolenjska.d.d., Livada 8, Novo mesto Na voljo več kot 40 izdelkov! Št. 22 (2701), leto Lil • Novo mesto, četrtek, 31. maja 2001 • Cena: 240 tolarjev Nagrada odličnosti pesnikom Veliko nagrado odličnosti in mojstrstva podelili avtorjem Pesmi štirih - Največ je zaposlovala metliška Kolpa OTOČEC - 13. forum odličnosti in mojstrstva sta Društvo ekonomistov Dolenjske in Bele krajine * V popoldanskem delu foruma so podelili posebno nagrado podjetju Kolpa i z Metlike, kije po podatkih območne službe Zavoda za zaposlovanje lani zaposlilo največ delavcev v regiji. Število zaposlenih v tem podjetju je od leta 1995 do danes poraslo od 236 na 315 in bo do konca letošnjega leta doseglo 335. Družba je stalno rastoče podjetje, ki zagotavlja poklicno pestrost v Beli krajini in nudi zaposlitve tudi moškim. Lani je zaposlilo 74 delavcev, od tega 37 proizvodnih delavcev s poklicno, srednješolsko ali višjo izborazbe ter vse ostalo z visoko izobrazbo. Nagrado je v imenu podjetja prejela Irena Štrbenc, ki je poudarila, da Kolpa veliko vlaga v razvoj novih izdelkov, mnogo pa tudi v kadre, stimulativno nagrajevanje, izobraževanje in izboljšanje delovnih razmer, zaradi česar jih delavci ne zapuščajo prav pogosto. in Območna gospodarska zbornica posvetila odgovornosti, brez katere ne more biti odličnosti. Letošnjo veliko nagrado odličnosti in mojstrstva so namenili četverici slovenskih mož, ki so povrnili slovensko povojno poezijo v čustvene vode: Tonetu Pavčku, Kajetanu Koviču, Cirilu Zlobcu in Janezu Menartu. Prejšnja leta so podobno nagrado že prejeli: Leon Štukelj, Pia in Pino Mlakar ter lani dr. France Bučar. Na forumu so o odgovornosti govorili številni ugledni Slovenci, med njimi dr. France Bernik, dr. Matjaž Kmecl, dr. Aleksandra Kornhauser, dr. Manca Košir, dr. France Arhar, dr. Ivan Turk, dr. Jože Gričar, dr. Peter Novak in mag. Janez Kure. Tako pomembni predavatelji so s svojo prisotnostjo, mnogi pa tudi s predavanjem med drugim opozorili na pomembnost Dolenjske in na vidne prispevke nekaterih odličnih dolenjskih ljudi. B. D. G. VELIKA NAGRADA LETOS PESNIKOM - Ob podelitvi so v strokovnem prispevku prof. Jožeta Škufce predstavili pomembne pisatelje in pesnike, ki so ustvarjali na Dolenjskem in ji dali pečat, ter v ta prostor umestili tudi nagrajence in njihovo delo. Nagrajencem Tonetu Pavčku, Janezu Menartu, Cirilu Zlobcu in Kajetanu Koviču so podelili skulpture Rudija Stoparja, ki je vsakemu od pesnikov izdelal njegovo muzo. Slovesni podelitvi sta poseben pridih dala tudi operni pevec Juan Vasle in pianist Leon Engelman. (Foto: B. D. G.) Smrt kosi po naših cestah V najlepšem pomladnem mesecu, ki pomeni prebujanje, upanje in življenje, na naših cestah kosi smrt. Neutrudno. Skorajda ni dneva, da nas ne bi vznemirilo tuljenje rešilnega ali policijskega vozila. Posebno zadnja dva konca tedna bi lahko označili za krvava. Prvi vikend je v naši državi na cestah izgubilo življenje šest ljudi, od tega trije na Dolenjskem, zadnji teden pa kar trinajst, dva na našem območju. To je menda najvišja številka v zadnjih letih. Zadnjim nezgodam na cesti bi kar težko rekli nesreče, saj gre za prave družinske in vaške tragedije. Fanta iz Dolenjskih Toplic, ki sta se v soboto usodno zaletela v drevo, sta bila stara komaj 22 let, nič dosti starejša pa ni peterica fantov s Primorskega, ki je življenje izgubila dan prej. V nekaj sekundah je vas izgubila mlado generacijo. Koliko trpljenja, žalosti in solza mater, očetov, bratov, sestra, deklet, prijateljev, sorodnikov! Nesrečam, katerih razlogi so najpogosteje neprilagojena hitrost, neupoštevanje pravil o prednosti, nepravilna stran in smer vožnje in nepravilno prehitevanje, je skupno predvsem to, da v njih umirajo mladi, pred katerimi bi moralo biti še vse življenje, kot rečemo. Zakaj? Mladost, žal, pomeni tudi neučakanost, nestrpnost in neizkušenost, in ker mladi ponavadi skupaj odhajajo na zabave ali potovanja, je v takih prometnih nesrečah tudi več mrtvih ali poškodovanih. Ogroženost mladih - v Sloveniji je v zadnjih 30 letih v osebnih avtomobilih umrlo 3270 mladih od 15. do 24. leta starosti, 85429 pa je bilo poškodovanih - se veča tudi s hitrejšim ekonomskih razvojem, ki omogoča še večjo možnost za lasten avto. Vse kaže, da opozarjanje ne zaleže prav dosti, pa vseeno še enkrat - vozimo pametno! Komaj konec maja smo, pa so naše ceste terjale že tako visok krvni davek, kar 95 ljudi! LIDIJA MURN KOŠNJA - Letos seje zaradi lepega in toplega vremena košnja začeta prej kot sicer. Trava je zreta, poletna vročina, kije zajela naše kraje, pa je bila kot nalašč za košnjo, sušenje in spravilo mrve. Pridna fantiča z Vrhov pri Dolžit -malemu je komaj 5 let - pa sta še preden so travnik pokosili za mrvo, poskrbela, da je domača živina dobila svežo krmo. (Foto: A. B.) S kisikom prijaznejši okolju V Vipapu Vidmu pognali več kol B milijonov mark vredno novo belilnico celuloze -Močna češka delegacija in slovenska ministra - Češka skrb ob zahtevi slovenske davkarije KRŠKO - Potem ko je podjetje Vipap Videm Krško pred - približno tremi leti naročilo študiji o postopkih beljenja celuloze in se potem po rezultatih te raziskave odločila za beljenje celuloze s kisikom, je 25. maja letos slovesno pognalo novo belilnico. Dogbdku je prisostvoval češki premier Miloš Zeman. Z njim so bili v delegaciji med drugimi češka veleposlanica v Sloveniji Jana Hybaškova in poslovneži, na slovenski strani sta bila na otvoritvi med drugimi gospodarska ministrica dr. Tea Petrin in minister za okolje in prostor Janez Kopač. Zbranim je predstavil nekatere podrobnosti o tovarni Oldrich Kettner, predsednik uprave in izvršilni direktor družbe Vipap Videm Krško. Novo v petek odprto belilnico so predvideli že v načrtu ekološke sanacije podjetja, ki so ga pripravili pred 4 leti in ga pozneje dopolnili in nekoliko spremenili. Da zdaj so po tem programu v tovarni že precej spremenili. "Izgradnja nove belilnice celuloze je za naše podjetje izredno pomembna, saj omogoča nadaljevanje proizvodnje in servisiranje ekološkb vedno bolj ozaveščenih kupcev. Prav tako je pomembna tudi za Krško občino, Posavje in širše, saj pomeni tudi korak k čistejši in naravi prijaznejši tehnologiji proizvodnje vlaknin. Lanskoletni dobri poslovni rezultati potrjujejo naše prepričanje, da je v podjetje vredno vlagati in ga s pametnimi strateškimi odločitvami postopoma preoblikovati v moderno tovarno, ki bo temu delu Slovenije povrnila nekdanjo veljavo,” poudarjajo v družbi Vipap Videm. Naložba je dosegla vrednost 13,7 milijona mark. Plačali so jo tudi s krediti slovenskih bank, za katere so dale garancijo češke banke. Ministrica Petrinova je ob otvoritvi dejala, da otvoritev belilnice potrjuje, da ni pomembno, od kod je kapital, ampak so pomembni ljudje in njihov namen. Ob otvoritvi so vodstvo Vipapa Vidma Krško pohvalili, češ da tudi z različnimi denarnimi podporami sodeluje s Krškim in Posavjem. Za zmanjševanje pomena državnih meja se je navduševala v pozdravnem govoru tudi veleposlanica Hyba-škova. Češki predsednik vlade Miloš Zeman je prišel v Vipap Videm zaradi tudi za češko pomembne gospodarske naložbe v krški tovarni celuloze. Nedvomne pa je ob tem imel v mislih tudi nekatera druga dejstva o krški tovarni. Češko namreč precej skrbi zahteva slovenske davkarije, da mora Vipap Videm Krško plačati za več kot 70 milijonov mark domnevnih neporavnanih obveznosti. Zoper tako davčno zahtevo se je krško podjetje pritožilo in po tem je glavni urad davčne uprave primer vrnil na prvo stopnjo. M , NOVA BELLLNICA CELULOZE - Novo belilnico v Vipapu Vidmu Krško, s katerim so za polovico zmanjšali porabo nevarnega klora, so kot pomembno gospodarsko naložbo družno otvorilipredsednik uprave in izvršilni direktor Vipapa Vidma Krško Oldrich Kettner (v ospredju desni), slovenska gospodarska ministrica dr. Tea Petrin (v sredini) in češki premier Miloš Zeman (ob Petrinovi). (Foto: M. L.) A Vabljeni na testne vožnje z novim C5! • Avtocenter Citroen Kočevarjeva 11, Novo mesto, 4. - 6. junija • Citroen center Cikava Podbevškova 6 a, Novo mesto, 7. - 9. junija • PE Avtocenter Citroen Kočevje Kolodvorska 14, Kočevje, 11. - 13. junija B? jj BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA, d.o.o. p PE NOVO MESTO Ali ste že razmišljali o varčevanju v vrednostnih papirjih? Zdaj je pravi čas za to! BPH, Trdinova 1 (bivši hotel Kandija) TS 07/33-42-410 BPH, Rimska cesta 11, Trebnje ® 07/34-60-730 BPH, Kolodvorska ul. 4, Črnomelj IT 07/30-56-480 Berite danes stran 2: • Do trgatve hočejo laboratorij stran 3: • Lupa za slabovidnega Uroša stran 8: • S cvičkom, princeso in kraljem stran 9: • Cviček spet na Ustavnem sodišču stran 11: • Izvrsten letnik v Vinorodni deželi Posavje stran 16: • Krut obračun za štirimi stenami Svečani zbor veteranov vojne NOVO MESTO - Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Dolenjske vabi vse svoje člane, druge udeležence vojne za Slovenijo ter občane novomeškega in trebanjskega območja na Svečani zbor veteranov ob 10. obletnici vojne za Slovenijo, ki bo v soboto, 2. junija, ob 11. uri v Vojašnici Novo mesto v Bršljinu. Sprva se bodo še pojavljale padavine, ob koncu tedna pa se bo prehodno izboljšalo. Hladneje bo. Valvasorjevo priznanje za Metličanko METLIKA - Pretekli petek je Slovensko muzejsko društvo v Narodni galeriji v Ljubljani slovesno podelilo Valvasorjevo nagrado in priznanja. Častno Valvasorjevo priznanje je prejela tudi Ana Gomolj iz Belokranjskega muzeja v Metliki. 2*3 J. S O I"* oo -sr Os ©s l i o o oo oo Os Os oo oo O o ODEJA* preyetrimo postelje ISSN 0416-2242 770416 224000 Bush-Putin v Ljubljani Ali se tudi Slovenija lahko vpiše na seznani držav, v katerih so pomembni svetovni ljudje sklenili pomembne sporazume? Vsekakor bodo ime naše države omenjali v prihodnjih dneh in tednih pogosteje kot doslej, razlog za tako popularnost pa bo srečanje predsednikov dveh velesil. Ameriški predsednik George Bush in ruski Vladimir Putin se bosta v Ljubljani predvidoma 16. junija pogovarjala o prihodnosti celotnega raketnega programa obeh velikih držav. Še o čem drugem? Američan bo Rusa prepričeval tudi v slovenski prestolnici, daje ameriški protiraketni ščit-koristen tudi za Rusijo. Kako uspešni in koristni bodo pogovori v našem glavnem mestu, potem ko doslej ameriške razlage niso prepričale Rusije? Slovenski vladni vrh verjame v koristnost srečanja za Slovenijo. “Gre za tako promocijo in uveljavitev Slovenije, kakršne ne bi mogli doseči z nobeno promocijsko akcijo.” Tako trdi predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek. Tako navdušeni slovenski vrh te dni ne bi rekel še ničesar o tem, ali bodo na.pogovorih Bush-Putin kaj dorekli tudi o slovenskih kandidaturah za mednarodne ustanove in zveze. Nihče tudi ne govori o tem, zakaj sta predstavnika velesil izbrala za srečanje prav Slovenijo, ali ju je sem privedla izključno nevtralnost terena. Svoje poglede na rusko-ameriški vrh v Ljubljani ste lahko razkrili v tokratni anketi Dolenjskega lista. RUŽIČA SINKOVIČ, delavka iz Črnomlja: “Srečanje je velika reklama za Slovenijo, ker se že sedaj na veliko govori in sliši o naši državi. Predvsem pa upam, da nas odslej ne bodo več zamenjevali s Slavonci in Slovaki. Priprava srečanja med dvema tako pomembnima državnikoma pa je tudi pomembna in draga naloga-. Zanimivo bi bilo vedeti, kdo bo plačal stroške.” MARJAN KERČ, delavec iz Metlike: “To je veliko priznanje za našo državo in ga najbrž ne bomo tako kmalu spet deležni. Sedaj bodo v svetu vsaj vedeli, kje je Slovenija. Tudi glede na proteste Avstrije kaže, da je takšno srečanje pomembno za vsako državo. V tem primeru pa je še pomembnejše, da bo pri nas, ker so se v ZDA in Rusiji sami odločili, ne da bi se mi za to posebej potegovali.” JOŽE HRIBAR, ravnatelj OŠ Prevole: “To bo velik dogodek, saj bo mala Slovenija postala središče dogajanja v dveh velesilah; bo medijska zvezda, ki bo lahko pokazala vse, kar premore. Podobno odmeven je bil morda le še Titov pogreb, na katerem so se zbrali številni državniki. Ne bi pa rad, da se istočasno v Jadranskem morju srečata tudi ruska in ameriška podmornica.” TINA CVIJANOVIČ, profesorica iz ; Novega mesta: “Ob novici, da se bosta ameriški in ruski predsednik Bush in Putin prvič sestala v Sloveniji, sem bila presenečena. Morda je tej odločitvi botroval tudi obisk Člintona v Sloveniji. Srečanje je odlična priložnost za večanje prepoznavnosti Slovenije v svetu, saj so tovrstni obiski poleg uspehov športnikov najboljša promocija naše države.” FRANC SELJAK, vzdrževalec tirnih vozi! na Slovenskih železnicah: “Za Slovenijo je bližnji obisk ameriškega in ruskega predsednika oz. njuni pogovori na ozemlju naše države nedvomno lepo priznanje za mlado državo. Če ne bi bilo tako, nam Avstrijci in še kdo ne bi tako zavidal, da se bo ta vrh največjih svetovnih velesil dogajal prav pri nas." TONE ZUPANČIČ, svetovalec pri Kmetijski svetovalni službi Trebnje: “Verjetno bo srečanje predsednikov ZDA Georga Busha in Rusije Vladimirja Putina ostalo zapisano kot pomemben mednarodni dogodek tudi v analih svetovne diplomacije. Vsekakor pa je to zgodovinski dogodek za Slovenijo in velik prispevek k večji prepoznavnosti v svetu." ERNEST DERŽEK, komercialist iz Kočevja: “Ob obiskih Clintona in papeža smo pokazali, da znamo zadeve dobro organizirati in poskrbeti za varnost. Še posebno za Američane je prav varnost zelo pomembna. Obisk je podpora vključevanju Slovenije v EU in bo izboljšal naša pogajalska izhodišča pri vključevanju. Je tudi priznanje | politiki naše vlade in demokratičnosti I naše družbe.” TONČEK BALON, kmetovalec, z ’ Brezovice na Bizeljskem: “Nekaj to že j pomeni za Slovenijo, da se bosta pri ! nas srečala ruski in ameriški predsed- S nik. To sta velika državnika, zato bomo i mi malo bolj slavni, kot smo zdaj. j Dobro je za Slovenijo, kije majhna, da se bo zanjo vedelo malo bolj in do bo bolj prepoznavna. Drugega ne pričakujem od tega srečanja.” NEVENKA ZUPANC, prodajalka, s Senovega: “Za Slovenijo je dobro, če se bosta tu srečala dva tako pomembna človeka. Celo Janša je pohvalil Drnovška zaradi tega srečanja, zato bo ta obisk menda že pomemben. Čeprav nas bo to srečanje tudi nekaj stalo, bo dobra reklama za Slovenijo. Slovenija v svetu najbrž nekaj pomeni, če so jo izbrali za pogovore dveh predsednikov.” Komunaliada 2001 bo v Kočevju Potekala bo 15. in 16. junija Do trgatve hočejo laboratorij V sklopu 29. tedna cvička r Kostanjevici na Krki o tem, kako bi čimprej ustanovili pooblaščeni enološki laboratorij v Novem mestu - Dr. J. Nemanič: trije laboratoriji so in tako bo KOSTANJEVICA NA KRKI - Vinogradniki in vinske kleti se že več let trudijo, da bi začel delovati pooblaščeni enološki laboratorij v Novem mestu. Tentuso namenili tudi okroglo mizo 25. maja v Kostanjevici na Krki v sklopu 29. tedna cvička. Vinogradniki so tu izrekli pričakovanje, da bo omenjeni laboratorij v Novem mestu nared že za letošnjo trgatev. Navzoči poslanec in dolenjski rojak Tone Anderlič, predsednik organizacijskega odbora 29. tedna cvička, je ob tem obljubil, da bo za ustanovitev laboratorija pripravljal ugodno ozračje v parlamentu in pri vladi. KOČEVJE - Kočevski župan Janko Veber kot predsednik organizacijskega odbora in predstavnik pokrovitelja letošnje Komunaliade, direktorica Komunale Kočevje Bernarda Poje in direktor Hydro-voda Kočevje-Ribnica Antun Gašparac kot predstavnika organizatorjev prireditve ter Dušan Butina iz Gospodarske zbornice Slovenije združenja za varstvo okolja in Alojz Ter-buc iz sindikata komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami so bili udeleženci tiskovne konference, ki sojo pripravili v ponedeljek z namenom, da Bi javnost seznanili s potekom priprav na letošnje 17.srečanje delavcev komunalnega gospodarstva Slovenije “Komunaliada 2001”. Tradicionalno srečanje delavcev komunalnega gospodarstva Slovenije, ki kljub tudi težkim časom nikoli ni bilo prekinjeno, bo letos potekalo 15. in 16. junija v Kočevju, ki je kot je povedal Terbuc, vskočilo potem, ko je zaradi zamenjave župana odpovedala Sežana, ki je bila prvotno predvidena. Povedali so, da pričakujejo, da bo Kočevje v obeh dneh prireditve gostilo okoli 2 tisoč ljudi, saj je udeležbo napovedalo 61 komunalnih podjetij iz vse Slovenije. Za Kočevje bo to, kot je dejal Veber, največji dogodek v letošnjem letu in mu bodo temu primerno posvetili tudi veliko pozornosti. Darko Simončič, državni sekretar v ministrstvu za kmetijstvu, je navzoče obvestil, da obstajajo “začasne ovire glede ustanovitve enološkega laboratorija v Novem mestu”. Po njegovih besedah manjkata dva pravilnika, med tema najpomembnejši o preizkuševalcih vina. Ko bodo pristojni naredili pravilnika, bodo lahko objavili razpis v zvezi z laboratorijem, šele potem bi lahko laboratorij začel delati. “Pospešiti se da, ampak ostati mora taka procedura, kot sem jo omenil,” je državni sekretar odgovoril na vprašanja navzočih, kdaj vendarle lahko pričakujejo otvoritev enološkega laboratorija v Novem mestu. Večina zbranih na okrogli mizi je državnemu sekretarju očitala, da država zanalašč zavlačuje z ustanovitvijo pooblaščenega enološkega laboratorija v Novem mestu. V to da jo silijo zagovorniki obstoječih treh takih laboratorijev. Dr. Julij Nemanič iz Kmetijskega inštituta Slovenije je podprl vinorodno deželo Posavje. Ob tem je poudaril: “V Kmetijskem zavodu se zavedamo, da vinorodna dežela Posavje potrebuje svetovalni laboratorij in ne pooblaščenega laboratorija.” Po njegovem pooblaščeni laboratorij ne bi pomagal razvijati vinogradništvo v vinorodni deželi Posavje. V Sloveniji imamo tri po- oblaščene laboratorije, v Novi Gorici, v Mariboru in Ljubljani že od nekdaj, in mislim, da bo tako tudi ostalo. Po Nemaničevih besedah so stroški delovanja pooblaščenega laboratorija zelo visoki. Proti obstoječemu stanju, ki ga je zagovarjal Nemanič, bodo nastopili, kot kaže, organizirano s pismom ministrstvu in s prepričevanjem ljudi, ki bi lahko odločili v • Jože Peternel, predsednik Zveze društev vinogradnikov Dolenjske, je predlagal med drugim ustanovitev komisije, ki se bo s pristojnimi pogajala za ustanovitev pooblaščenega laboratorija v Novem mestu. Zbrani vinogradniki so z glasovanjem podprli predlog. prid želenega pooblaščenega enološkega laboratorija v Novem mestu. V tej akciji bodo delali z mislijo na podatke, ki jih je na okrogli mizi navedla Katarina Merlin, svetovalka za vinarstvo pri novomeškem oddelku Kmetijskega zavoda Ljubljana. Po njenih besedah je pri novomeškem kmetijskem zavodu 1998. leta ustanovljeni laboratorij prav opremljen za nadzor mošta in vina po zakonu o vinu. V Vinorodni deželi Posavje je s 7.000 hektarjev vinogradov 40 odstotkov slovenskih vinogradniških površin, tu je v 29 vinogradniških društvih povezanih približno 10.000 vinogradnikov, na tem območju delujejo tri vinske kleti, vino z vinogradniško tako bogate posavske dežele pa analizirata 100 km stran Kmetijski inštitut Slovenije v Ljubljani in Kmetijski zavod v Mariboru. Vina iz te dežele se lahko kakovostno primerjajo s primorskimi in podravskimi, toda vinorodna dežela Posavje je brez svojega pooblaščenega laboratorija na slabšem. Nemci ponudili sodelovanje M. L. M. L.-S. Župan Fabjan ob obisku delegacije iz Stuttgarta v črnomaljski občini poudaril pomen sodelovanja s tujino pri našem vstopu v EU BOLJŠA ELEKTRIKA ZA DOLENJSKO - Prejšnji teden so v novomeški enoti Elektra Ljubjana slovesno predali namenu povsem prenovljeno in posodobljeno razdelilno transformatorsko postajo Bršljin v Novem mestu. Obnova, ki je trajala tri leta, je stala 471 milijonov tolarjev. S tem je zagotovljena zanesljivejša in boljša oskrba z električno energijo dela novomeške kotline pa tudi Šentjerneja, Škocjana in Šmarjete. RTP Bršljin so odprli (z desne): novomeški podžupan mag. Adolf Zupan, državni sekretar dr. Robert Golob in direktor Elektra Ljubljana Vincenc Janša. (Foto: A. B.) Vržena relcavica 0 regijskem parku Kočevsko-Kolpa ČRNOMELJ - Pred tednom dni sta črnomaljski župan Andrej Fabjan in podžupan Andrej Kavšek sprejela delegacijo iz nemškega Stuttgarta, ki je sicer obiskala Ljubljano in Maribor, ustavila pa se je tudi v Črnomlju. Kot so priznali nemški gostje, ne po naključju. Veliko zaslug, da so obiskali to belokranjsko mesto, ima Ana Štuhec, sicer doma iz Čudnega sela pri Črnomlju, ki je že 21 let predsednica slovenskega KUD Triglav v Stuttgartu. Župan Fabjan se je gostom zahvalil za gostoljubnost, s katero so lani na gostovanju v Stuttgartu sprejeli folklorno skupino iz Dragatuša. Poudaril je, da so jim gotovo znana prizadevanja Slovenije za vstop v Evropsko unijo in vsako takšno sodelovanje s tujino je pomembno za predstavitev Slovenije ter za pomoč drugih držav za slovensko članstvo v EU. "Seveda so tudi druge oblike stikov in ne le na kulturnem področju, in upam, da bo tudi ta obisk pripomogel k nadaljnjemu sodelovanju," je rekel Fabjan. Raimund Griindler, vodja kabineta nadžupana Stuttgarta in direktor za mednarodne odnose, je dejal, da je njihovo mesto interna- cionalno, lahko bi rekli celo svetovno, saj četrtina prebivalcev pripada 60-im drugim narodom. A vsi skupaj si prizadevajo, da bi imeli čim več stikov z drugimi deželami, predvsem na kulturnem in gospodarskem področju. Tako bo na letošnjem črnomaljskem Jurjeva-nju gostovala njihova folklorna skupina. Roko sodelovanja je Črnomaljcem ponudil tudi na katerem koli drugem področju ter zagotovil, da bodo prisluhnili vsaki njihovi pobudi. Dr. Karl Tischer, predstavnik ministrstva za kulturo, šolstvo in mladino, pa je dejal, da je zanje pomembno, da se velika mesta povežejo z majhnimi. Stuttgart sicer že dolgo časa sodeluje s Slovenijo, zaslugo, da so tokrat obiskali tudi Belo krajino, pa je pripisal Ani Štuhec, ki ji je bila za povabilo v Slovenijo hvaležna tudi Sabine Gnand, predstavnica zvezne dežele BadenAViirttemberg, ki do tokratnega obiska sploh ni vedela, kje je Slovenija. Nad našo deželo in njenimi ljudmi pa je bila tako havdušena, da je Črnomaljce že povabila na 50-letnico dežele Ba-den-Wurttemberg, ki bo leta 2002. M. B.-J. Na Kočevskem se ne bojimo medvedov, kaj šele da bi nas bilo strah novih izzivov! Z njimi se spoprimemo, če nam jih le kdo ponudi. Tako je tudi mag. Janez Černač brez oklevanja pobral rokavico, ki jo je predenj vrgel v obliki vprašanja v zvezi z bodočim regijskim parkom Kočevsko - Kolpa novomeški sekretar za okolje, prostor in komunalne zadeve Jože Derganc. • Kako daleč so postopki za pravno uveljavitev regijskega parka Kočevsko-Kolpa in pripravo njegovega razvojnega programa? “Na podlagi zakona o ohranjanju narave bo park z odlokom ustanovila vlada RS. Gre torej za program države, ki ga vodi ministrstvo za okolje in prostor - seveda v sodelovanju z občinami. Naša stalna zahteva namreč je, naj že pri nastajanju in tudi upravljanju sodelujejo ljudje, ki živijo znotraj tega območja. Vlada bo verjetno odlok o ustanovitvi parka sprejela v naslednjem letu. Kar zadeva drugi del vprašanja, ki se nanaša na pripravo razvojnega programa, pa tole: Posebnega razvojnega programa za park ne bo. Razvojni program parka namreč pomeni splet vseh razvojnih programov različnih dejavnosti, gospodarskih družb in vseh ostalih, ki pa bodo obogateni s programi na podlagi blagovne znamke in geografskega porekla naše kočevske neokrnjene narave." * Kateri so ključni projekti, ki bodo temu območja prinašali gospodarske koristi? “Smo v tržnem gospodarstvu, zato mora vsak projekt prinašati gospodarske koristi. Območje znotraj parka ni izjema! Verja- Mag. Janez Černač mem pa tudi v dodatne razvojne programe na podlagi ohranjanja narave. Zato tudi ne čakamo na formalno razglasitev zavarovanega območja, saj bo to le priznanje naravi za njen pomen in izjemno bogastvo. V Kočevju smo že pripravili razvojne programe za dolgoročno in srednjeročno obdobje, ki so v sozvočju z načeli trajnostne rabe. Smelo jih uresničujemo že tretje leto in pričakujemo, da se bodo lotile priprave razvojnih programov tudi druge občine, ki jih zajema bodoči regijski park. Svoje vprašanje naslavljam direktorici Zdravstvenega doma Kočevje dr. Andreji Rako in se nanaša na referendum o noveli zakona o umetni oploditvi. Prosim, da nam pove svoje stališče do tega vprašanja kot zdravnica, ženska in mati." Rokavice torej tokrat nismo vrgli daleč, saj ostaja na Kočevskem, je pa zaradi bližine referenduma obenem vržena tudi v razmislek vsem našim bralcem! M. LESKOVŠEK-SVETE OBISK IZ NEMČIJE - V Črnomlju so bili zadovoljni z obiskom iz Nemčije, saj se zavedajo, da sodelovanje z drugimi državami pomeni korak Slovenije pri približevanju k Evropi. Gostje so županu Fabjanu izročili značko z grbom Stuttgarta ter ponudili sodelovanje predvsem na kulturnem in gospodarskem področju. V pogovoru pa se je pokazalo, da bodo lahko dobro sodelovali tudi pri vinogradništvu in vinarstvu, saj se Stuttgart lahko pohvali s svojimi vinogradi, na leto pa napolnijo po 201) tisoč steklenic vina. (Foto: M. B.-J.) Novomeška kronika CVIČKARIJA - Medtem ko je Vigred v Beli krajini res belokranjska prireditev^ še širše pa vseslovenska, postaja cvičkarija očitno samo kostanjeviška. Lani je na cvičkarijo v Kostanjevico v Novem mestu še vabil kakšen plakat, letos pa vsaj v najožjem središču dolenjske metropole, na Glavnem trgu, ni bilo niti enega. Kot da Novomeščani niso zaželeni na tej prireditvi v krški občini. Pa ne da pijejo samo merlot, šipon in baeujo-lais? Ali pa je tako “obveščanje” in "vabljenje” maščevanje prirediteljev Novemu mestu, kjer se je cvičkarija začela, gostovala na različnih lokacijah, tudi na Glavnem trgu, a so jo kasneje izgnali iz mesta. CUBA - O cvičkariji v Kostanjevici torej v Novem mestu niti črke. Do programa te prireditve niso prišli niti novinarji. Kozarec dobrega cvička - strogo varovana skrivnost! Če želite pokaditi pravo havanko, popiti pravi rum in uživati v nekakšnih eksotičnih plesih, pa ne bo težav. In za to ni treba ne na daljno Kubo, še v Kostanjevico ne. Neokusni in na vseh mogočih nedovoljenih mestih (tudi na rotovžu) nalepljeni letaki vabijo v nekakšen Cuba bar (C kot cviček...). ZGLED - S parkiranjem v Novem mestu je težko. Ljudje v stiski puščajo avtomobile na vseh mogočih in nemogočih krajih, upajoč, da jih ne bo zalotil redar, jih oglobil ali, bognedaj! celo poklical zloveščega pajka. Policisti se s takimi malenkostmi, kot je napačno parkiranje, sploh ne Ukvarjajo več. Morda le še s preventivo. Tale na fotografiji je tako nazorno poskrbel za prikaz nedovoljenega parkiranja... Ena gospa je rekla, da je zadnji čas, da ustavnim sodnikom nalijejo čistega cvička. Vse boljši mladi raziskovalci 30 nalog iz 12 področij NOVO MESTO - Na 9. srečanju mladih raziskovalcev srednjih šol Bele krajine, Dolenjske in Posavja, ki je bilo v prostorih Razvojnoizobraževalnega centra (RIC), Visoke šole za upravljanje in poslovanje (VŠUP) in Območne enote Zavoda za šolstvo RS v Novem mestu, je sodelovalo okoli 70 dijakov in 30 mentorjev iz sedmih šol iz občin Brežice, Črnomelj, Kočevje. Krško in Novo mesto. Omenjeno srečanje je potekalo v okviru Gibanja znanost mladini Zveze za tehnično kulturo Slovenije. Tokrat so dijaki predstavili 30 raziskovalnih nalog iz 12 področij: biologija, ekologija, ekonomija, etfTologija, kemija, kjer je bilo kar 10 nalog, psihologija, robotika, sociologija, slovenski jezik in književnost, strojeslovje, zdravstvo in zgodovina. Marinka Kovač, ki je srečanje vodila z Marjeto Gašperšič, je ob tem povedala, da so bili ocenjevalci z nalogami zadovoljni. Da so čedalje boljše, potrjujejo tudi rezultati, saj se je na državna srečanja uvrstilo 20 nalog. Mladi raziskovalci so za svoje delo prejeli knjižne nagrade, na razglasitvi rezultatov pa so novomeškemu Zavodu za šolstvo, RIC-u in VŠUP podelili spominske plakete za pomoč pri pripravi regijskega srečanja. MM _J 2 i j A Ši IH 0 3 C J ) J MM Osrednja tržnica - trebuh mesta Predlog preureditve osrednje novomeške tržnice mlade arhitektke Darje Šurla -Tržnica v dveh nivojih z odprtim atrijem, ki ponazarja nekdanjo cerkvico sv. Florjana NOVO MESTO - Nekaj mesecev pred javnim natečajem za ureditev osrednje novomeške tržnice oz. celotnega dela od Florjanovega do (nekdanjega) Društvenega trga, s katerim bo Mestna občina Novo mesto začela v jeseni, je svojo vizijo ureditve javnosti predstavila mlada arhitektka Darja Šurla. Razstava njenega diplomskega dela z naslovom “Predlog preureditve osrednje tržnice v Novem mestu”, ki ga je izdelala pod mentorstvom profesorja arhitekta Vojteha Ravnikarja, bo v Galeriji Simulaker - Izložba na Glavnem trgu na ogled do 4. junija. "Osrednja novomeška tržnica se imela čvrsto opredeljenega kon- je vseskozi razvijala precej samorastniško z občasnimi podporami iz komunalnih skladov. Nikoli ni Odpovedan Praznik cvetja na Otočcu Zaradi razprtij odpovedali prireditev, na kateri hi sodelovalo 600 nastopajočih OTOČEC - Tradicionalne, široko uveljavljene in priljubljene turistične prireditve Praznik cvetja na Otočcu, največje kulturne, etnološke in-zabavne prireditve, ki vedno privabi številne obiskovalce od vsepovsod, letos ne bo. Letos bi morala biti že četrtič, in to od 1. do 3. junija, a je prireditveni odbor zadnji hip že zasnovano prireditev odpovedal. Letos bi na njej sodelovalo več kot 600 nastopajočih iz Slovenije, Italije, Avstrije, Madžarske, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. Kot kaže, so to lepo prireditev uničili različni interesi in razprtije. Tako je otoško cvetje ovenelo še preden je lahko sploh zacvetelo. cepta in statusa, ki ga zasluži. Danes je utesnjena, ponudba na njej ni zadovoljiva, slabe so higienske razmere, zaradi prometa ob njej pa je nenehno ogrožena tudi varnost ljudi. Tržnica je trebuh mesta, v njej naj bi vrvelo od življenja,” je povedala Darja Šurla, ki je v svoji nalogi tako skušala rešiti problem utesnjenosti med hišami in ulicami ter nagnjenostjo terena, pri tem pa upoštevati tudi zgodovinsko vrednost Florjanovega trga. Na slednje je Novomeščanka opozorila z odprtim atrijem sredi tržnice, ozelenjenim s kostanji, ki ponazarja nekdaj pomembno cerkev sv. Florjana, ki je še pred 150-leti stala na prostoru današnje tržnice. Tržnico si je avtorica zamislila v dveh nivojih. Zgornji predstavlja ploščad z odprtino že omenjenega atrija, ki služi tudi kot dovod svetlobe spodnjemu nivoju, del ploščadi pa je nadkrit s stekleno streho, kjer bi svoje mesto dobile pomožne stojnice ob razširjeni sejemski dejavnosti. Na ploščadi bi se poleti lahko odvijale različne prireditve, nastopala ulična gledališča, obiskovalci pa bi lahko posedeli na tribunalnih stopnicah. Osrednji tržni prostor je arhitektka premaknila na spodnji nivo - vkopani del pod Florijanov trg. UROŠ BO LAŽJE BRAL IN PISAL - Uroš je povečalo ob prisotnosti razredničarke Marije Sečkar (na levi) in mamice Marjane Pleskovič (na deni) tudi uspešno preizkusil. (Foto: M. Žnidaršič) Lupa za slabovidnega Uroša Novomeški Lions klub slabovidnemu Urošu Pleskoviču poklonil elektronsko povečalo za učni pripomoček v šoli NOVO MESTO - Ko se devetletni Uroš Pleskovič usede na svoje kolo, se navihano nasmehne in požene po domači ulici, naključni mimoidoči ne bi dvakrat pogledal za njim. Če pa bi vedel, da je Uroš že od svojega rojstva močno slaboviden, po zdravniških izvidih ima namreč le 2 odst. vida, se ne bi mogel načuditi njegovi spretnosti. Prav temu dečku iz Novega mesta, ki obiskuje 2. razred Osnovne šole Center, je minuli petek novomeški Lions klub oz. v njegovem imenu predsednik Jernej Klemenc podaril električno povečalo za učni pripomoček v šoli. Lupa, ki jo bo Uroš uporabljal ob pomoči svoje razredničarke, je vredna 411 tisočakov. “Vozil” jo bo po zvezku ali knjigi, povečani tekst pa se mu bo prikazoval na ekranu. V šoli je v letošnjem letu Uroš zelo napredoval - opravil je računalniški tečaj v Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani, osvojil pa je tudi Braillovo pisavo. Uroša so njegovi sošolci sprejeli za sebi enakega in mu nesebično priskočijo na pomoč. “Lahko sem le srečna, da je Uroš v takšnem razredu. V šoli nima težav z do- jemanjem tekoče snovi, pri vidnem delu pa mu je v veliko pomoč njegova razredničarka Marija Sečkar," je povedala Uroševa mamica Marjanca Pleskovič. Ob tej priložnosti so pokazali tudi posebno lupo, vredno dobrih 620 tisočakov, ki jo je Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Novo mesto malemu Urošu že posodilo. “Lupa, ki leži v naših prostorih, je mrtva, lupa, ki jo kdo uporablja, pa dobi vrednost," je poudaril dosedanji dolgoletni predsednik omenjenega društva Jože Zupanc, ki ga je po občnem zboru društva na predsedniškem mestu zamenjal Janez Kermc iz Novega mesta. Uroš lupo ob uporabi priključi na televizijo, na premakljivo mizico podnjo postavi zvezek, nato pa na televizijskem ekranu na poljubno povečani obliki vidi vse, kar lupa na zvezku zaznava. Da bi nekoč imel svojo, so Območna organizacija Rdečega križa Novo mesto, 4. b razred Osnovne šole Dolenjske Toplice in Klub zdravljenih alkoholikov zbrali kar 260 tisoč tolarjev, zbiranje preostalega denarja pa teče dalje. M. Ž. “Okoli odprtega atrija so nanizane tržne niše s svojim priročnim skladiščem, in sicer od ribjega, mesnega in mlečnega dela do dela trga s sadjem in zelenjavo. Tako bi pridobili kakovostnejši tržni prostor glede sanitarnih zahtev. V tem delu bi bila tudi restavracija in sladoledni vrt. Tržnica je prehodna - obiskovalce z Glavnega trga povabi skozi odprt arkadni prehod skozi pritličje Šmalčeve hiše (op.p.: hiša, v kateri je trenutno postavljena razstava). Ob straneh te pasaže pa so trgovine s t.i. mestnim programom (urar, fotograf, papirnica itd.),” je razložila Darja Šurla in dodala, da je z vseh strani omogočen dostop tudi invalidom. M. Ž. O reformi slovenske vojske NOVO MESTO - V torek, 29. maja, je poveljnik 3. operativnega poveljstva slovenske vojske Alojz Završnik s sodelavci seznanil novomeškega župana dr. Antona Starca in novomeške novinarje z reformo slovenske vojske. Brigadir Završnik je ocenil, da v odnosih med vojašnico in njenim okoljem v Novem mestu ni problemov. Predstavil je osnovne smernice reform slovenske vojske, ki naj bi s tem postala učinkovita sodobna oborožena sila. Bistvenih navzven vidnih sprememb ne bo, pač pa se bo precej spremenilo v organizaciji služenja vojnega roka nabornikov, ki bo razdeljeno na tri faze. V prvi fazi bodo naborniki deležni splošnega usposabljanja, v drugi fazi specialnega pehotnega usposabljanja, po 16 tednih pa bodo zapustili vojašnico oziroma učne centre in jih bodo razporedili na različne operativne dolžnosti oziroma se bodo pridružili enotam stalne sestave. V prvem-polletju bodo reorganizirali mirnodobno sestavo, v drugem polletju pa še tako imenovano vojno oziroma rezervno sestavo. Poslovno srečanje OTOČEC - Na Otočcu bo v četrtek, 7. junija, poslovno srečanje podjetij iz Županijske komore Karlovac in Slovenije, predvsem z Dolenjske in Bele krajine. Območna gospodarska zbornica Novo mesto vabi k sodelovanju domača podjetja, ki bi želela navezati stik z enim od 20 hrvaških podjetij, ki so že napovedala udeležbo na srečanju. NOVO RAZMIŠLJANJE O UREDITVI TRŽNICE - Obiskovalce otvoritve razstave arhitektke Darje Šurla je zanimala tudi njena rešitev prometne ureditve. Predvidela je, da bo promet na Glavnem trgu kratkoročno ostal enosmeren razen za intervencijo, stanovalce in delno za dostavo trgovin pa bi se ukinil po Sokolski ulici. Na Florjanovem trgu je predvidela 26 parkirnih mest, parkiralo pa naj bi se tudi v načrtovani parkirni hiši pod Kapitljem. (Foto: M. Žnidaršič) Kdaj in kako v Evropo? Člani ožje pogajalske skupine za pridružitev k Evropski uniji so se minuli petek mudili v Novem mestu NOVO MESTO - Slovenija bo predvidoma v skupni evropski proračun plačevala 1,25 odst. bruto domačega proizvoda ali 50 do 60 milijard tolarjev letno, vendar še ni znano, koliko bo od tam dobila. To je med drugim odvisno tudi od uspešnosti pogajalcev, ki zdaj poskušajo prepričati Evropo, da je edina prava razdelitev naše države na dve regiji: Ljubljano z okolico in ostalo Slovenijo. Enotna Slovenija bi namreč po razvitosti presegala predpisano mejo (75 odst. povprečja EU) za črpanje sredstev iz strukturnih skladov. To so pretekli petek povedali vodja pogajalske skupine dr. Janez Potočnik in drugi glavni pogajalci za posamezna področja, ko so se pogovarjali z dolenjskimi in belokranjskimi gospodarstveniki ter predstavniki lokalnih skupnosti. Dr. Potočnik, državni sekretar Mitja Drobnič, Cveto Stanič, Igor Strmšnik in dr. Emil Erjavec so prisotne seznanili s potekom in dosežki dosedanjih pogajanj ter poudarili, da želi Slovenija biti v L skupini novih članic. Po besedah dr. Potočnika postajaj 1. januar 2004 vse bolj resen datum vključitve. Med ključne probleme je uvrstil prost pretok oseb, saj je predlagana rešitev nesprejemljiva za Slovenijo. Tudi v regionalni politiki in kmetijstvu je še cela vrsta odprtih vprašanj, sicer pa je pripomnil, da cvičku dobro kaže. • Slovenci po širjenju mobilne telefonije prekašamo zahodne države. Dokaz več, da smo svetovni čvekači. Dr. Janez Potočnik Razgovor je pokazal, da si gospodarstvo in lokalne skupnosti ne morejo obetati veliko denarja iz Evrope, dokler Slovenija sama namenja premalo denarja in še zdaleč ne dosega dovoljenih odstotkov za sofinanciranje naložb in regionalnega razvoja. Slednji bo letos deležen komaj 4 milijarde proračunskih tolarjev. Po zadnjih zahtevah EU se prosti pretok delovne sile, ki ga naša podjetja tako težko čakajo, vse bolj odmika, a je dr. Potočnik navrgel možnost dvostranskega urejanja tega vprašanja z vsako članico posebej. “Čeprav prostocarinskih sporazumov ne bo več, to ne bo posebna težava, saj bo že z začetkom leta 2004 kar 83 odst. vseh carinskih obremenitev izenačenih s sedanjimi," je dejal dr. Potočnik in pozval podjetja, naj bolje izkoristijo tudi Cizljevo pisarno v Bruslju. B. D. G. Za samostojnejše gibanje po mestu Društvo paraplegikov Dolenjske, Bele krajine in Posavja opozarja na nepremagljive arhitekturne ovire - Ozka vrata, stopnice, pločnik in nepravilno parkirani avtomobili NOVO MESTO - Društvo paraplegikov Dolenjske, Bele krajine in Posavja že nekaj časa dela na projektu z naslovom “Odprava in gradnja brez arhitekturnih ovir” na področju vseh 13 občin, kjer živijo njihovi člani. “Naše društvo združuje osebe, ki so trajno vezane na invalidski voziček. V vsakodnevnem življenju se srečujemo z ovirami, ki nam onemogočajo nemoten dostop predvsem v javne ustanove kot so zdravstveni domovi, bolnišnice, center za socialno delo, občino, pa tudi druge objekte,” je povedal predsednik društva paraplegikov Jože Okoren. Med omenjene ovire, s katerimi se poleg paraplegikov srečujejo tudi ostali invalidi, starejši ljudje in mamice z vozički, sodijo preozka vrata, stopnice, pločniki, napačno parkirani avtomobili ipd., ki jih zdrav človek povsem nehote spregleda oz. jih niti ne občuti. Društvo želi, kot že sam naslov projekta pove, opozoriti na dve stvari: na odpravo že obstoječih arhitekturnih ovir ter gradnjo novih stanovanjskih in poslovnih objektov ter objektov družbenega pomena brez ovir. Slednje določa tudi pravilnik o zahtevah za projektiranje objektov brez grajenih ovir, ki je predpisan na osnovi Zakona o graditvi objektov in nacionalnega standarda, njegove določbe pa poleg projektiranja novih objektov velja tudi za rekonstrukcije že zgrajenih objektov oz. prenovo starih mestnih jeder, če so dane tehnične možnosti za njihovo izvedbo in upoštevani pogoji varstva kulturne dediščine. “Pri novih objektih je tako izraz arhitekturna ovira povsem odveč, saj je ne bi smelo biti, za kršitelje pa so prepisane kazni. Jože Okoren Klub temu pa opažamo, da vedno ni tako. O vsem, kar govorimo in razmišljamo, je za družbo le pozitivno,” je razložil Okoren. Z namenom, da bi opozorili na težave, s katerimi se srečujejo vsak dan, ponudili kakšno rešitev in pomoč pri odpravljanju ovir, bo Društvo paraplegikov Dolenjske, Bele krajine in Posavja v sodelovanju z novomeško občino in županom Antonom Starcem v torek, 5. junija, pripravilo okroglo mizo o odpravi in gradnji brez arhitekturnih ovir, in sicer v mali dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine. Nanjo so povabili župane, predstavnike strokovnih služb in javnih ustanov ter arhitekte iz vseh 13 občin. Ob tej priložnosti bodo na težave opozorili še s priložnostno slikovno razstavo, med katerimi bodo tudi fotografije arhitekturnih ovir v Novem mestu, kot so stopnice pred Rotovžem, gostiščem, kavarno in Novo ljubljansko banko na Glavnem trgu, OŠ Center in Gimnazijo, pločnik pred Mladinsko knjigo, preozka vrata v sanitarije v različnih ustanovah. M. Ž. j j\j A ^ J J-J D 3 Č J jN Od sadike do vina v steklenici Od projektov k večjim naložbam V proračun občine Dolenjske Topliee naj bi letos priteklo 516 milijonov tolarjev in toliko naj bi tudi porabili, čeprav je potreb seveda precej več DOLENJSKE TOPLICE - Kot ocenjuje topliški župan Franci Vovk, se letošnji proračun ra/.likuje od predhodnih dveh predvsem v tem, da to leto začenjajo nekaj velikih naložh. Medtem ko hodo letos nekatere tudi zaključili, so druge razdeljene v več faz in hodo trajale več let. Letošnje večje naložbe so načrtovali že prej, saj je bilo treba pripraviti projektno dokumentacijo. Občina ima letos na grbi še za dobrih 66 milijonov obveznosti iz lanskega leta, sicer pa bo največji kos topliške proračunske potice pozobala komunalna dejavnost, ki so ji svetniki namenili kar 145 milijonov tolarjev, sledijo pa ceste z dodatnimi 90 milijoni tolarjev. Za delo občinske uprave bodo porabili 48,7 milijona, za vrtce 46 milijonov in za izobraževanje slabih 24 milijonov tolarjev. V šolstvu bodo zamenjali neustrezno notranjo razsvetljavo, posodobili bodo igrišče za hokej in pridobili še igrišče za odbojko in mali nogomet ter sofinancirali nakup avtomobila za prevoz otrok. Na kulturnem področju nameravajo urediti park ob Hudičevem turnu, sofinancirati prekritje strehe na cerkvi v Gorici in dokončati prenovo kulturnega doma v Podhosti. Proračun bo imel še izdatke za socialno varstvo (8 mio SIT)), zdravstvo (2,8 mio), znanost (0,5 mio), šport (5,5 mio), za interesne dejavnosti mladih (0,8 mio), za delo gasilcev in civilne zaščite (5,4 mio), urejanje okolja (13,8 mio) in drugo. Za področje kmetijstva bodo namenili dobrih 13 milijonov: za subvencije, izdelavo projekta CRPOV za območje od Soteske do Podturna in za projekt oživljanja travniških sadovnjakov. Kakšne programe bodo podpirali na področju obrti in podjetništva (slabih 9 mio) in turizma (11 milijonov), bodo opredelili naknadno. Kot rečeno, bodo največ izdatkov terjale naložbe v komunalno infrastrukturo in ceste. Tako v občini končujejo rekonstrukcijo Ulice Maksa Henigmana in ureditev pokopališča v Dolenjskih Toplicah, vlagali pa bodo v izgradnjo vodovoda Selišče - Bušinec, javne razsvetljave Gorenje Sušice in v Pionirski ulici, avtobusne postaje pri šoli ter ureditev avtobusnih postajališč v Meniški vasi, Podhosti in Obrhu in v izgradnjo kanalizacije Cviblje. Letos naj bi izdelali tudi projekta za kanalizacijo na Selih in v Podturnu ter za črpališče odpadnih voda v Podhosti. To leto je na vrsti popravilo mosta v Občicah in preplastitev ceste v Obrhu in na Dolenjih Suši-cah, makadamska ureditev cest Mali Rigelj - Verdun in poti v Kočevskih Poljanah, rekonstrukcija ceste (pločnik in javna razsvetljava) od OŠ do Meniške vasi ter rekonstrukcija ceste (most in preplastitev - 1. faza) na Griču. Mujno bo tudi vzdrževanje gozdnih cest, izdelali pa bodo tudi projekt za sanacijo ceste skozi park do Dolenjega Polja. b. DUŠIC GORNIK DELA NIKOLI NE ZMANJKA - Rana ura - zlata ura, to je način življenja pri Martinčičevih. Tokrat smo Franca Martinčiča ujeli pri openjanju žice na mladem nasadu s 5000 trtami, ki so ga na Rakovniku posadili lani. Dadanes je nujno, da si delo olajšaš tudi s strojno obdelavo. (Foto: M. Žnidaršič) ŽIVLJENJE S PESMIJO JE LEPŠE - Za vse obiskovalce koncerta Mešanega pevskega zbora Vlaste Tavčar iz Šentjerneja, ki so staro gotsko cerkev Kartuzije Pleterje napolnili do zadnjega kotička, bo pozno sobotno popoldne gotovo ostalo v lepem spominu. Program skrbno izbranih pesmi, ki so jih v spokojnem in vse preredkokrat uporabljenem sakralnem prostoru pod vodstvom zborovodkinje Sonje Krme zapeti tokrat, sta dopolnila njihova gosta: dramska umetnica Milena Zupančič z recitacijami in operni pevec Nace Junkar. Pevski zbor Vlaste Tavčar sicer prepeva že 21 teto. V tem času so se zamenjali pevci in zborovodje, pesem pa, kot je povedala povezovalka koncerta, vselej ostaja, živi in razveseljuje vedno nove ljubitelje glasbe. Za klavirsko spremljavo je poskrbel Lucijan Cetin. (Foto: M. Žnidaršič) OSEM NERAZDRUŽUIVIH PEVCEV - Tako bi lahko poimenovali skupino cerkvenih pevcev iz šmihelske fare nedaleč od Žužemberka, ki se že vsaj dve desetletji približno v isti sestavi dobivajo in prepevajo, kolikor jim grlo da. Pogosto zapojejo v zadnje slovo tudi na pogrebih, po potrebi pa z ljudsko pesmijo popestrijo še kakšno prireditev. Na eni takih jih je ujel naš objektiv, naše uho pa ni moglo mimo posebno izrazite barve glasu Ane Lavrič (tretja z leve) iz Šmihela. Kot je dejal Mirko Mrvar iz Dešeče vasi, ki je mlajši od ostalih pevcev, se dobro ujamejo, čeprav bi z veseljem sprejeli še koga od mlajših. Do takrat pa v osmerici nerazdružljivih poleg že omenjenih pojejo še: Justina Hrovat, Angela Tark, Anton Vidmar in Matija Zaletelj (vsi iz Kleče-ta), Jože Vidmar iz Drašče vasi in Jože Rugelj iz Dešeče vasi. (Foto: B. D. G.) Trsničatstvo, vinogradništvo in vinarstvo t’ družini Martinčič v Šmalčji vasi - Kar prigospodarijo, vložijo v opremo in znanje - Njihova blagovna znamka je priimek, zaščitni znak pa petelin KAKO SE OBNAŠAMO V SKUPINI - Vse delo na tridnevnem taborjenju malčkov iz Žužemberka v domu Lipa je zaznamovalo tudi učenje kulturnega obnašanja v skupini. (Foto: S. M.) NOVO NA IGRIŠČU PRI ŠOLI - Pri osnovni šoli v Dolenjskih Toplicah se je igrišče že pred časom spremenilo v delovišče, konec minulega tedna pa se je tam kadilo iz sveže valjanega asfalta. Posodobitev igrišča za hokej se bliža h koncu, občina pa bo tu pridobila še igrišče za odbojko in mali nogomet. Okrog šole se bo letos, če bo vse po sreči, še gradilo, saj naj bi uredili obračališče in postajališče za avtobuse ter dostop do šole in se i> okviru rekonstrukcije ceste lotili izgradnje pločnikov proti Meniški vasi. (Foto: B. D. G.) ŠMALČJA VAS - Vinogradniki po širši Dolenjski gotovo poznajo vinogradniško kmetijo Martinčič iz Šmalčje vasi pri Šentjerneju, kjer se po besedah gospodarja Franceta Martinčiča ukvarjajo “s pridelavo od sadike do vina v steklenici14. Trsničarstvo, vinogradništvo in vinarstvo - bi lahko na kratko opisali njihovo družinsko dejavnost. “Vse, kar prigospodarimo, vložimo nazaj v opremo in znanje," je poudaril Martinčič, “Potrebno je nenehno izobraževanje na področju vinogradništva in vinarstva tako s prebiranjem literature kot s sodelovanjem z ustanovami, ki se strokovno ukvarjajo s problematiko na omenjenih področjih." Svoje bogato znanje brezplačno delijo o tudi z drugimi vinogradniki, kateri se na Martinčičeve radi obrnejo po nasvet. Specializirana veja vinogradniške dejavnosti, ki zahteva to znanje, je gotovo trsničarstvo. Le to ima v Martinčičevi družini dolgo tradicijo, saj je že Francetov stari oče vzgajal sadike za sosede in prijatelje, v začetku 60. let prejšnjega stoletja pa se je po zaključeni kmetijski šoli France trsničarst-vu posebej posvetil. Svojim kupcem, dolenjskim vinogradnikom in ljubiteljem vina, lahko ponudijo v glavnem vse sorte trsnega izbora za Dolenjsko. “Za vinogradnika in trsničarja je najbolje, da so cepljenke naročene eno leto vnaprej. Tako vinogradnik zagotovo ve, da jih bo dobil, trsničar pa, da jih bo pro- Lipa cveti vse leto ,57 žužemberških malčkov na taboru v domu Upa ČRMOŠNJICE, ŽUŽEMBERK - Šola v naravi je postala eno od meril kakovosti v vzgoji in izobraževanja. Eden izmed domov Centra za šolske in obšolske dejavnosti je tudi dom Lipa vČrmošnjicah. Malči Klemen, pedagoški vodja tega doma, je povedala, da se glavne vsebine šole navezujejo na spoznavanje narave in družbe, okolja, naravoslovja in tehnike ter športne vzgoje. Življenje v domu je živahno in pestro vse leto. Pretekli konec tedna je tam preživelo tridnevni naravoslovno-športni tabor 57 predšolskih otrok iz Žužemberka. V prijetni vasici so spoznavali življenje v naravi: gozda, travnika, potoka. Vodja vrtca pri OŠ Žužemberk Olga Longarje povedala, da so dom Lipa izbrali zaradi dobrih izkušenj v preteklem letu, lepe narave in prijaznih gostiteljev - učiteljev, ki znajo motivirati otroke. Delo je potekalo po skupinah. Otroci so med drugim ustvarjali izdelke iz gline, streljali z lokom, spoznavali cvetlice, se igrali in šli na izlet na Mirno Goro. Vse stiske pa tudi kakšno solzico, ki je potekla med spanjem, so posušile vzgojiteljice. S. MIRTIČ dal," je povedal Martinčič. Za trsno sadiko je potreben dober matič-njak, kjer se vzgajajo podlage, dobri odbrani trsi, kjer režejo cepiče, kijih cepijo na podlago, k temu pa sodijo še: različna oprema, dovolj prostora ter seveda volja in znanje. Cepijo okoli 100.000 ključev letno, in če je letina odlična, jih od tega pridelajo polovico. “To je razmeroma draga in zahtevna proizvodnja. Priprava ključa, cepljenje, siljenje, sajenje v trsnico, oskrbo preko leta, izkop, klasira-nje, priprava za sajenje in shranjevanje do prevzema - vse to so veliki stroški. Letos so vinogradniki za pripravljen trs odšteli okoli 250 tolarjev," je razložil Martinčič. Šestčlanska Martinčičeva družina je premajhna, da bi opravila vse potrebno delo, zato jim ob konicah priskočijo na pomoč znanci. Ima- Golobinjski pohod GOLOBINJEK PRI MIRNI PEČI - To soboto, 2. junija, bo že 4. Golobinjski pohod. Pohodnike bo pot vodila z Golobinjka (zbor ob 7.30 v križišču pri oglasni deski na Golobinjku) preko sosednje vinske gorice Šmaver na Trebnji vrh. Ogledali si bodo tudi obeležje 15. poldnevnika na Vrhtrebnjem, od koder se ponuja tudi čudovit razgled vse do Kamniških Alp. Vračali se bodo ob Repčah in Dečji vasi preko Zijala in zaključili z družabnim srečanjem na Golobinjku. Hoje je za 5 ur, z oddihi, ogledi in presenečenji pa bo pohod trajal 7 do 8 ur. Društvo zeliščarjev DOLENJSKE TOPLICE - Tudi na Dolenjskem se je v zadnjem času povečalo zanimanje za spoznavanje, gojenje in predelavo zdravilnih rastlin, zato nameravajo ustanoviti Društvo zeliščarjev Dolenjske. Iniciativni odbor vabi vse, ki jih povezovanje in iskanje novih znanj zanima, naj se mu pridružijo v sredo, 6. junija, ob 19. uri v Gostišču Rog v Dolenjskih Toplicah. jo namreč tudi 20 000 trt v vinogradih na obrobju šentjernejske doline, med njimi so sorte za cviček in sorte, priporočene s trsnim izborom za vinorodno deželo Posavje. Povprečno pridelajo od 25 do 30 tisoč pa tudi do 40 tisoč litrov vina letno. V glavnem cvička, če je letina zelo dobra, pa se lotijo tudi posebnih trgatev. Ustekleničeno vino - imajo tudi svojo polnilnico - prodajo neposredno gostincem in trgovcem. In kako ga boste prepoznali? France Martinčič pravi: “Blagovna znamka je naš priimek, zaščitni znak pa petelin, ki smo ga imeli, še preden je postal občinski grb." M. ŽNIDARŠIČ Potovanje s kolesi po rimski cesti DVOR, IVANČNA GORICA -Turistično društvo Ivančna Gorica, Turistično društvo Suha krajina, Kulturno društvo Dvor in v letošnjem letu tudi Konjerejsko društvo Suha krajina vabijo na 6. popotovanje s kolesi po rimski cesti od Ivančne Gorice do Dvora. Prireditev bo v nedeljo, 3. junija, v primeru močnega dežja pa 10. junija. Start bo ob 9.30 pred cerkvijo sv. Jožefa v Ivančni Gorici. Startnina je 1000 in za osnovnošolce 500 tolarjev, udeleženci pa dobijo spominsko kapo, kartonček, zgibanko z opisom poti, malico in osvežilne napitke. Za udeležence in tudi za kolesa je organiziran avtobusni prevoz do Ivančne Gorice, in sicer bo odhod z Dvora ob 8.30 in odhod iz Žužemberka ob 8.45. Udeležba je na lastno odgovornost, vsi popotniki pa morajo upoštevati Zakon o varnosti cestnega prometa. Pohod častnikov ŽUŽEMBERK - Stotnija pohodnikov se je udeležila drugega pohoda od Žužemberka do lovske koče na Plešivici, ki ga je minulo nedeljo organiziralo območno združenje slovenskih častnikov iz območja nekdanje novomeške občine. Pohodnike je na 7-kilometrski poti vodil predsednik TD Suha krajina Vlado Kostevc. Ob pohodu so izpeljali tudi občinsko prvenstvo v streljanju z malokalibrsko puško: pri moških je bil najboljši Drago Jarc in pri ženskah Vera Veber. ¥ Šentjernejske črepinje OBRTNA CONA - Pred kratkim je v Šentjerneju oblak prahu dvignila nastajajoča obrtna cona oz. podjetniki, ki so si v njej kupili parcele. Ko so končno prišli tako daleč, da bi lahko gradili (trije so z gradnjo svojih objektov sicer začeli že okoli novembra lani), se je vse skupaj ustavilo na novomeški Upravni enoti pri izdaji gradbenih dovoljenj, češ da parcelacija parcel ni bila prav izpeljana. V postopek se je namreč vključila sosed(a), ki je preko svoje pravne zastopnice nasprotovala predvidenim posegom kot tudi predloženim projektom, ker kot lastnica sosednje parcele ni bila obravnavana v postopku parcelacije in zamejničenja parcel, na katerih je predviden poseg. "Menda se lastnica omenjene parcele z mejo ne strinja že od komasacije leta 1988, zazidalni načrt za obrtno cono pa je bil sprejet leta 1996. Kako je občina lahko prodala zemljišče, ki ni imelo urejene meje?” so se spraševali prizadeti podjetniki, ki so ali pa še bodo v nove poslovne prostore vložili kup denarja. Pa so, ko jim je dobesedno v grlo tekla voda, zaropotali pri občinski oblasti, ki ji je sedaj z neverjetno hitrostjo uspelo rešiti nastali problem. Dogovorili so se, da bodo sporno zemljišče odkupili, saj je po družbenem planu opredeljeno kot stavbno zemljišče, kjer se bo odvijala sejemska dejavnost. Le kako niso na to idejo prišli že prej? PETELIN - Petelina, simbol šentjernejske občine, sta na koncertu domačega mešanega pevskega zbora v zahvalo za nastop dobila tudi gosta Milena Zupančič in Nace Junkar. Tokrat sicer naslikanega na platnu oz. lončenega, morda pa bodo svojim gostom Šentjernejčani čez kakšne dve leti lahko podarili že živega. Blagoslov križa v Dulah DULE PRI BUČKI - Približno šestdeset let je minilo, odkar seje na Peterlinovi njivi v Dulah zaradi dotrajanosti porušil križ. Peterlinova družina je bila med zadnjo vojno izgnana v Nemčijo, zato ga je na podstrešje spravil Kočevski Nemec, ki je živel na posestvu. Vojna je pustila hude posledice, družina je bila velika in Peterlinov Francelj je moral po vrnitvi na Štrit obnovo križa za nekaj časa preložiti. Ko je spravil otroke do kruha, je dal kip Jezusa popraviti sedaj že pokojnemu rojaku akademskemu kiparju Slavku Hočevarju. Pripravil je tudi les za nov križ, vendar ga je na poti do uresničitve svoje želje prehitela smrt. Pripravo na ponovno postavitev križa je nadaljeval Lado Hočevar iz Hrastulj. Poskrbel je za izdelavo čudovitega križa ter ob pomoči Jožeta Peterlina in Alojza Hočevarja omogočil, da križ danes stoji. Ob križu seje 6. maja zbrala množica ljudi, zapel je mešani pevski zbor z Bučke, Lado Hočevar pa je pozdravil navzoče in povedal nekaj besed o zgodovini božjega znamenja. Križ je blagoslovil bučenski župnik Jože Peterlin, pridružil pa se mu je tudi kaplan Srečko Golob iz Škocjana. Iz topliškega vodnjaka SAMO ZA SKOMINE - Nekaterim topliškim družinam se še kolca po starih dobrih časih, ko so imele neovirano povezavo z regionalno cesto, ki vodi skozi kraj. Zdaj jim skomine nanje spet budi obvoz, ki je seveda samo začasen in je vzpostavljen le zaradi prenove ulice Maksa Henigmana. Začasno ali ne - to pomlad so si Top-ličani spet lahko privoščili vožnjo mimo zdravilišča, čeprav veselje ne bo trajalo prav dolgo. Cestarji in druge službe bodo dela končali. pospravili orodje in ulico odprli za promet. Zdraviliški gostje bodo spet zahtevali svoj mir in Topličani bodo morali s svojimi avtomobili naokrog. TRIJE SPOMENIKI - Poznamo takšne in drugačne spomenike in vsak s sabo nosi neko sporočilo ali vsaj zanimivo zgodbo. Dolenjske Toplice imajo tudi tri spomenike posebne kategorije: mrliško vežico, kulturni dom in občinsko hišo. Za to, da stojijo v središču občine in da kraj po njih prepoznavajo tudi sosedje, so nedvomno zaslužni Topličani sami. Verjetno zato, ker prepogosto stojijo na dveh strogo ločenih bregovih, čeprav vmes teče le droben potoček. Sprehod po Metliki ZBIRALCI - V metliški občini je bilo v zadnjem času kar nekaj primero*', da so nepridipravi iz vinogradov populili in seveda odnesli letos posajene in že lepo odgnale sadike vinske trte. Spet drugi so si vztrajno nabirali “rožice" na nedavni metliški Vinski vigredi. Seveda bi bilo čudno, če ne bi bilo med ljubitelji takšnih ali drugačnih rožic tudi tistih, ki imajo radi pravo cvetje. A ne tistega, ki bi si ga bodisi vzgojili sami ali ga kupili pri cvetličarjih. Ljubše jim je bilo tisto, ki so ga metliški obrtniki za okras postavili pred razstavni šotor na Vinski vigredi. Cvetličarji se menda že zanimajo, kakšno cvetje seje nekaterim tako zelo priljubilo, saj ga nameravajo v prihodnjem letu poslati na trg v neskončnih količinah. GOVORJENJE - Ko je na srečanju metliških krvodajalcev govoril generalni sekretar RK Slovenije Mirko Jelenič, so bili krvodajalci, čeprav je Jelenič govoril v mikrofon, še glasnejši od njega. Tako so preslišali, da jim je pel slavo o njihovi skromnosti, radodarnosti in solidarnosti... FEŠTANJE - Prvega pohoda po Urbanovi poti od Metlike do Grabrovca in nazaj so se preteklo soboto v toplem sončnem vremenu udeležili tudi pevci Drašič-ki voščači. Predvsem so bili veseli, ko so videli, da na Grabrovcu veljajo enaka pravila kot v Draši-čih: če je lep dan, bog ne daj, da bi ga porabili za delo! DEDEK MRAZ - Prej omenjenega pohoda se je udeležil tudi upokojeni novinar Dolenjskega lista Tone Jakše. Ko je počival na klopi sredi gozda, je k njemu pritekel trop otrok ter začudeno obstal pred možakom s sivo brado in lasmi. Čeprav je živo srebro na termometru rinilo proti 30° Celzija, so otroci, ki jim odrasli pripovedujejo o dedku Mrazu, ki živi v gozdu, pomislili, da so ga tokrat pač zasačili v poletni vročini v bližini njegovega domovanja. Da imajo prav, jim je potrdil tudi Jakše. Pokazal jim je celo nahrbtnik, v katerem da ima darila, ki pa jih bodo dobili šele za novo leto. V prihodnje naj se sivi možakar raje več ne odpravi v gozd ali pa naj svoj velik nahrbtnik napolni z darili! V - Črnomaljski drobir NEMŠČINA - Ob obisku delegacije iz Stuttgarta pred tednom dni v Črnomlju je predstavnik ministrstva za kulturo, šolstvo in mladino iz Nemčije dejal, da je presenečen, ker Slovenci tako zelo dobro govorijo nemško. Ja, celo tako dobro, daje Slovenec, ki je prišel z njimi iz Nemčije, nemščino "prevajal" kar v nemščino. DEZINFORMACIJA - Pred časom je bilo \* Dolenjskem listu objavljeno poročilo s seje črnomaljskega občinskega sveta, na kateri je svetnik Jože Strmec spraševal o Vražjem kamnu in ob tem omenjal tudi denar sponzorjev, ki naj bi financirali ureditev nogometnega igrišča v gozdu pri Vražjem kamnu. Direktor črnomaljske občinske uprave Božidar BrajkOvič je v odgovoru zapisal, da "je bila z vprašanjem o financiranju glede na to, daje bil povzetek vprašanja objavljen v Dolenjskem’listu, javnosti podana dezinformacija". Prav bi bilo, da bi se direktor, preden je začel pisati odgovor, podučil o dveh stvareh: kaj je novinarsko poročilo in kaj dezinformacija. Poročilo je pozvetek ali posnetek nekega dogajanja, v tem primeru dogajanja na seji, in tudi iz občinskega zapisnika s seje je razvidno, da je Strmec vprašal prav to, kar je bilo zapisano v Dolenjskem listu. Dezinformacija pa je Po Slovarju tujk “napačno obveščanje, dajanje namerno napačnih Podatkov ali poročil", kar iz povedanega v prejšnjem stavku za Dolenjski list ne drži. Na seji občinskega sveta se ni zdelo nikomur Potrebno, da bi popravil Strmče-vo dezinformacijo, če je zares šlo zanjo. Da se je pač potrebno izmotati iz blata in nekoga drugega Potisniti vanj - novinarji pa smo za to zelo primerni dežurni krivci - so se na občini spomnili, ko sojih po objavi pač dobili pod nos. Po bitki je lahko vsak general, četudi ali Pa še z večjim veseljem taca po truplih nedolžnih. Semiške tropine SPOROČILO - Franc Stariha s Sel pri Semiču je opazil, da v zadnji številki Dolenjskega lista ne on ne njegova žena, sicer precej pogosta gostu našega časopisa, nista bila nikjer omenjena. Zato vsem tistim, ki so se ustrašili, daje morda / njima kaj narobe, sporočata, da sta še vedno živa in zdrava. J 2: J\l A ž I rl OBČIN Predsednik obnavlja gasilski avto Anton Pezdirc iz Trnovca je kupil staro gasilsko vozilo s cisterno, ki ga bo po temeljili prenovi izročil ob jubileju v uporabo Gasilskemu društvu Lokvica, ki mu predseduje TRNOVEC - Anton Pezdirc iz Trnovca pri Metliki v svoji avtomehanični delavnici že dobra dva meseca s pomočniki obnavlja gasilsko vozilo s cisterno TAM 5000. Vozilo je ob svoji stoletnici leta 1969 dobilo Gasilsko društvo Metlika, ki ga je skoraj dve desetletji s pridom uporabljalo. S posodobitvijo voznega parka pa so ga Metličani podarili suhorskint gasilcem. GASILSKI A VTO Z NOVO PODOBO - Anton Pezdirc in njegov sin Toni, ki jima je na pomoč priskočiI še Peter Videtič, so se lotili temeljite prenove dobra tri desetletja starega gasilskega vozila. To pa ni prva ..gasilska" obnova v Pezdirčevi avtomehanični delavnici. Pred petimi leti je Anton temeljito obnovil gasilsko ročno vprežno črpalko iz leta 1933, s katero bi, če bi bila nuja, še vedno lahko gasili. (Foto: M. B.-J.) MLADE RAZISKOVALKE - Med številnimi mladimi raziskovalci iz črnomaljske in semiške občine, ki so pretekli teden predstavili svoje naloge, so bile tudi dijakinje Petra Prokšelj, Martina Moravec, Barbara Štajduhar in Helena Sajovic (na fotografiji). Nazorno in prepričljivo so spregovorile o svoji turistični agenciji in povabile celo na otvoritev. (Foto: M. B.-J.) Toda vozilo je bilo po več kot treh desetletjih potrebno generalnega popravila, zato ga je Pezdirc lani odkupil od Suhorčanov ter se letošnjo pomlad lotil popravila. Zanj je skupaj z zaposlenimi porabil že več kot 400 delovnih ur, potrebovali pa jih bodo vsaj še sto. “Načrtoval sem, da bo potrebnih manj popravil. Marsikateri del smo nadomestili z novim, sodobnejšim, na novo pa smo ga tudi prebarvali,” pove Anton, ki ne skriva svojega gasilskega entuziazma. Zato se mu je zdelo škoda, da bi vozilo pro-pradlo, in ni mu bilo žal odšteti zanj denar. Sedaj, ko gre obnova proti koncu, pa je zadovoljen, da j»-dobro uspela in da bo avto lahko še naprej služil svojemu namenu. Čeprav je Pezdirc s pomočniki v obnovo vozila vložil veliko časa in denarja, ga bo 1. julija na slovesnosti ob 70-letnici Gasilskega društva Lokvica, katerega predsednik je, izročil v uporabo svojemu društvu. Ker pa gasilci nimajo tako velike garaže, bo avto ostal pri Pezdirčevih. Ne nazadnje imata tako Anton kot njegov sin Toni vozniški izpit za tovorna vozila in vsaj eden od njiju bo dosegljiv bodisi ob požaru ali če bo potrebno ob suši pripeljati vodo z 2.700-litrsko cisterno. Sicer pa bo GD Lokvica na slovesnosti ob ju- Predstavitev mladih raziskovalcev Pretekli teden so v črnomaljski Srednji šoli osnovnošolci in srednješolci predstavili svoje raziskovalne naloge - Veliko terenskega dela in iskanja virov - Nagrade ČRNOMELJ, SEMIČ - Srednja šola Črnomelj in črnomaljska območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti sta pretekli teden pripravili predstavitev raziskovalnih nalog, ki so jih v iztekajočem se šolskem letu naredili črnomaljski dijaki in učenci osnovnih šol iz črnomaljske in semiške občine. Hkrati so podelili tudi nagrade natečaja Moj kraj. Raziskovalno delo dijakov so omogočili donatorji šolskega sklada Begrad, Danfoss ter črnomaljska in semiška občina. Iz tega sklada financirajo dejavnosti, ki niso uvrščene v redno šolsko delo, zato zanje ni predvidenega drugega denarja. Sicer pa je bilo za letošnje naloge značilno, da so se mladi večinoma lotili obdelave tem, za katere je bilo malo virov, tako da so v zbiranje podatkov vložili veliko časa in truda, nemalokrat pa so imeli pri tem tudi veliko težav. Mnogo dobrodošlih informacij so dobili pri prebivalcih, velikokrat starejših in preprostih, bodisi s pogovori ali anketiranjem. Tako je dijakinja Irena Jordan predstavila Klub belokranjskih študentov, Damjan Muhič pa je govoril o tem, ali je ilegalec borec ali kriminalec (obema je bila mentorica Janja Jankovič). Matej Malna-rič, Franc Klobučar in Boštjan Dražetič so raziskovali možnosti razvoja turizma v semiški občini, Petra Prokšelj, Martina Moravec, Barbara Štajduhar in Helena Sajovic pa so pripravile poslovni načrt za turistično agencijo Vodomček (mentorica obema skupinama je bila Silva Lozar). Tina Nemanič in Anja Pedirc sta pod mentorstvom Bogomire Kure proučevali folklorno pripoved v Dragatušu in okolici, Tanjo Baumgartner, Petro Kapš in Jano Petje pa je zanimala oskrba Bele krajine s pitno vodo (men-’ torica Desanka Kambič). Raziskovalno nalogo o poslovnih darilih v Beli krajini sta pripravili Darja Tkalčič in Albina Klemenčič (mentor Anton Kambič), o osnovni šoli Stari trg ob Kolpi pa pod mentorstvom Milke Rauh Sara Verderber. Učenci 3. in 4. razreda podružnične osnovne šole Griblje so z • Štiri mentorice osnovnošolcev, ki so predstavili raziskovalne naloge, so prejele enakovredne nagrade natečaja Moj kraj. Prvo nagrado za srednješolske mentorje je prejela Desanka Kambič za nalogo o pitni vodi, drugo Janja Jankovič za nalogo o klubu belokranjskih študentov, tretjo pa Anton Kambič za nalogo o poslovnih darilih Bele krajine. mentorico Marjetko Žunič raziskovali stare hiše v domači vasi in ugotovili, daje najstarejša Piškuričeva. Naloga učencev semiške osnovne šole in njihovih mentoric Anice Jakša in Vanese Požek je izzvenela kot apel za rešitev propadajočega mlina ob izviru Krupe. Učenci črnomaljske osnovne šole Mirana Jarca so proučevali prehrambene navade Črnomaljcev (mentorica Nevenka Jankovič), semiški osnovnošolci z mentorico Vlasto Henigs-man pa posode njihovih babic. Pri tem so odkrili celo črno kuhinjo na Osojniku. M. B.-J. Slikarska delavnica v romskem naselju LOKVE - KUD Artotcka Črnomelj bo organiziral od L do 3. junija v romskem naselju na Lokvah pri Črnomlju slikarsko delavnico, na kateri bo sodelovalo 23 likovnih umetnikov iz Bele krajine in ostale Slovenije. Po koloniji bodo pripravili tudi razstavo. bileju dobilo od GD Metlika tudi orodno vozilo, v katerega vgrajujejo visokotlačno črpalko. “Oboje bo za nas velika pridobitev, saj imamo sedaj le terensko vozilo. Boljšo opremo si gotovo zaslužimo, saj je v društvu 120 članov z Gornje in Dolnje Lokvice in Ternovca ter več kot 50 pionirjev in mladincev. Za prihodnost gasilstva se torej ne bojimo. Sicer pa tako rekoč ni hiše, kjer ne bi bil vsaj eden gasilec. Ko pa smo zbirali denar za visokotlačno črpalko, ni bilo gospodinjst- Pet maloobmejnih prehodov? METLIKA - Metliški župan Slavko Dragovan je v govoru na nedavnem srečanju metliških krvodajalcev dejal, da se bo leta 2002 in 2003 na južni državni meji dogajalo marsikaj. Vendar pa bodo morali biti po njegovem v občini pozorni, ali bo šengenska meja postala zares to, kar sedaj obljubljajo. Metličanom naj bi namreč med drugim obljubili, da bo na meji njihove občine s Hrvaško pet maloobmejnih prehodov. Jezikovni izpiti tudi v Črnomlju ČRNOMELJ - Od letošnjega junija bo kot javno veljavno nacionalno dokazilo o znanju angleščine, nemščine, francoščine ali italijanščine pri odraslih veljala le listina, ki jo bo izdal Državni izpitni center. Prejeli pa jo bodo tisti, ki bodo uspešno opravili zunanje preverjanje znanja tujih jezikov za odrasle na osnovni ali višji ravni pojavno veljavnih programih, kijih je potrdil Strokovni svet RS za izobraževanje odraslih. Ena od pooblaščenih izpitnih organizacij, ki sprejema prijave za izpite in jih izvaja, je tudi Zavod za izobraževanje in kulturo (Zik) iz Črnomlja. Vodja izobraževanja na Ziku Nada Barič Ivaniš pa je bila imenovana v ekspertno predmetno skupino za nemški jezik kot sestavljavka eksternih izpitov pri Državnem izpitnem centru. va, ki ne bi prispevalo po pet tisočakov," je zadovoljen Anton, katerega stari oče Jože je bil ustanovni član GD Lokvica, oče Anton je bil dolgo let zaveden gasilec, gasilstvu pa je predanih tudi vseh pet članov Pezdirčeve družine: poleg Antona tudi žena Marija ter otroci Melita, Toni in Andrej. M. BEZEK-JAKŠE Krvodajalci med najbolj plemenitimi Srečanje metliških krvodajalcev - Priznanja PRILOZJE - Minulo soboto je Območno združenje Rdečega Križa Metlika po dolgih letih na športnem letališču v Prilozju znova pripravilo srečanje metliških krvodajalcev. V občini je namreč kar 1.035 krvodajalcev, kar je osmina vseh občanov, in kot je v pozdravnem govoru dejal predsednik OZRK Metlika Jože Nemanič, so to ljudje, ki so pripravljeni darovati del sebe, da rešijo življenja drugim. Predvsem pa je poudaril, da srečanje ni plačilo za kri, temveč zahvala za pripravljenost, da darujejo kri. Generalni sekretar RK Slovenije Mirko Jelenič pa je, ko je govoril o pomenu krvodajalstva, dejal, da se mnoga nacionalna društva zanimajo za naš model krvodajalstva, da bi tudi v njihovih državah zagotovili dovolj krvi. Spomnil se je tudi na letošnje svetovno leto proštovoljsfva ter poudaril, da so med prostovoljci prav krvodajalci med najplemenitejšimi. Na srečanju so se za človekoljubnost in solidarnost zahvalili mnogim, ki so s svojo krvjo vrnili ljudem zdravje in jim rešili življenje. Tistim, ki so več kot dvajsetkrat darovali kri, so podelili tudi priznanja. V bogatem, skoraj dveurnem kulturnem programu so nastopili mestna godba Metlika pod vodstvom Rafka Oguli-na, pihalni kvintet Glasbene šole Črnomelj pod vodstvom Antona Kralja, recitatorji iz metliške osnovne šole, mlada harmonikaša ter metliška folklorna skupina “Ivan Navratil". M. B.-J. PRIZNANJA KRVODAJALCEM -Andrej Sever, eden izmed metliških krvoda-jalcec.je na srečanju dejal, da so postali velika družina, ki jih druži humanitarnost. Med metliškimi krvodajalci izstopala Jože Kerč in Branko Kokalj, ki sta dala kri več kot 70-kral. Na fotograjiji: generalni sekretar RK Slovenije Mirko Jelenič izroča priznanje za več kot 50-krat darovano kri Džordžetu Musolinu. Na desni predsednik Območnega združenja RK Metlika Jože Nemanič in Jeleničeva namestnica Darja Horvat. (Foto: M. B.-J.) Turisti nič več kot izgubljene ovce KOT VODNIKI IN TURISTI - Štirideset novopečenih belokranjskih lokalnih turističnih vodnikov se je pretekli petek popeljalo na 12-urni izlet po Beli krajini, kjer so ob koncu izobraževanja v praksi preizkusili, kaj so se naučili na seminarju. Izkazali pa so se morali v dveh vlogah: kot poslušni turisti in prizadevni vodniki, in oboje jim je zelo dobro uspelo. Na fotograjiji: Andreja Veselič je na Vinjeni Vrhu temeljilo predstavila podružnično cerkev sv. Trojice, sicer eno od osmih cerkva, ki so jih poleg ostalega obiskali na poti. (Foto: M. B.-J.) V Beli krajini je zaključilo izobraževanje 40 lokalnih turističnih vodnikov iz vseh treh občin - Podrobno o turističnih zanimivostih - Premalo vodnikov v tujih jezikih ČRNOMELJ, METLIKA, SEMIČ - Turistično društvo V igred iz Metlike je dalo pobudo za izobraževanje za lokalne turistične vodnike po Beli krajini. Čeprav je njegova predsednica Andreja Veselič upala, da se ga bo udeležilo vsaj 15 ljudi, kar je bil pogoj, da tečaj steče, se jih je prijavilo kar 40: 18 iz črnomaljske, 15 iz metliške in 7 iz semiške občine. Izobraževanje je v sodelovanju z belokranjskimi občinami, ki so vsakemu udeležencu pokrile tretjino stroškov, še dodatno pa svojim članom tudi Turistično društvo Semič in Klub belokranjskih študentov, organiziral Turistično-in-formacijski center Metlika, v katerem je Veseličeva preko javnih del tudi zaposlena. Izvajalo pa ga je podjetje Palladio iz Ljubljane. V 44 urah predavanj so udeleženci, med katerimi so bili tako študenti, zaposleni in upokojenci, spoznali, kako voditi turiste, a tudi turistično zakonodajo, osnove psihologije, se vadili v nastopanju v javnosti ter se podkovali v zgodovini, umetnostni zgodovini, geografiji in etnologiji. “Predvsem pa je pomembno, da smo izvedeli, kje najdemo podatke, ki jih bomo kot vodniki potrebovali. Veliko smo se naučili tudi iz zanimivih predavanj predavatelja Iztoka Bončine, ki jih je popestril z izkušnjami iz svojega vodniškega dela," je povedala Andreja Veselič ob koncu izobraževanja, v okviru katerega so opravili tudi test in seminarsko nalogo, na izletu pa je vsak predstavil eno od belokranjskih turističnih točk. V pri- hodnje naj bi imeli še dodatne vaje na terenu. Zanimivo je, da med bodočimi turističnimi vodniki ni bilo osipa. Ob uspešno opravljenem seminarju bodo vsi dobili tudi izkaznice in knjižico, v katero bodo zapisovali svoja vodenja. “Sedaj bo lokalnih vodnikov po Beli krajini za nekaj časa gotovo dovolj. Glede na to, da turisti radi obiskujejo Belo krajino, pa jim dela najbrž ne bo zmanjkalo. Vendar se bodo nekateri med njimi najbrž bolj kot za vodenje po Beli krajini odločali za promocijo domačih krajev ali svojega kmečkega turizma," je prepričana Veseličeva ter opozarja, da jim bo v prihodnje primanjkovalo predvsem vodnikov v tujih jezikih. M. B.-J. J 2 J J >\ S i J-J D 3 C J W . s m s r^kii ti j Prednost je enoizmenski pouk “OŠ STARA CERKEV SE PREDSTAVI" - Ob krajšem kulturnem programu je letošnjo 4. predstavitveno razstavo dela in dosežkov učencev OŠ Stara Cerkev odprla ravnateljica Sonja Veber. Povedala je, da imajo na šoli 19 krožkov, med katerimi sta letos prvič organizirana podjetniški krožek za učence Z in 8. razredov in angleščina za učence 3. in 4. razredov.!Foto: M. L.-S.) PREDAJA KLJUČEV- Ob otvoritvi prenovljenega nebotičnika je župan Janko Veber povedal, da uspejo v občini letno zagotoviti 3 do 4 nova stanovanja. Najemnikom, ki so lahko glede na la podatek, ki govori o razmeroma počasnem reševanju stanovanjske problematike v kočevski občini, presrečni, da so stanovanje dobili, je župan slovesno izročil ključe. (Foto: M. L.-S.) Odprli obnovljeni “nebotičnik” V ponedeljek so izročili ključe najemnikom prenovljenih stanovanj - Prihodnje leto bodo uredili še podstrešje 4. razstava “OŠ Stara Cerkev se predstavi” - Največja pomanjkljivost je, da nimajo telovadnice KOČEVJE - Od torka do četrtka prejšnji teden je bila v Likovnem salonu na ogled razstava “OŠ Stara Cerkev se predstavi”. Kljub napovedi, da bodo razstavo preselili v prostore šole in da bo drugačna, sojo tudi letos pripravili v Kočev ju in na način k#4 predhodne, saj, kot je povedala ravnateljica šole in pobudnica razstave Sonja Veber, želijo na ta način svojo primestno šolo približati prebivalcem Kočevja in širši javnosti pokazati, kaj na naši šoli počnejo tako pri pouku kot pri različnih dejavnostih. KOČEVJE - V ponedeljek dopoldan je kočevski župan Janko Veber slovesno izročil ključe devetim najemnikom socialnih stanovanj v večstanovanjski hiši v Kolodvorski 10, ki jo domačinom bolj znana pod imenom “nebotičnik”. Po prenovi stanovanj v desnem delu nebotičnika, ki so jo opravili že pred leti, se je občina lani lotila prenove tudi levega dela, kjer je danes skupno 11 stanovanj. Predno so se iz prvega in drugega nadstropja nekateri najemniki odselili in nekateri preselili, s6 veljala stanovanja v levem delu nebotičnika za stanovanja najslabše kakovosti ne le zato, ker so bila v izredno slabem stanju, marveč tudi zato, ker so imela ločene bivalne in spalne prostore, ki jih je razmejeval vzdolžni hodnik, in ker so bila brez sanitarij oziroma s skupnimi sanitarijami. Iz nekdanjih Sklad je imel lani na voljo 2,6 milijona tolarjev in je uresničil 30 projektov. Tudi letos bodo razpolagali s približno enako denarja in bodo zato, kot pravi vodja izpostave Andreja Repar, speljali podobno število projektov, med kate: rimi bodo tudi različne izobraževalne delavnice. Prvi večji kulturni dogodek so zabeležili že marca, ko je v Kočevju potekalo območno srečanje otroških gledaliških in lutkovnih skupin, sledilo je medob-močno srečanje odraslih gledaliških skupin v aprilu ter minuli petek 2. območno srečanje mladih plesalcev. Kulturno najbogatejši mesec v letu bo junij. Začelo se bo že jutri s 3. območnim srečanjem otroških in mladinskih pevskih zborov "S pesmijo na počitnice”. Prireditev, ki bo potekala v Dolgi vasi, ni tekmovalnega značaja, marveč je, kot pravi Reparjeva, oblika nagrade in vzpodbuda mladim pevcem. “Rakova rana našega območja je, daje hodnikov in sob so s prenovo v dveh nadstropjih dobili 8 stanovanj: dve dvosobni, dve enosobni in 4 garsonjere, eno stanovanje pa so uredili v pritličju iz nekdanjega skladiščnega prostora. Prenova je stala 31 milijonov tolarjev, od katerih so jih 17 zagotovili že lani, ko so pričeli s prenovo, 10 letos, preostanek pa bodo z rebalansom letošnjega proračuna. Za prihodnje leto načrtujejo urediti še tri stanovanja na podstrešju ter ureditev parkirišča in zelenice, tako da bo stavba, ki jo je župan uradno odprl v ponedeljek, v celoti obnovljena prihodnje leto. Že sedaj pa so se v prenovljena stanovanja vrnili štirje nekdanji najemniki in pet novih s prednostne liste, ki sojo oblikovali na podlagi oktobra lani objavljenega razpisa za oddajo socialnih stanovanj posebej za Kolodvorsko 10. M. L.-S. zborovska pesem izredno šibko zastopana,” pravi Reparjeva in dodaja, da si zato na različne načine prizadevajo širiti pevsko kulturo. Naslednja prireditev, ki jo pripravlja Sklad, bo v soboto, 2. junija, medobmočno srečanje Andreja Repar OŠ Stara Cerkev letos obiskuje enako število učencev kot lani, vendar je to, kot je povedala Vebrova, vzpodbudno, saj na drugih šolah število učencev upada. Od skupno 358 je 22 učencev v dveh kombiniranih oddelkih na podružnični šoli v Željnah, preostali pa so v 16 oddelkih na centralni šoli. Za njihovo dobrobit in znanje skrbi med skupno 37 zaposlenimi 25 učiteljev, katerim pa gre, kot jih je pohvalila Vebrova ob otvoritvi letos že četrtič zapored organizirane razstave, dobršna mera zaslug za uspehe, ki so jih njihovi učenci "dosegli na različnih tekmovanjih. Med vidnejšimi je omenila: pet naslovov občinskih prvakinj v tekmovanju Vesele šole, 3 srebrna priznanja z regijskega tekmovanja iz Deseto turistično lepotno tekmovanje Ocenjevanje že od 1. do 15. junija ZAHODNA DOLENJSKA - Te dni se je začelo že deseto tekmovanje v okviru Turistične zveze Slovenije po novih pravilih z naslovom "Moja dežela lepa in gostoljubna". Zahodna Dolenjska je razporejena v deseto slovensko regijo, v kateri so občine Kočevje, Ribnica, Kostel, Osilnica, Loški Potok, Sodražica in Velike Lašče. Usklajevalec tekmovanja na tem območju je Stanko Nikolič, predsednik Turistično športnega društva Kostel, poleg njega pa so v regijski komisiji še Marko Miko-letič iz Arboretuma Volčji Potok, Ljuba Turk Šega iz Pinusa Kočevje in Mateja Gavranič iz Centra za promocijo turizma v občini Kočevje. Komisija bo opravila oglede med l.in 15. junijem. Ogledali pa si bodo urejenost okolice vrtcev, šol, podjetij, ustanov, obratov pa tudi vasi, višinskih naselij in mest itd., iz vsake te skupine pa bo komisija predlagala državni komisiji Turistične zveze Slovenije po dva do tri predloge za uvrstitev med najlepše v državi. V vseh občinah 10. regije pa so izbrane tudi tako imenovane kontaktne osebe, ki bodo regijski komisiji predlagale, katere objekte bi se veljalo ogledati, ker je njihova okolica posebno lepo urejena. J. P. odraslih folklornih skupin z naslovom "Fruške, jabuke, slive”, 23. junija bo v občini Kostel srečanje ljudskih pevcev “Pod gradom", 26. pa bodo v Likovnem salonu odprli razstavo Društva likovnih ustvarjalcev Kočevja, ki ga, podobno kot pred dvema letoma Društvo literatov, na pobudo Sklada ustanavljajo v teh dneh. “Stroške lutkovnega abonmaja smo v prvi sezoni pokrili s pomočjo sponzorjev, v letošnji drugi sezoni, pa smo prodali 130 vstopnic in tako pokrili stroške,” pravi Reparjeva. Prepričana je, da se bo, če ne bo takoj naletel na dober odziv, vztrajnost obrestovala tudi glede gledališkega abonmaja za odrasle, veliko možnosti, da uspe, pa pripisuje tudi naporom, da bi v Kočevju zaživelo amatersko gledališče. Za uspeh Sklada ocenjuje, da bo Kočevje 28. oktobra gostitelj državnega srečanja literatov drugih narodov in narodnosti, živečih v Sloveniji, ki ustvarjajo v maternem jeziku, za Kočevje pomemben dogodek pa bo tudi medobmočno srečanje odraslih pevskih zborov, ki bo 24. novembra. M. L.-S. zgodovine ter udeležbo treh njihovih učencev na državnem tekmovanju iz angleščine. Dva njihova učenca sta se letos udeležila državnega šahovskega tekmovanja, omembe vreden pa je tudi projekt “V Željne, zakaj pa ne?”, s katerim so sodelovali v projektu “Turizmu pomaga lastna glava”. Na šoli se zavedajo prednosti, ki jo imajo pred obema kočevskima mestnima šolama. “Naša prednost je v enoizmenskem pouku,” pravi Vebrova in dodaja, da zato število otrok na njihovi šoli ne upada. Nasprotno: brez 6 otrok, ki bodo začeli hoditi v šolo v Željnah, bodo imeli v jeseni v prvem razredu 40 otrok, kar pa je celo več, kot jih bo na centralni OŠ Ob Rinži v Kočevju. Vendar se, kot pravi Vebrova, se zavedajo tudi svojih slabosti in pomanjkljivosti. Največja je, da nimajo telovadnice. Žato tudi niso mogli pričeti predčasno z devetletko. Na šoli upajo, kot je povedala Zgodbe muzejskih predmetov KOČEVJE - Publicistka in profesorica zgodovine Tea Černe bo v petek, 1. junija, ob 20. uri v muzeju Miklove hiše predstavila svojo knjigo Zgodbe muzejskih predmetov, izbor replik in drugih predmetov iz slovenskih muzejev. Dekleta in šola KOČEVJE - V Pokrajinskem muzeju Kočevje bo na ogled gostujoča razstava Zgodovinskega arhiva Ptuj z naslovom Dekleta in šola. Otvoritev razstave bo danes, v četrtek, 31. maja, ob 19. uri. Vebrova, da bodo prihodnje leto pričeli z urejanjem zunanjega igrišča, ki ga bodo morali urediti, predno bodo pričeli s samo gradnjo nove telovadnice. M. L.-S. Pomlajujejo svoje vrste KOČEVJE - Člani krajevne organizacije Zveze borcev NOB Kočevje - mesto so se nedavno sestali na svoji redni letni konferenci. Med drugim je njihovo delovanje usmerjeno v spremljanje socialno-varstvenih problemov svojih članov in pomlajevanje svojih vrst. Do letos so tako medse sprejeli 30 novih članov - na tej konferenci sojih sprejeli 12 - ki so voljni delovati v organizaciji ter ohranjati izročila in vrednote slovenskega narodnoosvobodilnega boja v letih 1941-45. Tudi letos bodo pripravili in se udeležili vrste srečanj borcev in aktivistov. Tako bodo že 9. junija odšli na vseslovensko proslavo osvoboditve zapornikov v Podljubelj pri Tržiču, 21. julija bodo pripravili srečanje borcev in prebivalcev na Taborski steni in 22. septembra počastili 57-letnico novembrskih bojev 18. divizije na Hribu pri Koprivniku. Kočevje na Igrah prijateljstva KOČEVJE - Poljsko mesto Pnjevi bo od 31. maja do 2. junija gostitelj šestih Iger prijateljstva (različica Iger brez meja). Na njih bo nastopilo šest ekip iz Francije, Nemčije, Poljske in Slovenije. Kočevje je bilo gostitelj pred dvema letoma. Prvega dne si bo več kot dvesto udeležencev ogledalo mesto in prizorišče tekmovanja, v soboto bo celodnevno tekmovanje, od katerega si predstavniki Kočevja obetajo visoko uvrstitev. Po besedah kočevskega župana in vodje ekipe Janka Vebra bodo čez dve leti igre v nemškem mestu Oer Ekrenscvviku, kjer so se pred dvanajstimi leti tudi pričele. Drobne iz Kočevja MIMO MEDVEDA NE GRE - Na tiskovni konferenci, ki sojo pripravili v kočevski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije ob tednu gozdov, je vodja enote Anton Starc dejal, da so kljub dobremu delu gozdarjev razmere v gozdu daleč od tega, da bi bile idealne. Kot primer je navedel javor, visok do kolena, da pa ne zraste do višine prsi, saj ga prej divjad poje. Poudaril je, daje divjadi preveč in da gozdarji vztrajno opozarjajo na problematiko živalskega sveta. Čeprav pri tem medvedom ni želel pripisati pretirano velikega pomena, saj je dejal, da je medved sicer najbolj atraktiven, ne pa tudi največji problem, pa tudi sam mimo medveda ni mogel! Pri tem se je spotaknil ob še vedno veljavni lovski zakon iz leta 1973 in ob letošnji sprejeti odstrel medveda. Poudaril je, da se bo populacija medveda letos še povečala, in to kljub temu, da že sedaj prihaja do konfliktnih situacij! Kaj znajo in zmorejo KOČEVJE - V torek, 5. junija, ob 18. uri bodo v Likovnem salonu v Kočevju odprli razstavo, ki jo pripravljajo dijaki in profesorji Srednje šole Kočevje. “Kaj znajo in zmorejo” bodo predstavili lesarji, strojniki in tekstilke. Razstava bo odprta do sobote, 9. junija, vsak dan od 10. do 18. ure. Ribniški zobotrebci DVE MUHI NA EN MAH ALI DVOREZEN MEČ - Ribniški svetniki so na zadnji seji občinskega sveta na predlog župana in občinske uprave sprejeli sklep o prodaji profitnih in neprofitnih stanovanj, s katerimi razpolaga ribniška občina. Svetnik Andrej Mateje ob tem podvomil v pravilnost odločitve župana, ki je predlagal, naj sprejmejo tudi sklep, da najemnik, ki ima status socialnega upravičenca, ne more odkupiti stanovanja. Mate je v odprodaji stanovanj socialnim upravičencem videl možnost, da se občina razbremeni stroškov vzdrževanja teh stanovanj in obenem tudi subvencij stanarine. Pozabil pa je, da bi se dve muhi na en mah, ki bi ju s tem ubil, v tem primeru utegnili zlahka spremeniti v dvorezen meč: najemnik bi lahko stanovanje kupil za nekoga drugega, ki pa bi nato temu istemu najemniku zaračunal višjo najemnino, kot jo zaračunava občina, in bi ta potem morala istemu upravičencu do subvencioniranja stanarine plačevati še več kot sedaj! Kostelski rižni EKOLOŠKI SPUST - V soboto, 2. junija, bo 12. ekološki spust s kajaki, kanuji in rafti po Kolpi od Srobotnika do Dola. Vsi udeleženci se bodo zbrali med 9. in 10. uro na kamp zemljišču v Fari, kjer bodo razporejeni po skupinah za čiščenje posameznih območij na 45 km dolgi progi. Zaključek akcije je načrtovan med 15. in 16. uro pri okrepčevalnici Samsa na Žagi, kjer bo družabno srečanje. PRIPRAVE NA TURISTIČNO SEZONO - Klopi, mize. koši za odpadke itd. so že razporejeni po vsej občini, te dni pa postavljajo še premične sanitarije, ki bodo v Grglju, Žlebeh, na Žagi, v Zavrtki in v Fari na kamp zemljišču in še ob Kolpi. Delati bo začel tudi turistično-komunalni redar, ki bo med sezono imel na skrbi med drugim tudi parkiranje ob Kolpi in drugod, odkrival divja odlagališča odpadkov, opozarjal na vzdrževanje vaških poti, kontroliral kampiranje ob Kolpi in drugod, skrbel za spoštovanje odloka o vstopnih in izhodnih mestih čolnarjev v Kolpo oziroma iz nje itd. Hrvaški in slovenski obmejni organi se dogovarjajo o zagotavljanju kar najbolj hitrega prehoda meje v obeh smereh, za primer zastojev pa bodo ob magistralni cesti pred prehodom postavili tudi prenosna stranišča. Tik pred izidom je tudi turistični letak o naravni, zgodovinski in kulturni dediščini Kostela. SPET ZA NAJLEPŠE - Tudi letos bodo Kosjelci tekmovali za najlepše urejeno kostelsko hišo, vikend in poslovni prostor. Prijave še zbirajo, a je že zdaj preseženo lansko število 44 udeležencev tega tekmovanja. MLADOST NA MODNI PISTI - Srednja šota Kočevje je v četrtek pripravila v Šeškovem domu svojo že tradicionalno modno revijo, poimenovano 'Mladost na modni pisti". Dijakinje in dijak smeri pomočnik konfekcionarja, šivilja-krojač in konfekcijski modelar so ob pomoči mentoric za predstavitev ob zaključku šolskega leta izdelali celo vrsto oblačil: od pižam in oblačil za plažo, preko športnih, športno elegantnih in elegantnih oblačil za dekleta in fante do klasičnih oblači! in gala večernih oblek. Vsa oblačila razen otroških in oblačil, ki so jih izdelali za predstavo učencev OŠ Zbora odposlancev “Črno in belo", so kot manekenke in manekeni predstavili samo dijaki. (Foto: M. L.-S.) PLES IN GIB - Kočevska območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti je v sodelovanju s kočevsko občino v petek zvečer pripravila v Šeškovem dom v Kočevju 2. območno srečanje mladih plesnih ustvarjalcev “Ples in gib". Na prireditvi sta se predstavili dve mažoretno plesni skupini Delavske godbe Kočevje, plesna skupina Elastika plesne šole Ortis, tri skupine baletnega oddelka Glasbene šole Kočevje ter dijakinja 4. letnika Srednje glasbene in baletne šole v Ljubljani Špela Repar. Skupno je nastopilo okoli 50 mladih plesalcev, ki jih je organizator ob zaključku prireditve nagradil z nastopom profesionalne plesalke Ane Trojnar, ki je predstavila sodoben ples. Srečanje je strokovno spremljala Goga Schmidt. Na posnetku: članice mažoretno-plesne skupine Cjunior, kije na državnem prvenstvu mažoret 19. maja v Murski Soboti osvojila I. mesto v svoji kategoriji (M. L.-S.) Zborovska pesem je “rak rana” Kočevske Kočevski sklad za kulturne dejavnosti bo podobno kot lani tudi letos speljal okoli 30 različnih projektov - Pester program prireditev v juniju KOČEVJE - V teh dneh bodo vse šoloobvezne otroke na Kočevskem obvestili, da se bodo v drugi polovici avgusta lahko vključili v lutkovno, plesno ali slikarsko delavnico. Gre za predvidene tri ustvarjalne delavnice iz počitniškega programa, ki ga kot novost v svojem delu za letos pripravlja kočevska območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Trebanjske iveri OSEMENJEVANJE KRAV IN... - Neki “hecko” iz bolj maloštevilnega občinstva, na sicer zanimivi sobotni javni tribuni trebanjske N.Si v trebanjskem kulturnem domu se je v poznih večernih urah, že po 22. lotil vprašanja oploditve samskih žensk z biomedicinsko pomočjo s svojo bogatimi izkušnjami z osemenjevanjem krav v Halozah. Spomnil pa seje tudi, kako naj bi slovelo zdravilišče Dobrna po pomoči ženskam, ki niso mogle zanositi. Hecko, ki je verjetno po poklicu živi-nozdravnik, si je sicer za svoje neslanosti prislužil polglasne pozive sivolasega gospoda v naši bližini, naj vendar neha in se spet usede. A hecko, ki je mimogrede opozoril, kako težko je z neukim ljudstvom razpravljati o proračunu in davkih, saj ljudi niso naučili niti, kako se prav napiše številko trimilijon, se ni dal motiti in je zaključil zgodbo o ženskah v Dobrni s tem, da naj bi tam rešili vprašanje oplojevanja na naraven način, s tem, da so na pomoč poklicali velenjske knape... Zanimivo pri vsej zadevi je bilo, da je hecko ves čas svojega ekspozeja imel levico v žepu, kar so nekateri ocenjevali kot nekulturno početje, drugi pa so razmišljali ali ima osemenjevalec morda tolikšno tremo ali ga je vroča tema tolikanj razburila, da se je pač lotil “žepnega biljarda”. GODBE BODO NA TRGU -Jubilej trebanjske godbe bodo v drugi polovici junija obeležili tudi nastopi številnih godb iz tujine. Prizorišče glasbenega spektakla ostaja Goliev trg, kje pa bo dokazovala svoje presenetljive pivske zmožnosti nemška dirigentka, ki ga “nese” več kot marsikateri dedec, pa ostaja še skrivnost. Sevniški paberki VARČNA DRŽAVA?! - Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve bo plačevalo sevniškim obrtnikom kar 600 tisočakov mesečne najemnine za bivšo stavbo OZ Bohor, kjer je nedavno dobil potrebne prostore VDC. Za ta denar bi lahko ministrstvo razmišljalo tudi o novogradnji... LEPE ŽELJE - Tudi dobre želje in lepe misli niso vedno dovolj. Tako bi lahko sklepali po slabem odzivu povabljenih na dve zelo dobrodošli prireditvi ob koncu tedna v Sevnici. Podžupan Andrej Štricelj je novustanovlje-nemu Društvu prijateljev mladine Sevnica - Boštanj obljubil pomoč in ducat ostalih, zbranih v kulturni dvorani, je soglašalo z mislijo Diane Loomans, da bi, če bi še enkrat vzgajali svojega otroka, najprej zgradili samozavest in šele nato hišo. Tisti, ki so ostali doma, so preprosto prezrli to vabilo ali tisto za sobotno zbiranje šolskih potrebščin in se bodo morda prej ko slej nehali igrati igrali s svojimi otroki. Upajmo, da ne prepozno... 40 - Tale prometni znak s tablo stoji na parceli sevniškega župana na Ponikvah. "Vse, kar te mika čez 40, je prepovedano, preveč stane ali redi!” so Kristlu Jancu zaželeli ob 40. rojstnem dnevu Občinarji. Minister Kopač v Sevnici SEVNICA - Na povabilo predsednika sevniškega OO LDS in Podžupana, Andreja Štriclja bo v torek, 5. junija, popoldne obiskal sevniško občino minister za okolje in prostor mag. Janez Kopač. Na novinarski konferenci bo Kopač zlasti odgovarjal na vprašanja v zvezi z gradnjo verige spodnje-savskih elektrarn. ttt&t j ^ j j >\ s j h ob e TRIBUNA N.SI - Na javni tribuni trebanjske N.Si "Kam gre denar davkoplačevalcev" v trebanjskem kulturnem domu so okrog 70 članom in simpatizerjem N.Si spregovorili (z leve) poslanca Lojze Peterle in dr. Andrej Bajuk, Marko Štrous, svetovalec poslanske skupine N.Si ter predsednik OON.Si Trebnje Marjan Pavlin. (Foto: P. P.) SLOVENIJA KOLESARI - Na startu prireditve na sevniškem Glavnem trgu je vsako leto več kolesarjev, zaradi številnih prijav pa so začetek maratona nekoliko preložili. Razveseljivo je, da se je maratona udeležilo tudi 31 kolesarjev iz sevniške občine, med njimi pa so se potili tudi poslanec Branko Kelemina, župan Kristijan Janc z družino in podžupan Andrej Štricelj. Kelemina in Štricelj sta tik pred začetkom vsem zaželela srečno pot. (Foto: P. P.) Le zračnice niso zdržale Na 6. sevniškem kolesarskem maratonu v okviru akcije “Slovenija kolesari 2001”, rekordnih 179 rekreativnih kolesarjev Deficit proračuna precej večji? Javna tribuna NSi v Trebnjem - L. Peterle o medijski blokadi - Se bo Revoz premaknil drugam zaradi sedanjih slabili cestnih povezav? - Rop zadolžil Slovenijo za okrog 450 milijonov evrov?! TREBNJE - “Jaz sem govoril tudi z vam znanim pomembnim človekom iz Revoza, ki mi je rekel, da ne razume te države in da ne bi želel, da pride do situacije, ko bo treba predlagati, da se tovarna, ki tukaj dobro dela, premakne nekam, od koder bo lahko normalno uvažala in izvažala, kar naredi. V Revozu so precej jezni na to, da ni pravega napredka! Ne gre za to, ali bo šla stvar malo bolj levo ali bolj desno, ampak za to, ali bo ta država oz. predvsem njena vlada sposobna, da bo šel ta projekt vsaj približno tako naprej, da bo v interesu vseh, ki tukaj živijo, ali za gospodarstvo,” je med drugim poudaril poslanec Lojze Peterle na sobotni javni tribuni Nove Slovenije v Trebnjem, ko je govoril o prepočasnem uresničevanju avtocestnega programa, posebej še “dolenjke”. SEVNICA - Sončna majska nedelja je v Sevnico na 6. sevniški kolesarski maraton, ki sodi v okvir akcije Olimpijskega komiteja Slovenije “Slovenija kolesari 2001”, privabila rekordno število - 179 rekreativnih kolesarjev. Kolesarji so lahko izbirali med tremi dolžinami prog: 22 km (Sevnica-Blanca-Podvrh-Sevnica), 38 km (Sevnica-Blanca-Podvrh-Sevnica-Krakovo-Križ-Orehovo-Sevnica) in 75 km (Sevnica-Blanca-Podvrh-Sevnica-Krako-vo-Križ-Orehovo-Tržišče-Krmelj-Pijavice-Sevnica). Prva polovica proge, ki poteka po levem bregu reke Save (štajerski del občine), je razgibana z dvema zahtevnejšima, a na srečo mnogih ne predolgima vzponoma. V spominu najbolj ostane 1500 m dolgi klanec od Krakovega proti Križu pod Lisco. Pot je po besedah prizadevnega predsednika KD Sevnica, dr. vet. med., Zvoneta Koš-merla, za vse udeležence minila brez nezgod, le zračnice nekaterim žal niso zdržale do konca. Čeprav je zmagovalec vsakdo, ki prevozi eno od prog, naj vseeno omenimo, da je v rekordnem času 2:01.30 s celotno progo najhitreje opravil Jože Smole iz Novega mesta. Vsi udeleženci so prejeli majice akcije Slovenija kolesari, spominsko Kot je poudaril sevniški župan, Kristijan Janc na novinarski konferenci, ki jo je sklical, da bi opozoril na gospodarjenje z občinskimi in državnimi cestami, še zdaleč ne morejo biti zadovoljni s tistim, kar jim obeta letošnji državni proračun, saj so “dobili zelo malo, skoraj nič!” To bodo povedali tudi ministru za promet Jakobu Presečniku med jutrišnjim obiskom v Sevnici, če se seveda minister napovedanemu obisku ne bo izognil zaradi drugih obveznosti, kot seje primerilo nedavno. Občina vsako leto dokaj uspešno s cestnimi projekti kandidira na razpisih za t.i. demografski tolar. medaljo in malico v gostilni Vr-tovšek. Praktične nagrade so prejeli tudi: najštevilnejša ekipa Turbo M Ljubljana (13 kolesarjev), najstarejša udeleženka Silva Stergar, Ljubljana (letnik 1946), najstarejša udeleženca Jani Janežič, Šentjur (letnik 1933), in Jožef Grebenc, Ljubljana (letnik 1933), najmlajši udeleženec: David Janc, Studenec (letnik 1995), najoddaljenejši udeleženec: Mitja Volčan-šek iz Izole, najštevilnejša družina Perčič, Senovo (5 članov), najštevilnejša sevniška družina: družina Kranjec (4 člani). Udeleženci so pohvalili vzorno organizacijo in gostoljubnost domačinov, ki so jim ob poti ponujali tudi razno pijačo. Ostale informacije o tej in drugih prireditvah si lahko ogledate tudi na spletnih straneh KD Sevnica: http:// members.newmalaysia.com/kdsevnica. P. P. Blanški nogometaši najboljši LESKOVEC PRI KRŠKEM - Na področnem tekmovanju v nogometu, ki je bilo 23. maja v Leskovcu pri Krškem, je v kategoriji mlajših dečkov ekipa OŠ Blanca osvojila L mesto. Za najboljšega vratarja je bil proglašen Dejan Klavžar, najboljši strelec pa je bil Andrej Kink (ba učenca OŠ Blanca). Tudi s pomočjo tega so lani in predlani med drugim posodobili odseka lokalne ceste Šentjanž-Kai in Boštanj-Grahovica, oba "težka” po okrog 100 milijonov tolarjev. Te dni pričenjajo posodobitev kilometra lokalne ceste Okroglice-Raz-bor, vredne 20 milijonov tolarjev. Čeprav se na sevniški občini zavedajo, da odločitve o investicijskih posegih na državnih cestah, ki se financirajo iz državnega proračuna, niso v pristojnosti občine, vseeno poskušajo z dopisi, osebnimi posredovanju in financiranjem projektne dokumentacije ter strokovnih podlag pripraviti "teren” za čimprejšnjo uresničitev To bi, po Peterletovih besedah, lahko hitreje gradili s koncesijami, kot počno drugod, in spomnil na posvet v Brežicah, kjer je že opozoril na nezadovoljstvo direktorjev in prebivalstva zaradi počasne gradnje avtocest pri nas in o morebitnih rešitvah, a o tem mediji sploh niso poročali. Peterle je govoril o nekakšni medijski blokadi njegove stranke še v času Bajukove vlade, na primeru, ko naj bi se TV kamera ob otvoritvi avtoceste pri Biču “preselila” stran od takratnega predsednika vlade, ki je rezal Osemnetka tudi v Tržišču TRŽIŠČE - Predstavniki družbe Mobitel so razveselili učence in vodstvo tržiške osnovne šole s podaritvijo 4 novih računalnikov v okviru akcije 8netKa (Osemnetka). Doslej je Mobitel kot pobudnik in nosilec akcije, s katero želijo spodbuditi računalniško opismenjevanje osnovnošolcev, podaril 50 opremljenih računalnikov 18 najbolj skromno opremljenim šolam. Ravnateljica OŠ Tržišče Breda Rman se je zahvalila predstavnikom Mobitela za darilo tudi s spominskimi darilci, učenci pa so svojo radost nad pridobitvijo izrazili tudi s priložnostnim zabavnim programom. VODOVOD SELA - HOM - 9 gospodinjstev v Selih bo kmalu že lahko pilo zdravo pitno vodo, namesto kapnice, ali pa vode, ki so jo dovažali šentruperski gasilci. Po besedah vzdrževalca vodovodnega omrežja v KS Šentrupert Milana Praha (na posnetku ob zaključnih delih na dober kilometer dolgi trasi vodovoda Hom - Sela), bodo namestili tudi hidrant za večjo požarno varnost. Za gospodinjstva stane priključek 200, za lastnike zidanic pa 180 tisočakov. (Foto: P. P.) nujnih prioritet. Med najnujnejše spadajo po besedah vodje oddelka za okolje in prostor Romana Perčiča ter referenta za ceste in komunalo Roberta Kaseta: rekonstrukcija regionalne ceste Zavratec-Škoc-jan, na pododseku Zavratec-Do-lenje Radulje preplastitev regionalne ceste Sevnica-Brestanica, skozi stari del Sevnice in na pododseku Blanca-Krajna Brda, izgradnja hodnika za pešce ob glavni cesti Boštanj-lmpoljca, skozi naselje Log, ob regionalni cesti Sevnica-Brestanica, skozi naselje Blanca, ob regionalni cesti Boštanj-Plani-na skozi naselje Šmarje in ureditev krožišča (rondoja) v Šmarju, razširitev vozišča in gradnja hodnika za pešce ob regionalni cesti Rade-če-Breg, na pododseku Loka-Račica. P. P, vrvico ob tej slovesnosti. Tudi po besedah predsednika N.Si, dr. Andreja Bajuka bi lahko avtoceste pri nas hitreje gradili z zasebno pobudo in kapitalom. “Povsod po svetu se gradi tržno gospodarstvo na podlagi zaupanja v ustvarjalnost lastnih ljudi. Tega pri nas še ni. Povsod v razvitem svetu delajo na podlagi odgovornega partnerstva med zasebno pobudo in državo, pri nas pa hočemo vse narediti s pomočjo proračuna,” je poudaril Bajuk, ki je poprej navedel nekaj primerov nepreglednosti in preve-likegas deficita slovenskega državnega proračuna, češ da je precej večji, kot je uradno znano. Javne finance imajo 27 milijardno luknjo (tolarjev) že na račun pokojninske blagajne, minister Anton Rop Tekmovanje članov, članic in veteranov TREBNJE - V nedeljo, 3. junija, bo Gasilska zveza Trebnje organizirala gasilsko tekmovanje za člane v obliki gasilskega avtorallyja za članice in veterane. Start za člane in članice bo pri gasilskem domu Selo pri Mirni, tekmovalne točke pa bodo še na Mirni pri Kolinski, pri gasilskem domu v Sevnici, pri tovarni Novoles-Ploskovni elementi, kjer bo tudi potekalo tekmovanje veteranov in zaključek tekmovanja pri gasilskem domu na Račjem selu. Člani in članice ter veterani bodo veseli vzpodbud, ki jim jih bodo namenili gledalci, zato velja vsem prijazno povabilo. Srečanje LDS na Vrhu VRH PRI BOŠTANJU - Predsednik občinskega odbora LDS Sevnica Andrej Štricelj vabi v petek, L junija, ob 18. uri na tradicionalno srečanje članov in simpatizerjev LDS v gostišču Dolinšek na Vrhu nad Boštanjem. Srečanja se bo udeležil generalni sekretar LDS Gregor Golobič, povabili pa so še nekatere župane in poslance LDS ter prijatelje sosednjih OO LDS. Po političnem uvodu bo sledila večerja in zabavni del srečanja ob živi glasbi. Zahvala 00 RK Sevnica SEVNICA - Območno združenje Rdečega križa Sevnica je v soboto, 26. maja, organiziralo dobrodelno prireditev “Zbiranje šolskih potrebščin”, ki je potekalo v parku sevniškega gradu. Kljub odlični glasbeni zasedbi, prepevala sta Nuša Der-enda in Čili Patrol, ter zanimivemu programu za otroke, ki ga je pripravil čarovnik Niko, se ne morejo pohvaliti z dobrim odzivom Sevničanov. Kljub malemu številu obiskovalcev so zbrali 17.310 tolarjev ter kar veliko šolskih potrebščin. Zahvaljujejo se obiskovalcem za njihove prispevke kot tudi vsem, ki so jim pomagali pri pripravah na prireditev: aktivistom RK. Promlesu, Alojzu Udovču, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Boštanj, sevniški območni enoti sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti in seveda vsem nastopajočim, ki so se odrekli honorarju. pa je po Bajukovih besedah zadolžil Slovenijo za okrog 450 milijonov evrov in so mu za to celo ploskali. Vse račune pa bo treba prej ali slej plačati, zato bi morali javni dolg oz. zadolženost pričeti korenito zmanjševati, ne pa iz državne blagajne plačevati račune za razbohoten klientelizem. P. PERC Lov na lisico 2001 ŠENTRUPERT - Leto je naokoli in bliža se čas prireditve Lov na lisico. Lani je krajevna skupnost Šentrupert s pomočjo krajevnih društev in sponzorjev uspešno izvedla to prireditev. Vsi udeleženci tekmovanja so zelo pohvalili organizacijo in gostoljubnost krajanov, zato se bodo tudi letos z veseljem ustavili na kontrolni točki v Šentrupertu. Prireditev „Lov na lisico", ki jo organizira Klub lastnikov in ljubiteljev klasičnih motociklov Ljubljana, bo 9. junija. Start tekmovanja bo v Krmelju, nato pa se bodo pripeljali v Šentrupert. Sodelovalo bo najmanj 150 udeležencev. Kontrolno točko bodo imeli pri Kulturnem domu, kjer si bo mogoče ogledati vsa starodobna vozila, katera se bodo udeležila tekmovanja. Prihod udeležencev tekmovanja na kontrolno točko v Šentrupetu bo predvidoma ob 13. uri. Pred prireditvijo bo zjutraj ob 8.30 možen dvig z balonom in ogled poletov zmajarjev. Od 15.30 dalje bo igral ansambel Žarek, ves čas pa bo za pijačo in hrano skrbela gostilna Jaklič. Ob 14. uri bo v centru Šentruperta nastop Šentruperske pihalne godbe in pevskega zbora. Ob 19. uri pa bo v cerkvi Sv. Ruperta koncert vokalne skupine Freya. P. P. Mirnski praznik Prvi rolkarski park na Dolenjskem - Razstavi in šport MIRNA - Mirnčani praznujejo svoj krajevni praznik 6. junija v spomin na več dogodkov med 2. svetovno vojno, ko so tega dne 1942 partizani napadli italijanski vojaški vlak pri Sv. Heleni, dve leti pozneje pa so okupatorji zverinsko ubili gostilničarja Janka Kolenca in njegovo ženo Jožefo, ujeli šolskega upravitelja Franca Lunačka in ga dva dni pozneje ubili na Puščavi. Nekaj dni pred-tem so zverinsko ubili tudi ženo po-stajenačelnika Bedenkoviča. Praznik bodo mirnski upokojenci obeležili z odprtim prvenstvom Mirne v pikadu in z ekipnim prvenstvom v šahu. Od ponedeljka, 4. do 11. junija bosta od 9. do 17. ure v mirnski osnovni šoli na ogled razstava Tehničnega muzeja Bistra “Volk ne ogroža, volk je ogrožen” ter likovna razstava mirnskih osnovnošolcev “Upodobitev mirnskih znamenitosti”. V sredo, 6. junija bo ob 20.30 na mirnskem gradu Speča lepotica nastopil ženski pevski zbor pod vodstom Staileta Pečka. V petek, 8. junija, ob 18. uri bo pred TVD Partizanom otvoritev prvega rolkarskega parka v Sloveniji. Poleg zabavnih prireditev v nedeljo, 10. junija, popoldne pri lovski koči v Zapužah, tudi z Nušo Derenda, kaže opozoriti, da bo prav tam istega dne dopoldne še pokalna tekma v streljanju na glinaste golobe. P. P. PREPRIČATI ALI PRELISIČITI? - Cestni "minister” Roman Perčič (na levi) in njegov pomočnik Robert Kaše sla med poglavitnimi "krivci", če bosta pripravila dovolj čvrste podlago, da bodo občinski politiki le prepričali gospode v Ljubljani, naj za sevniške ceste namenijo več tolarjev iz državnih jasli. (Foto: P. Perc) “Dobili zelo malo, skoraj nič!” Mačehovski odnos države do posodobitve cest v sevniški občini - 96 km državnih in 658 km občinskih cest - Bo obisk ministra za ceste vsaj nekoliko popravil slabo voljo Občinarjev? SEVNICA - Sevniška občina je z 272 km2 in 18.000 prebivalci med največjimi v državi. Zato je tudi posodobitev in vzdrževanje obsežne cestne mreže (96 km je državnih in 638 km občinskih cest), predvsem zaradi raznolikosti terena in razmeroma redke poseljenosti, temu primerno draga in zahtevna. ttHidfc 12 j j >\ s J H OBČIH *m S cvičkom, princeso in kraljem Na 29. tednu cvička v Kostanjevici na Krki z malimi kozarčki pretočili veliko cvička - Saša Jerele postala je nova princesa, kraljeva krona Alojzu Pircu Za izgnance domovina kot mačeha jana Jamšek z Malkovca, dijakinja zdravstvene šole Barbara Labes in študentka kmetijske fakultete Karmen Naglič. Slednji dve simpatični dekleti sta doma z Ravni pri Krškem, od koder prihaja tudi letošnji kralj cvička Alojz Pirc. V tej vinogradniški vasici torej ne pridelujejo le dobrega cvička. Po zaslišanju - kandidatke so se morale predstaviti ter odgovoriti na nekaj vprašanj, povezanih s pridelovanjem cvička - seje komisija umaknila na posvet, občinstvo pa k • 29. teden cvička sta organizirala Zveza društev vinogradnikov Dolenjske ter in Društvo vinogradnikov Kostanjevica na Krki. V ocenjevalnem delu so med 210 vzorcev cvička podelili en naslov kralja, dva prvaka zvrsti (cvička Stanka Gra-guta iz Šmarjeških Toplic ter Franca Gramca iz Jablanic nad Kostanjevico sta prejela povsem enako oceno), 7 velikih zlatih medalj, 47 zlatih medalj, 67 srebrnih medalj, 67 pisnih priznanj ter 19 zahval za sodelovanje. Splošna ocena: kakovost vin po zaslugi vse boljšega kletarjenja narašča. Ena najvidnejših slovenskih enologinj dr. Slavica Šikovec je opozorila le na strpnost pri čakanju na popolno dozorelost grozdja ter na včasih preveliko obremenitev trte. točilnim pultom. Ob pol enajstih zvečer pa se je le zgodilo. Nova princesa je postala Saša Jerele, ki je prejela krono iz rok svoje predhodnice Urše Zalar, na oder pa sta zakoračila tudi stari in novi kralj cvička, Toni Jarkovič in Alojz Pirc. Po formalnosti predaje kron je do besede znova prišel - cviček. M. I. Dan šole v Leskovcu pri Krškem LESKOVEC PRI KRŠKEM -Tudi letos bo OŠ Leskovec pri Krškem praznovala dan šole 2. junija, hkrati s krajevnim praznikom. Po besedah Melite Zagorc Vegelj se bodo dejavnosti vsebinsko navezovale na letošnji šolski projekt z naslovom Nasilju "NE” na naši šoli, katerega namen je bil preprečevati in zmanjševati nasilje med učenci. Rezultate prizadevanj v tej smeri bodo predstavili javnosti jutri ob 17. uri. Isti dan ob 19. uri bodo učenci peli na prireditvi Poj z menoj, v soboto pa bo uradni zaključek projekta za to šolsko leto tudi za učence. Tega dne si bodo učenci ogledali tudi filmsko predstavo v Kulturnem domu v Krškem. KRALJESTVO - Na 29. tednu cvička so postavili kraljestvo. Na fotografiji (z leve) kralj Alojz Pirc, stari kralj Toni Jarkovič, predsednik Društva Vinogradnikov Kostanjevica na Krki Stane Tomazin in princesa Saša Jerele. (Foto: M. I.) Deset medalj za Krčane 8. regijske igre specialne olimpiade BREŽICE - Brežiški poslanec v Državnem zboru mag. Andrej Vizjak je te dni vložil predlog zakona o spremembi Zakona o davku na dodano vrednost. Bistvo predlagane spremembe je v znižanju obdavčitve pri nakupu gasilske zaščitne in reševalne opreme in opustitvi plačila davka za nosilce besede, zvoka in slike s področja kulture in znanosti. “Gasilstvo je poleg izvajanja osnovnih operativnih nalog v smislu gašenja in reševanja ob požarih ter naravnih in drugih nesrečah pomembno gibalo delovanja in razvoja slovenskega podeželja. Slednje še zlasti velja, ko je organizirano v obliki prostovoljnih gasilskih društev. Gasilstvo je treba v slovenskem prostoru posebej obravnavati tudi na stroškovni strani in mu omogočiti nadaljnji razvoj, k čemur pa lahko pomembno prispeva obračunavanje in plačevanje DDV po znižani stopnji za gasilsko zaščitno in reševalno opremo. Z uvedbo DDV se je obdavčitev te opreme zvišala iz 5 na 19 odstotkov, kar pomeni znatno višje dajatve na sredstva, ki jih gasilci zberejo v obliki prostovoljnih prispevkov, donacij ter s prostovoljnim in humanitarnim delom,” meni Vizjak. Po besedah predlagatelja sprememb zakona mag. Andreja Vizjaka bi plačevanje DDV po nižji 8-odstotni stopnji pri nakupu gasilske zaščitne in reševalne opreme pripomoglo k boljši opremljenosti gasilskih enot. M. L. Za gasilsko opremo nižje davke Poslanec Vizjak predlagal spremembno zakona o davku na dodano vrednost KRŠKO, SEVNICA - Športniki in trenerji Varstveno-delovnega centra Krško-Leskovec in enote Sevnica so se 18. maja udeležili 8. regijskih iger specialne olimpiade Slovenije na Vrhniki, na katerih je sodelovalo 19 moštev oz. 180 tekmovalcev iz zavodov za usposabljanje ljubljansko - dolenjske regije. Letošnje regijske igre sta pripravila VDC Podlipa-Vrhnika in Osnovna šola Ivana Cankarja OVI Podlipa Vrhnika. Obe skupini krškega VDC-ja s skupno 15 športniki sta uspešno nastopili v različnih disciplinah in si priborili 3 zlate, 6 srebrnih in 1 bronasto medaljo. Zlate medalje so osvojili: Mitja Cizel v elementih košarke in Boris Ban v suvanju krogle (oba iz VDC Krško-Leskovec) ter Ivanka Povšič iz enote Sevnica v elementih košarke. Po tekmovanju so tekmovalci zaplesali še na zabavi z ansamblom Čuki. N. R. OLIMPIADA - Neizmerno veselje ob prejemu zasluženih medalj, ki sta jih tekmovalcem podelila slovenska športnika Mojca Suhadolc in Aljoša Grom. KOSTANJEVICA NA KRKI - Gneča okoli odra, postavljenega sredi trga v Oražnovi ulici, ki mu domačini pravijo tudi “ta mal' plač”, je bil silovita. Nekaj sto ljudi je želelo na svoje oči in s čim manjše razdalje videti kronanje nove cvičkove princese. Kar vztrajali so, čeprav se je vrhunec sobotnega dogajanja letošnjega že 29. tedna cvička nekoliko zavlekel. Šlo je seveda za čisto taktiziranje prirediteljev iz vrst domačega vinogradniškega društva, ki so si, opazujoč naraščajočo napetost med občinstvom, zadovoljno meli roke. Znano je namreč, da se med napetim pričakovanjem kozarček cvička še kako prileže. V soboto so ga res točili v majhne kozarčke in ne v velike kot včasih. Po zadnjih velikih zakonodajnih uspehih dolenjskih vinogradnikov je cviček Malo dobrega za veliko hudega Zaključek haiku delavnice BREŽICE - Posavski muzej Brežice in dijaki brežiške gimnazije so se letos ponovno lotili haiku delavnice pod mentorstvom sevni-škega likovnika in pesnika Rudija Stoparja. Na treh srečanjih se je kar štirideset prijavljenih gimnazijcev seznanilo s teoretičnimi in filozofskimi osnovami kratke japonske haiku pesmi. Pod Stopar-jevim budnim očesom so se preizkusili tudi v ravnanju s tušem in čopičem. Na predavanju svojih profesoric slavistk pa so spoznali haiku pesništvo tudi v nejaponskih kulturah Zahoda. Delavnico so predstavili na nedavni zaključni prireditvi, kjer je bila poleg Stoparja gostja prireditve tudi pesnica Meta Kušar. Ob koncu srečanja je v nagovoru namenila nekaj spodbudnih razmišljanj mladim ustvarjalcem in drugim obiskovalcem v skoraj polni Viteški dvorani. Prispevala je sporočilo, da malo dobrega lahko popravi veliko hudega, in tudi pripravo pesniškega dela prireditve, kije tako dobila še posebej žlahten zven. I. K. namreč postal nadvse cenjena in plemenita pijača, ki jo je drugače kot "po gosposko" kar greh piti. Kot že rečeno, je vrhunec večera ob glasbeni spremljavi priljubljenih Čukov predstavljala izvolitev nove, tretje cvičkove princese. Pred strokovno komisijo, v kateri so bili nekateri bolj strokovnjaki za cviček in drugi bolj za princeske, so po vrsti stopile: študentka prava Saša Jerele iz Šmarjete, gostinka Mar- Drugi izbor za miss Posavja KRŠKO - Agencija Lukec Krško priredi v petek, 1. junija, ob 20. uri v Hotelu Sremič Krško drugi uradni regionalni lepotni izbor miss Posavja za miss Slovenije. V programu bodo poleg kandidatk in miss Slovenije Maše Merc sodelovali še Nuša Derenda, Miran Rudan, večkratna državna prvaka v stepu Vesna Vučajnk in Sebastijan Vodlan, mednarodni duet Sanja Cerjak in Unaldin Keskinovič in ples-no-glasbeni duet Amalu. Po izboru bo za zabavo in ples skrbel vse bolj uveljavljeni Duet Platin iz Maribora. Vstopnice za to enkratno prireditev si lahko rezervirate v Hotelu Sremič Krško. Opereta Srečkova pesem KRŠKO - Kulturni dom Krško vabi v soboto, 2. junija, na zaključek abonmajske sezone. V goste so povabili Orkester Slovenske vojske s solisti Operne šole na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Ob 20. uri bodo izvedli opereto J. Offenbacha Srečkova pesem. Dirigent bo Milivoj Šurbek. NA POHODU - V Društvu invalidov Krško 25 članic hodi k telovadbi. Od teh jih je nedavno II odšlo na pohod z Vidma na Veniše. Pri tem so pokazale veliko kondicije, ves čas so bile dobre volje, da so si napravile dan za zdravje. Veliko so se pogovarjale o naslednjih pohodniških ciljih. „Taki krajši izleti so zelo dobrodošli, ker vemo, kako pomembno je hoditi, “ pravi ena od udeleženk. (Foto: S. S.) SLOMŠKOVA KAPELICA - V Bračni vasi na Bizeljskem so v soboto blagoslovili kapelico z zvonom in kipom Matere božje, posvečeno Antonu Martinu Slomšku. Obredje vodil kanonik dr. Stanko Lipovšek. Za blagoslovitev sakralnega objekta sta se zahvalila med drugimi Vilko Soline, nekdanji župnik na Bizeljskem, in Rok Kržan, predsednik sveta KS Bizeljsko. Ta je povedal, da se Slomškova pot, ki se je doslej začenjala pri cerkvi, zdaj začenja pri Slomškovi kapelici. (Foto: M. L.) Brežiški gimnazijci in muzej predstavili skupno anketo med posavskimi izgnanci -Proučevali predvsem čas po vrnitivi iz izgnanstva - Zgibanka in razstava BREŽICE - Letošnja nedavna prireditev Majska pesem v Viteški dvorani Posavskega muzeja Brežice je presegla lansko. Obakrat so javno prikazali celoletno sodelovanje med dijaki brežiške gimnazije in muzejem. Letos je muzejski pedagog Ivan Kastelic organiziral dve taki delavnici. V eni so opravili raziskovalno nalogo med izgnanci iz Posavja v letih 1941-45, ki sojo predstavili v prvem delu omenjene prireditve. “Mladi sodelavci muzeja so se napotili k izgnancem, oboroženi z vprašalnikom in znanjem. Pred anketiranjem so morali spoznati tako vprašalnik kot zgodovino V soboto čistijo Krko KOSANJEVICA NA KRKI - Društvo potapljačev Vidra Krško, prebivalci krajevne skupnosti Kostanjevica na Krki in Lions club Krško bodo pripravili v soboto med 10. in 13. uro čistilno akcijo. Udeleženci bodo čistili Krko, predvsem v mestnih predelih, kjer so potapljači doslej odkrili velika podvodna črna smetišča. nemške raznarodovalne politike skozi tisoč let, od svetega rimskega cesarstva do nemškega naroda in Jutri otvoritev Resslove poti KOSTANJEVICA NA KRKI -Zavod za gozdove Slovenije območna enota Brežice v sodelovanju z Ljubljanskim regionalnim zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine. Zavodom za varstvom naravne in kulturne dediščine Novo mesto. Turističnim društvom Kostanjevica na Krki in Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije bo ob tednu gozdov pripravil slovesnost ob otvoritvi Resslove gozdne poti po Krakovskem gozdu. Na otvoritev poti bodo šli udeleženci v Krakovski gozd jutri ob 12. uri s parkirišča pred gostilno Žolnir v Kostanjevici na Krki. Hitlerjevih genocidnih akcij v okviru tretjega rajha. Vsak izmed desetih anketarjev je moral obiskati najmanj dvanajst izgnancev. Vzorec je zajel predvsem tiste, ki so bili po vojni ravno prav stari, da bi se morali začeti poklicno usposabljati. Odgovore so pod vodstvom mentoric v šoli obdelali in jih komentirali,” pravi muzejski pedagog Ivan Kastelc, ki je pripravil vprašalnik in celotno akcijo. Vprašalnik je bil po besedah Kastelica namer- • O delavnici je Posavski muzej Brežice pred prireditvijo Majska pesem izdal zgibanko, rezultate ankete in dobljeno statistična ter slikovno gradivo so predstavili na priložnostni razstavi. jen predvsem na obdobje po vrnitvi izgnancev v domovino. “Iz dobljenih odgovorov lahko sklepamo, da je bila za te ljudi od vojne uničena domovina še dodatno, čisto drugače izropana, razrušena in neprijazna,” pravi Kastelic. M. L. Krške novice PRINCESKI - Princese se morajo znati tudi smejati, če se smejejo iz srca, je to sploh enkratno. Kako je bilo v trenutku, ki ga je ovekovečila tudi fotografija s kronanja 26. maja 2001 pozno ponoči, ko dosedanja cvičkova princesa Urša Zalar predaja krono Saši Jerele, naslednici? OB DNEVU MLADOSTI -Ali Čehi še spoštujejo 25. maj -dan mladosti? Kakor koli že je, češka tovarna Vipap Videm Krško je odprla novo belilnico prav 25. maja. KULTURNO - Klic s terena opozarja, da so zelo zanemarjeni nekateri kulturni spomeniki v Krškem, tako npr. mavzolej blizu vrtca in občine. H klicu bi lahko dodali, da bo omenjene slabe razmere popravila občina Krško. Vendar se ne ve, katera, ali tista, ki jo vodi Franci Bogovič, ali tista, ki jo ustanavlja Niko Žibret? OD NEPOPOLNOSTI K POPOLNOSTI - Kostanjevica na Krki je ugotovila, daje ureditev mestnega otoka nepopolna. Nepopolna naj bi bila ureditev zato, ker jo je projektiralo podjetje, ki v svojem imenu sploh nima ime Krka, ampak Sava, čeprav se mesto imenuje, kot rečeno, Kostanjevica na Krki in ne Kostanjevica na Savi. Človek bi v tako težkem položaju preprosto ustanovil lastno, popolnejšo občino, pa bi imel mir pred tujimi strokovnjaki in tujim denarjem. Kostanjevica na Krki jo bo tudi ustanovila. Novo v Brežicah NEKDO JE NEKAJ OBLJUBIL - Mlada brežiška strelka Vesna Kržan je letos enkrat že dokazala, da ji med vrstnicami v Sloveniji ni para. Z zračno pištolo je dosegla nov državni rekord. Ker bo julija na sporedu državno prvenstvo v streljanju z malokalibrskim orožjem, jo je zamikalo, da bi se preizkusila še v tej disciplini. Ker v njenem klubu takega športnega rekvizita ne premorejo, radovednost pa ji ni dala miru, si gaje za en trening izposodila. In glej, čeprav je MK pištolo držala v rokah prvič v življenju, je ob prvem poskusu že presegla veljavni državni rekord Kočevke Andreje Kep! Sedaj samo upa, da bo župan izpolnil obljubo, dano ob aprilskem rekordnem dosežku, in da se bo v kratkem dokopala do orožja, s katerim bi čez dva meseda napadla še drugi državni rekord. USTANAVLJAJO, UKINJAJO - Če bodo začeli demontirati tudi občino Brežice, tako kot razstavljajo sosednjo Krško, se bo Svet pokrajine Posavje v ustanavljanu lahko kmalu preimenoval v Svet pokrajine Posavje v razpadanju. Arsen Dedič in klapa Nostalgija PODSREDA - V okviru Glasbenega poletja na gradu Podsreda bo v soboto, 2. junija, ob 20. uri v atriju gradu koncert zagrebškega skladatelja, šansonjerja in pesnika Arsena Dediča ter zagrebške klape Nostalgija. OPOZORILO ČEBELARJEM 0 postavljanju čebeljih panjev v gozdu Gozdarski inšpektor opozarja čebelarje na pravilnike, ki jih morajo upoštevati pri postavljanju panjev v gozdu - Kršiteljem grozijo denarne kazni Trebelske kmečke igre TREBELNO - Društvo mladine Trebelno bo pripravilo v nedeljo, 3. junija, pri lovski koči na Trebelnem že kar tradicionalne kmečke igre. Začele se bodo ob 14. uri, po zaključku pa bo veselica z ansamblom Lojzeta Slaka. Z NOVOMEŠKE MCE Na skromno založeni ponedeljkovi novomeški tržnici so branjevke ponujale: fižol v zrnju po 500 do 600 tolarjev kilogram, solato po 300 do 400, stari krompir po 100, mladi krompir po 200 do 250, kifeljčar po 250 do 300, špinačo po 600 in jurčke po 1000. Šopek peteršilja je stal 50 tolarjev, mlade čebule 100 ter blitve, pehtrana, kamilic in žajblja 200, zavitek rezancev 300, kilogram suhih sliv 700, suhih jabolk 1000, češenj 800, jabolk 60 do 130, hrušk 150, jagod 500, liter gozdnih jagod 1000, liter in pol sadjevca 1200 in domačega kisa 200, kilogram medu 900 do 1200 tolarjev. Za sadiko paradižnika in paprike je bilo potrebno odšteti 50 ter zelja 20 tolarjev, dobila pa so se tudi različna semena. sejmisca Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 71 do 3 mesece starih prašičev, 32, starih 3 do 5 mesecev, kar je 40 do 70 kg, in 3 prašiče, težke 100 kg. Prve so prodajali po 430 do 480 tolarjev kilogram, kar je 11.000 do 16.000 za žival, druge po 360 do 440, kar pomeni 18.000 do 25.000, in tretje po 320 do 360 tolarjev kilogram, kar znaša 32.000 do 35.000 tolarjev za žival. V spomladansko poletnih mesecih, ko cvete jelka, v mnogih gozdnih sestojih na področjih jelovih gozdov opazimo postavljene kamione, kamionske prikolice in kontejnerje s čebeljimi panji. Lastniki vozila parkirajo ali postavljajo neoznačene kontejnerje po gozdovih mnogokrat brez soglasja lastnikov gozdov in brez vednosti pristojnih gozdarjev Zavoda za gozdove Slovenije. Z nepravilnim parkiranjem ali postavljanjem panjev na ali ob gozdne ceste in poti, gozdarske rampe ali na košenice v gozdu ovirajo delo gozdarjev, lastnikov gozdov, lovcev kot tudi naravno gibanje živali po ustaljenih stečinah, kar pomeni, da ne poznajo vseh predpisov, ki urejajo to področje. Pravilnik o varstvu gozdov (Uradni list RS številka 92/2000) v 23. členu pravi: prostor za postavitev čebeljih panjev in njihovo število se določita v soglasju z lastnikom gozda ter v sodelovanju z zavodom in s kmetijsko svetovalno službo. Čebelji panji ne smejo biti postavljeni na naravnih prehodih prosto živečih živali in na vzdrževanih pašnih površinah v gozdu in ne smejo onemogočati normalne rabe gozdne infrastrukture za gospodarjenje z gozdovi. Pravilnik o načinu in pogojih izkoriščanja čebelje paše (Uradni list SRS, št. 21/1981) določa obvezno prijavljanje čebelarskim društvom zaradi usklajevanja pašnega reda. Čebelarji se vnaprej dogovarjajo z lastniki oziroma uporabniki zemljišč, na katerih so stojišča, in o pogojih uporabe zemljišč. Po 6. členu istega pravilnika morajo biti čebelje družine na stojiščih označene s polnim naslovom lastnika in skupnim številom čebeljih družin. Uredba o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju (Uradni list RS številka 16/95 in 28/95), ki jo je izdala Vlada Republike Slovenije, pravi, da je na območju Republike Slovenije v naravnem okolju prepovedano voziti, ustavljati in parkirati z vozili na motorni pogon in s kolesi, razen če se ne opravljajo službene vožnje ali vožnje za opravljanje dejavnosti (gospodarjenje z gozdovi, opravljanje kmetijskih del, geoloških del, geodetskih del, urejanje vodotokov, vzdrževanje infrastrukture in pomoč pri reševanju). Ustavljanje ali parkiranje vozil na motorni pogon in koles v pasu 5 m izven vozišča je dovoljeno, če je v skladu s predpisi o varnosti cestnega prometa in če temu ne nasprotuje lastnik zemljišča. Za kršilce uredbe so predpisane denarne kazni. Nadzor nad izvajanjem uredbe opravljajo poleg policije tudi inšpektorji za varstvo okolja, gozdarstvo in kmetijstvo. Čebelarji naj se pred postavitvijo Cviček spet na Ustavnem sodišču Vino Brežice si še naprej prizadeva proti zaščiti cvička Vino Brežice je na Ustavno sodišče Slovenije vložilo pobudo za oceno ustavnosti pred kratkim noveliranega Zakona o vinu. Pred tem je tako pobudo vložilo za Pravilnik o vinu z oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja cviček. Tako pravilnik kot zakon določata, da lahko oznako cviček nosi le vino, pridelano in polnjeno znotraj točno določenega vinorodnega okoliša Dolenjska. (J) kmetijsko svetovanje Kmetijsk(H)koljski program Letos je poskusno obdobje - Program zahteva petletno pogodbo V UL. št. 34/01 siTahko podrobno preberemo o Uredbi slovenskega kmetijsko-okoljskega programa in uvedbi neposrednih plačil za ukrepe v letu 2001 (EKO 2, EKO 3). Namen programa je vzdrževanje kmetovanja in popularizacije kmetijske pridelave, ki zagotavlja sonaravno rabo naravnih virov, ohranja biotsko pestrost rastlinskih in živalskih vrst ter varuje naravno in kmetijsko krajino ob sočasnem trajnostnem razvoju podeželja. Upravičenci za pridobitev neposrednih plačil v okviru programa so kmetijska gospodarstva - kmetije, ki izpolnjujejo predpisane pogoje in se v program vključijo prostovoljno, ukrepe pa lahko izvajajo na celi kmetiji ali pa delu. Naj navedemo nekaj pogojev, kijih morajo upravičenci izpolnjevati: najmanjša površina, na katerem lahko na kmetiji uveljavljajo en ukrep, je 0,3 ha; upoštevati je treba načela dobre kmetijske prakse pri gnojenju in varstvu rastlin, obtežba z živino na kmetijskem gospodarstvu ne sme preseči 1,9 GVŽ/ha; količina uporabljenega organskega dušika mora biti manjša od 170 kg na hektar letno: potrebno evidenco vseh delovnih opravil - analize tal, gnojilni načrti in drugo; upoštevati okoljske predpise in predpisane akte na zavarovanih območjih in še druge pogoje pri posameznem ukrepu. Za vse ukrepe pa velja, da je vstop v program prostovoljen, vendar se je potrebno obvezati, da bomo kmetovali po tem programu še pet let. V letošnjem letu so na voljo 4 ukrepi oz. 10 programov, v katere se lahko vključite ali pa se pripravite na njih do naslednjega leta, ti pa so: 1. zmanjševanje negativnih vplivov kmetijstva na okolje: v to skupino spadajo programi odpravljanje zaraščanja, ohranjanje kolobarja, integrirano sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo ter ekološko kmetovanje; 2. ohranjanje naravnih danosti, biotske pestrosti, rodovitnosti tal in tradicionalne kulturne krajine: v to skupino spadajo programi planinske paše, travniških sadovnjakov in sonaravna reja domačih živali; 3. varovanje zavarovanih območij; 4. ukrep je izobraževanje. Eni programi so samostojni, drugi pa so v kombinaciji. Podpore so za vsak program različne. Letošnje leto je uvajalno in začetno obdobje teh programov, v naslednjih letih pa se bo ta program razširil še na ostale ukrepe. Prav je, da se z njimi seznanimo še podrobneje ter začnemo razmišljali tudi o uvedbi okoljskih programov na naših kmetijah. Naše mnenje je, da so kmetijsko-okoljski programi tisti, na podlagi katerih bodo v bodoče na naših kmetijah lahko pridobili tudi več finančnih podpor, vendar se bo potrebno v program vključiti s petletno pogodbo ter z izpolnjevanjem dodatnih pogojev in evidenc. Več informacij lahko dobite na enotah KSS. Ne pozabite, da je čas za pripravo obrazcev o kmetijskem gospodarstvu in vseh prilog, ki so potrebne zraven, kajti v teh obrazcih se opredelite tudi za posamezen kmetijsko okoljski program. Rok za oddajo obrazcev pri Agenciji za kmetijske trge je 30. junij 2001. BERNARDA STARIHA, dipl. inž. kmet. Ustavno sodišče je lani "ustreglo” Vinu Brežice in zadržalo izvajanje pravilnika, s čimer mu je omogočilo, da je svoje vino, imenovano cviček, še naprej lahko prodajalo. Ko je potem parlament sprejel zakon, kije v enaki meri kot pravilnik zaščitil cviček, je že kazalo, da bo Vinu Brežice in tistim, ki stojijo za njim, pri onemogočanju zaščite cvička končno odklenkalo. A sedaj je brežiška firma vložila še pobudo za oceno ustavnosti zakona. Tako sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve kot vlada menita, da ne pravilnik ne zakon o vinu ne omejujeta ustavnih pravic pobudnika in ne povzročata neenakopravnosti pred zakonom. To mnenje soglasno podpira tudi parlamentarni odbor za kmetijstvo. Tako vlada, sekretariat in parlamentarni odbor. A vsa stvar je znova na Ustavnem sodišču. Vino Brežice pa si je spet pridobilo čas in odložilo zaščito cvička. Medtem se da, če nič drugega, napolniti nove količine vina, ki mu v Brežicah pravijo cviček, pri Mercatorju pa ga prodajajo po klošarskih cenah. čebeljih panjev na stojišča v gozdovih zaradi uskladitve interesov različnih uporabnikov gozdnega prostora predhodno posvetujejo z pristojno terensko gozdarsko službo Zavoda za gozdove, ki ima svoje izpostave v vseh večjih krajih Dolenjske in Bele krajine. BORUT TAVČAR, univ. dipl. inž. gozd., gozdarski inšpektor Subvencije odvisne od pravilno izpolnjenih obrazcev LOŠKI POTOK - Agencija RS za kmetijstvo in razvoj podeželja izvaja v tem času za kmete inštruktaže o izpolnjevanju obrazcev za dodelitev subvencij. Ti obrazci, ki so dokaj obširni in zahtevni, delajo kmetom velike preglavice, zato loška kmetij-skosvetovalna služba pripravlja poseben servis za izpolnjevanje glede na zahtevnost gradiva. Vloge morajo biti oddane med L in 30. junijem. In kaj lahko pričakujejo kmetje? 16 tisočakov neposrednih plačil za hektar obdelovalne površine, po 25 tisoč tolarjev za mlado klavno govedo in krave dojilje, za drobnico 3400 tolarjev, medtem ko za kobile cena še ni znana. Dodatnih 16 tisočakov za hektar lahko pričakujejo kmetje v gorskih višinskih predelih, kamor spada celotna občina Loški Potok. Kar pa se odredbe o prepovedi klanja živine doma tiče, lahko posamezniki s potrdilom klavnice dobe 25 tisočakov nadomestil za stroške. Poleg osnovne podpore lahko kmetje za sonaravno vzrejo živali uveljavljajo nadaljnjih 9 tisoč tolarjev za hektar, prav tako pa je mogoče uveljavljati dodatne podpore za območja, kjer živali ogroža medved. A. K. MLAKARJEVA GOBA - Petmesečna nečakinja Marija se je prisrčno nasmehnila, ko ji je teta Cvetka Mlakar pokazala polkilogramskega jurčka, ki ga je našla te dni v bližini doma na Ponikvah. Domačini pravijo, da če je kakšna goba v hostijo Cvetka gotovo najde. V tem času so gobe še precejšnja redkost. (Foto: P. Perc) N HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr. Julij Nemanič Starikavost vina 10 let od odkritja bolezni (Nadaljevanje) V Stuttgartu je vsaka tri leta sejem za vinogradniško, kletarsko in za panogo ostalo potrebno opremo, ki ga imenujejo In-tervitis. Dva dni pred otvoritvijo sejma sta potekala ločeno vinogradniški in vinarski simpozij. Vinarski simpozij, ki sem se ga udeležil tudi jaz, je imel naslov “Novi enološki postopki in kakovost vin” in je šesti, odkar ga organizirajo. V tem obdobju seje mednarodno zelo uveljavil, saj mu prisostvujejo poleg Evropejcev tudi vinarji z vseh kontinentov. Letos ni bilo Avstralcev in Azijcev, so pa bili prisotni enologi iz vodilnih evropskih vinarskih inštitucij poleg številnih enologov iz prakse. V referatih so bili predstavljeni rezultati treh in večletnih raziskav, ki obravnavajo problematiko in možen razvoj kletarstva. Zvedel sem, da je minilo 10 let od odkritja bolezni “neznačilno staranje belih vin”, kateri so posvečeni tekoči članki v rubriki “En hribček”. Kar nekaj referentov je poročalo o tej bolezni, saj o njej še ni odkrito vse, a se vsako leto pojavlja. Pri tedenskih pokušnjah v Kmetijskem inštitutu Slovenije je vsakokrat najmanj eno vino, ki očitno kaže, daje nenormalno in prezgodnje staranje belih vin naš resen problem. Na žalost poleg pooblaščenih pokuševalcev v Sloveniji premalo ljudi ve za to čudno spremembo vina, ki se nekaj mesecev po končanem alkoholnem vrenju kar naenkrat pojavi v vinu. Svetujem vsem, ki imate še na zalogi belo vino, da ga temeljito pokušate. Če zaznate vonj, podoben naftalinu ali mokri postani krpi, ali vsiljiv vonj, podoben cvetju akacije, imate opraviti z vinom, kije bolno. Posebno vina s parcel, ki so bile zelo rodne ali jih je pestila suša, ali če ste preveč obrali listje v bližini grozdja v začetku zorenja in posebno v dolgoletno zatravljenih vinogradih, so bolj podvržena tej neprijetni spremembi. Taka vina so neozdravljiva, so pa še vedno sprejemljiva za nezahtevne pivce. V glavnem smo doslej iskali vzroke za to bolezen v vinogradih, ki so med vegetacijo doživljali razne stresne situacije. Proučevanja so pa pokazala - o tem so poročali na simpoziju v Stuttgartu - da je nastanek starikavosti vina lahko pospešil neprimeren potek predelave grozdja ali alkoholnega vrenja. Ponovno navajam, daje neprijetni vonj in okus posledica 2-aminoacetofe-nona(AAF), ki se tvori v vinu. Spremljanje pojava je pokazalo, da se pred nastankom AAF pojavi v vinu indol ocetna kislina (IOK). Ta kemični potek navajam, ker so ugotovili, da se pri vrelnih temperaturah pod 15° C tvori več IOK, ki preide v AAF. Velikokrat pride je na koncu alkoholnega vrenja do ohladitve v sodu, alkohol pa je tako in tako strup za kvasovke in ob zaključku vrenja ga je veliko, kar sploh oteži sigurno povretje sladkorja. Zato je zelo priporočljivo omogočiti temperaturo mladega vina nad 15° C, dokler ne povre do konca. ^ J(JL]J NEMANIČ Cviček združuje! KOSTANJEVICA NA KRKI -"Mislim, da ni vina v Sloveniji, ki bi tako združil župane, pridelovalce in druge, kot jih je cviček. To je še en argument za ustanovitev pooblaščenega enološkega laboratorija v Novem mestu.” Tako je menil predsednik državnega sveta Tone Hrovat na nedavni okrogli mizi v Kostanjevici na Krki. Hrovat je tam zagovarjal ustanovitev omenjenega laboratorija v Novem mestu. Razlog za ustanovitev je po njegovem tudi to, da območje južno od Ljubljane daje Ljubljani veliko denarja. Sedma razstava ovc in koz SEMIČ - Društvo rejcev drobnice ' Bele krajine pripravlja v sodelovanju s Kmetijskima svetovalnima službama iz Črnomlja in Metlike sedmo razstavo ovc in koz. Pričela se bo v nedeljo, 3. junija, ob 9. uri pri penzionu Smuk v Semiču. Poleg razstave in ocenjevanja drobnice bodo na ogled tudi pastirski in ovčarski psi, ocenjevanje pečenke, ki bo z ovčjim golažem tudi naprodaj ter pastirske igre. Prikazali bodo tudi, kako postaviti elektro ograjo in strojno ostriči ovce. PR’ MARTINOVH - Na Gorenjem Gradišču pri Šentjerneju sta v soboto Janez in Marta Krhin odprla turistično kmetijo “Pr' Martinov'h". Na dvorišču pred obnovljenim poslopjem je predsednik Turističnega društva Šentjernej Pavle Turk v kratkem nagovoru med drugim povedal, da je kmetija velika 15 hektarjev, poslopje pa 260 kv. metrov. Obnova hiše, v kateri bodo gostje lahko tudi prespali, je stala okoli 15 milijonov tolarjev. Pr' Martinov ‘h bodo obiskovalcem ponudili narezke iz domačih suhomesnatih dobrot, domači sir in sok, dobrote iz krušne peči, cviček, sodelovali pa bodo lahko tudi pri kmečkih opravilih. Turistično kmetijo je ob pomoči Krhinove hčerke Urške uradno odprl šentjernejski župan Franc Hudoklin, blagoslovil pa jo je šent-jernejski župnik Anton Trpin. V priložnostnem kulturnem programu so nastopili koledniki z Gradišča, sosedova fantiča, ljudski pesnik Jože Grgovič pa je prebral posebej za to priložnost napisano pesem. (Foto: M. Hočevar -Megafoto) helena mrzliur gospodinjski kotiček Nabodala za malico v naravi Za pripravo mesnih, zelenjavnih, sadnih ali mešanih nabodal ne potrebujemo vedno žara, saj lahko peko poenostavimo s kamni ali opekami. Potrebujemo paličice, na katere nataknemo slastne prigrizke in oglje ali suho dračje za kurišče. Ko se ustvari ugodna žerjavica, pričnemo peči. Za piščančje nabodalo (4 osebe) potrebujemo 2 komada piščančjih prsi, kijih dobro natremo s soljo in poprom, z gorčico, s papriko in pokapljamo z oljem. Nato meso narežemo na primerne koščke, jih v posodi dobro premešamo in nekaj časa pustimo. Medtem narežemo papriko, bučke na kvadrate ter slanino na tanke rezine. Na paličice izmenično natikamo meso, zelenjavo in slanino. Priporočljivo je, da žerjavico pod nabodali prekrijemo z alu folijo in s tem preprečimo, da bi se maščoba žgala. Za ribje nabodalo uporabimo svežega lososa, ribji file, nekaj škampov, lignjev in limonine rezine. Meso primerno narežemo, ostalo očistimo in na paličice izmenično natikamo belo ribo, rakce, lososa, lignje, vmes pa damo še rezini-co limone. Vse rahlo premažemo z oljem, potresemo z mešanico začimb za ribe in počasi pečemo. Zraven ponudimo omako iz česna, peteršilja in malo pogretega olivnega olja. Če hočemo energijsko bogatej- ša nabodala, bomo na paličice nataknili sočno, nekoliko bolj mastno svinjsko meso. Meso že doma narežemo na primerne koščke, ga obložimo s stroki česna in zavijemo v alu folijo. Vse skupaj položimo v hladilnik in pustimo čez noč. Pred peko česen odstranimo. Na paličice izmenično natikamo svinjsko meso, srebrno čebulico in rezine pancete ter rahlo premažemo z oljem. Pečemo počasi, pri zmerni temperaturi. Okusna je tudi pečena drobovina, kot so svinjske ali telečje ledvičke in jetra. Narežemo jih na debelejše rezine, jih potresemo z baziliko, origanom in pokapljamo z belim vinom ter oljem. Nabodala sestavimo iz koščkov ledvičk ali jeter, posebne salame, hrenovke in različne zelenjave. Pred serviranjem jih potresemo s soljo in poprom. Za vse, ki se mesa izogibajo, pa pripravimo vegetarijansko nabodalo. Izberemo zelenjavo, ki se po okusu med seboj dobro ujema, kot so čebula, gobe, pelati, jajčevci, bučke, mladi krompir in podobno. Vso pripravljeno zelenjavo solimo, popramo, premažemo z oljem in spečemo. Tudi nabodala s sadjem so lahko pravo presenečenje. Sestavimo kij iz banan, jabolk, hrušk, sliv in popestrimo okus z limoninim sokom, cimetom ali vanilijo. Trije zaključni koncerti ČRNOMELJ. METLIKA, SEMIČ - Učenci Glasbene šole Črnomelj s podružnicami vabijo na zaključne koncerte, in sicer v ponedeljek, 4. junija, ob 18. uri v Kulturni dom Črnomelj, v torek, 5. junija, ob 18. uri v Kulturni dom Metlika in v sredo, 6. junija, ob 18. uri v Kulturni dom Metlika. Dober večer, ljubca moja ARTIČE - KUD Otona Župančiča Artiče, Fantje Artiški vabijo v nedeljo, 3. junija, na predstavitev glasbene kasete iz arhiva Narodopisnega inštituta ZRC SAZU z naslovom Dober večer, ljubca moja. Prireditev, na kateri bodo zapeli oz, zaigrali še ljudski pevci Ajda iz Dolenje vasi, ljudski pevci iz Sromelj in Globokega, godec na diatonično harmoniko Rudi Krošelj in tamburaška skupina Trebeški drotarji, bo ob 18. uri v prosvetnem domu v Artičah. Pestro v Gogi NOVO MESTO - Pretekli četrtek. 24. maja, so v knjigarni Goga Mesec nemega filma nadaljevali s filmom po izboru Klemena Dvornika Nanuk s severa. V petek, 25. maja, pa so prijeten glasbeni večer pripravili v sodelovanju z Glasbeno šolo Marjana Kozine. Predstavili sta se flavtistki Janja Pibernik in Marjana Miklič iz razreda Ernesta Jazbeca. Na klavirju ju je spremljala Adre-ja Dreo, na čelu pa Iva Vrbančič. 12. slikarski ekstempore Muljava 2001 MULJAVA - 26. in 27. maja je na Jurčičevi domačiji potekal 12. slikarski ekstempore Muljava 2001. V nedeljo, 27. maja, so v Galeriji Kresnička svečano odprli razstavo del in podelili nagrade. Razstava bo na ogled do 16. julija. Skrivnostno obogatil sveti prostor O minljivosti je naslov razstave slik in skulptur vsestranskega ljubljanskega umetnika Jožefa Muhoviča v samostanski cerkvi - Nagovor prof. Igorja Zidiča - Do 26. avgusta KOSTANJEVICA - Če kaj, potem je minljivost gotovo vsem blizu. Ali pa bi nam morala biti. Živeti - umreti je usoda naša. O minljivosti, takšni in drugačni, pa veliko razmišlja tudi umetnik, slikar, grafik, kipar, filozof, likovni teoretik in pedagog Jožef Muhovič, saj je takšen tudi naslov njegove razstave v Galeriji Božidarja Jakca, ki sojo odprli v petek, 25. maja. Razstava je gotovo nekaj posebnega, “saj gre za eno tistih, ki jo je avtor dalj časa in s posebnim spoštovanjem pripravil prav za ta prostor. Idejo je dobil prav tu pred tremi leti na otvoritvi neke druge razstave,” je uvodoma dejal direktor galerije Bojan Božič. Gre za slike (velika platna), risbe in skulp- ture, ki jih je Muhovič ustvaril v zadnjega pol leta. "Njegove stvaritve sodijo v kostanjeviški sveti prostor, kjer so predstavljene; prav vanj: odločno, z veliko sugestivnostjo stopajo v zaupen pogovor z vso gostoto njegovih večstoletnih pomenovin večnih sporočil. Še več. Cerkveni prostor v najpleme- NA OTVORITVI - Otvoritev razstave del Jožefa Muhoviča (drugi z leve) je z glasbo oplemenitil violinist Drago Arko. Prvi na desni sedi Igor Zidič. (Foto: L. M.) Skupni koncert na gradu NOVO MESTO - Komorni moški zbor Lek iz Ljubljane in mešani pevski zbor Krka iz Novega mesta vabita danes, v četrtek, 31. maja, ob 20. uri na skupni koncert, ki se bo ob 20. uri pričel na dvorišču gradu Grm. Vstopnine ni. V primeru slabega vremena bo prireditev v Galeriji Krka. Prepevamo pomladi BREŽICE - Takšen je bil naslov skupnega koncerta mešanih pevskih zborov: Vive iz Brežic, Akademika iz Trbovelj in Primoža Trubarja iz Loke pri Zidanem Mostu, ki je bil v petek, 25. maja, v cerkvi sv. Roka. Študijska razstava likovnih del BRESTANICA - Na gradu Raj-henburg so v sredo, 30. maja. ob 19. uri odprli študijsko razstavo likovnih del. Svoja dela so na ogled postavili udeleženci likovne šole, ki je od marca do maja pod mentorstvom akademskega slikarja Jodorčeta Atanasova potekala v Krškem. Razstava knjig otrok NOVO MESTO - V četrtek, 31. maja, bo ob 17. uri v avli Kulturnega centra Janeza Trdine otvoritev razstave knjig, ki so jih izdelali otroci. Pred otvoritvijo bo kratek program. nitejšem pomenu bogatijo: dodajajo mu novo razsežnost, ne da bi ga oskrunile v njegovi izvorni čistosti," je o razstavi dejal filozof Gorazd Kocjančič. Svet vsake slike in skulpture je pristen simbol, katerega sporočilnost se razkriva v pretanjenem neposrednem delovanju barv in oblik. Avtorjev pogled lovi in ohranja sledi propada, minevanja in razkroja. Kot pravi Kocijančič, Muhovič “slika eshatološki razkroj forme in pretresljivo meditira o smrti.” Velika platna, ki jim dodajajo sporočilne odtenke še skrivnostne skulpture in krhke risbe, kot rdeča nit, ki omogoča sklenjeno razumevanje razstave, veže sedeči lik z dvignjenimi objetimi koleni, z glavo, naslonjeno na kolena. Ta povratek človeškega lika v svet abstraktnih oblik kaže na tisto, kar v minevanju vztraja in traja, čeprav tudi samo mineva. Človek, sredi minljivosti, na križišču svetov in različnih izkušenj, zavedajoč se svoje minljivosti in propadljivosti vsega. Človek, vrnjen v tišino, v molk sebe in sveta. V premišljevanje Božjega molka. Na otvoritvi je o razstavljenih delih spregovoril direktor Moderne galerije v Zagrebu prof. Igor Zidič, ki je napisal tudi spremno besedilo. Muhovič z minljivostjo ne misli le problematiko razvidne minljivost nas samih in stvari okoli nas, ampak bolj problematiko minljivosti oblik, za katere mislimo, da so umetnost in da s časom ne bodo izgubile tega občutka in naboja. Zakaj torej preživijo le nekatere, katere in zakaj? “Pri Muhoviču me veseli, daje delo posvečeno temeljnim stvarem in temelju vsega. Kaj potem? Kdor si postavi to vprašanje, je resen človek, ki misli odgovorno. Pri Muhoviču mi je všeč, da izbira, kar mu svet daje, a brez polemičnosti,” je v zanimivem govoru dejal Zidič in avtorju čestital ob razstavi v samostanski cerkvi, “kajti tu se umetnik sreča z Bogom in kdor zdrži v tem prostoru, je dober”. L. MURN Svet otroške domišljije KRŠKI SIMFONIKI NAVDUŠILI - Na redni letni koncert so v soboto, 26. maja, povabili člani Simfoničnega orkestra Glasbene šote Krško, ki ga vodi prof. Drago Gradišek. V domačem kulturnem domu so navdušili s pestrim programom, saj so zaigrali dela G. F. Handla^ R. Wagnerja, W. A. Mozarta, G. Puccinija, R. W. Smitha, L. Bernsteina, J. IT'illiamsa, A. LL. IVebbra itd. Poslastica večera je bil nastop solistke, prof. petja na Glasbeni šoli Brežice, Marjetke Podgoršek Horžen, ki je zapela nekaj arij (na sliki spredaj), podelili pa so tudi priznanja učencem glasbene šole z regijskega in državnega tekmovanja. Za dober glasbeni podmladek v Posavju se očitno ni bali. Prireditev je vodila Vidka Kuselj. (Foto: L. Murn) POMLAD PRVIČ Z NOVIM DIRIGENTOM - Pevci novomeškega mešanega pevskega zbora Pomlad so v petek, 25. maja, na vrtu zdravilišča v Šmarjeških Toplicah poskrbeli za prijeten pomladni večer. Kol vedno so tudi tokrat poslušalce navdušili z dobrim nastopom, na koncertu pa so se prvič predstavili z novim vodjo Fernandom Mejiasom iz Argentine, saj je njihova dirigentka Jožica Prus, ki zbor vodi že od začetkov leta 1992, začasno odsotna. Kot je povedala Mojca Hočevar, Mejias že tri leta živi v Sloveniji, kjer nadaljuje svoje glasbeno izobraževanje kol študent dirigiranja in solo petja na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Pevci Pomladi, ki so že veliko nastopali doma in v tujini, njihov največji uspeh pa je lanska srebrna medalja na olim-piadi pevskih zborov v Nemčiji, imajo pred sabo lep dogodek: letos jeseni bodo izdali prvo zgoščenko. (Foto: L. Murn) Razstava ilustracij Gorazda Vahtia NOVO MESTO - Do 18. junija je v Galeriji Krka na ogled razstava del akademskega slikarja - ilustratorja Gorazda Vahna iz Ljubljane. Otvoritev je v torek. 22. maja, pospremil prisrčen nastop malčkov glasbenega vrtca Ringaraja z zborovodkinjo Tanjo Rauch ob klavirski spremljavi Slavka Rauc-ha, na flavti pa je igrala Eva Kramar. Mladim glasbenim gostom so bila razstavljena dela blizu, saj Vahnove ilustracije bogatijo vsako številko njihovega priljubljenega časopisa Cicibana in Cicidoja. Na tokratni razstavi se Vahen predstavlja v glavnem z deli iz zbirke Svetlanovčki - riše dela Svetlane Makarovič. "Mislim, daje tu našel svoj svet. Nasploh je v sedmih letih, odkar se z ilustracijo ukvarja 17. revija pihalnih orkestrov Posavja BREŽICE - Na drugem delu 17. revije pihalnih orkestrov Posavja bodo v petek, 1. junija, ob 19.30 na grajskem dvorišču Posavskega muzeja nastopili pihalni orkestri Glasbene šole Brežice, Kapele, Videm Krško in Gasilska doba na pihala Loče. V primeru slabega vremena bo koncert v kulturnem domu v Dobovi. Srečanje plesnih skupin NOVO MESTO - Območna izpostava Sklada vabi v petek, I. junija, oh 18.30 na srečanje plesnih skupin Dolenjske, Posavja in Bele krajine. V veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine se ho predstavilo enajst skupin iz Novega mesta, Metlike, Trebnjega in Krškega. Gorazd Vahen profesionalno, napredoval, dodal izkušnje, znanje, vtem obdobju pa je tudi veliko naslikal,” je ob otvoritvi povedal urednik ilustracije pri Mladinski knjigi Pavle Učakar, ki je Vahna označil kot ilustratorja mlajše generacije, ki pa je v naš ilu-stratorski prostor prinesel svežino "mularije", prepojene po eni strani s stripi in risankami, po drugi pa z novejšo tradicijo slovenske ilustracije, ob kateri je rasla. Je zdru-ževalec dinamike in akcijskosti najširše pop kulture ter atmosfere poetičnosti nekdanjih vzornikov ter starejših kolegov. Verjamem, da s tem današnjim otrokom z lahkoto odtegne kanček pozornosti od televizije in računalnika. To pa je že velik uspeh.” L. M. Žaničeva v Kostanjevici KOSTANJEVICA - V lapi-dariju Galerije Božidarja Jakca bodo v petek, 19. junija, ob 19. uri odprli razstavo del akademske kiparke iz Zagreba Vlaste Zanič. ARTIŠKI FOLKLORISTI - S prekmurskimi pustnimi plesi so večer otvorili člani folklorne skupine KUD Otona Župančiča iz Artič, ki že več kot 30 let gojijo plese slovenskih pokrajin. (Foto: L. M.) Naši najboljši folkloristi Sest skupin je nastopilo na medobmočni reviji folklornih skupin Dolenjske, Bele krajine in Posavja BREŽICE-V čudovitem prostoru grajskega dvorišča Posavskega muzeja so v soboto, 26. maja, prišli lahko na svoj račun ljubitelji plesa, natančneje folklore. V organizacije Javnega sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Območna izpostava Brežice je namreč potekala medobmočna revija folklornih skupin Dolenjske, Bele krajine in Posavja. ' Zaplesalo in zapelo je šest najboljših folklornih skupin. Večer je otvorila Folklorna skupina KUD Otona Župančiča iz Artič z vodjo Zdravkom Duši-čem, ki je predstavila prekmurske pustne plese, dragatuška skupina, ki jo vodi Zdenka Pezdirc, pa je izbrala splet belokranjskih pesmi in plesov. Z Jutran-co, plesi in igrami zadnjega dela Kmečke ohceti v Pišecah so se predstavili člani folklorne skupine Duplo iz Pišec pod vodstvom Uroša Bračuna, z Metliškim obredjem pa folkloristi skupine Ivana Navratila iz Metlike, kijih vodi Boštjan Kočevar. Obiskovalci so lahko bolje spoznali tudi kozjanske plese, ki so jih zaplesali člani folklorne skupine DKD Svoboda s Senovega pod vodstvom Tonija Petroviča. Večerje zaključila folklorna skupina Kres iz Novega mesta z vodjo Branko Moškon, ki sije za temo izbrala metev prosa. Pri vseh nastopih velja omeniti domiselno koreografijo Prireditve seje udeležila Meta Benčina, strokovna delavka na področju folklore pri republiškem Skladu, nastope pa je strokovno spremljal Mirko Ramovš, ki bo, ko bo videl nastope na vseh medobmočnih revijah v Sloveniji, izbral najboljše folklorne skupine za republiško tekmovanje julija v Beltincih. Kot je povedala vodja brežiške izpostave Sklada Simona Rožman Strnad, je bil z nastopi dolenjskih, belokranjskih in posavskih folkloristov zadovoljen, zlasti pa ga je navdušil zanimivi prireditveni prostor brežiškega gradu. Za prijetno povezovanje programa je poskrbela Gledališka skupina KUD Otona Župančiča iz Artič oz. Miče in Frence ali Jana Kovačič in Mitja Molan. L. M. Faca meseca -Sašo Dukič Film in jezik NOVO MESTO - Dijakinja 2. letnika novomeške Gimnazije Ada Zupančič je letos pričela v LokalPa-triotu pripravljati posebne pogovore z gosti, “zanimivimi dolenjskimi, zlasti novomeškimi ljudmi, ki jih, ali pa tudi ne, dobro poznamo,” pravi. Srečanja je naslovila z gimnazijskimi večeri oz. s faco meseca. V četrtek, 24. maja, je na tretji takšen klepet povabila vsestransko dejavnega Saša Dukiča, ki ga večina pozna kot igralca (komu ni znana Mama Manka?), režiserja, producenta, scenarista, glasbenika. Sicer pa je Sašo po poklicu slavist. “Moja največja hobija sta film in jezik in pri študiju sem se odločil za slavistiko. Toda v šolo in k poučevanju me zaenkrat ne vleče, toliko drugih stvari me še zanima," je dejal in simpatično razkrival razne prigode, tudi to, kako letos, čeprav je pel back vokal pri zmagovalki Eme Nuši Derenda, ni odšel na Evrosong, kar si je silno želel. Sašo, ki je zdaj zaposlen kot vodja videoprodukcije v novomeškem studiu Tomaža Borsana, ima polno načrtov in “bi res rad dolgo živel". Še vedno dela kot prostovoljec z otroki in vsemi, ki potrebujejo pomoč, pomaga tudi mlajšim ustvarjalcem, ki jih zanima film, “ker vem, kako sem težko sam prišel do tega, kar zdaj počnem", doma pa ima še kup scenarijev. Lans-ko leto je bilo zanj nekaj posebnega tudi zaradi snemanja filma Na svoji Vesni z igralko Mileno Zupančič ter Rogerjem Moorom, saj je priznal, da je “nor” na James Bonda. L. M. Sašo Dukič v Lokalpatriotu Dolenjski muzej odprl vrata Razstava Uniforme NOVO MESTO - Jutri, v petek, L junija, ob dnevu Dolenjskega muzeja, bo ta na stežaj odprl svoja vrata. Ves dan od 8. ure naprej bodo na ogled stalne muzejske razstave, občasna razstava ter dislocirana enota v Kočevskem Rogu. * Od 12. do 13. ure bo arheolog Borut Križ vodil ogled arheoloških izkopavanj na Kapiteljski njivi na Marofu, ob 16.30 bo Jože Saje vodil ogled Baze 20 in obeh razstav: Baza 20 in njen pomen ter Partizanske bolnice in delavnice v Rogu. V Jakčevem domu bo ob 17. uri po likovni razstavi “Božidar Jakac in Novo mesto" vodil njen avtor Jožef Matijevič, ob 18.30 pa si bo v galeriji Dolenjskega muzeja mogoče ogledati razstavo Svečarstvo in medičarstvo na Dolenjskem ob vodstvu avtorice Ivice Križ. V Dolenjskem muzeju vabijo v petek tudi na delavnice. Nžt muzejskem vrtu bo ob 10. in 18. uri mogoče oblikovati peščene sveče in oblikovati svečnike iz gline. Od 11. ure naprej bo na stojnici svečarja in medičarja Hrabroslava Pergerja iz Slovenj Gradca mogoče kupiti svečke, medeno pecivo... Vsi ogledi razstav in sodelovanje v delavnicah so za vse obiskovalce brezplačni. Muzejske publikacije bo mogoče kupiti z 20-odstotnim popustom. Dan odprtih vrat se bo v petek zvečer ob 20. uri zaključil z otvoritvijo razstave Iz depojev Dolenjskega muzeja -Uniforme, ki jo bo odprla svetovalka Vlade RS Jerneja Batič. Za kulturni program bosta poskrbela klarinetist Uroš Gorenc in pianistka Damijana Zupan. reportaže • zanimivosti • slike • dopisi • reportaže • zanimivosti • slike • dopisi OCENJEVANJE VIN Izvrsten letnik v Vinorodni deželi Posavje Kmetijsko-gozdarski zavod Novo mesto je prejšnji torek na Otočcu pripravil ocenjevanje vin lanskega letnika iz Vinorodne dežele Posavje. Prvi tak prerez letnika so pripravili lani, obakrat se je kot odlična organizatorica izkazala inž. Katarina Merlin. Vinorodna dežela Posavje, ena od treh vinorodnih dežel v Sloveniji (poleg nje sta še Vinorodna dežela Podravje in Primorska), obsega tri vinorodne okoliše: belokranjskega, dolenjskega in bizelj-sko-sremiškega. V tej deželi deluje največ vinogradniških društev -28, to pa pomeni, da imajo tudi največ ocenjevanj, kar gotovo pripomore k večji kakovosti vin. Na lanskem ocenjevanju je bilo 87 vzorcev, od tega kar tretjina predikatnih vin. Lanska skupna ocena (za vina letnika 1999) je bila za redne trgatve plus 4, velik delež predikatnih vin in njihova odlična kakovost pa je bilo ponovno potrdilo, da je Vinorodna dežela Posavje dežela izjemnih predikatov, ki se lahko kosajo z najboljšimi tovrstnimi domačimi in slovitimi tujimi vini. Letos je prispelo na ocenjevanje 67 vzorcev, ocenjevalo jih je 24 degustatorjev iz cele Slovenije, ki jim je predsedoval inž. Darko Mar-jetič. Ocenjevanje je potekalo po 20-točkovnem sistemu. Med vini je bilo 22 cvičkov, 11 modrih frankinj, 3 zvrsti, 9 vin posebnih kakovosti; od belih vin so bile zastopane vse sorte, ki so v sortnem izboru za Vinorodno deželo Posavje, razen sivega pinota; poleg tega pa še traminec in to vino je že večkrat dokazalo, da lahko tudi v tej vinorodni deželi, zlasti v Beli krajini, doseže najvišjo kakovost. Po končanem ocenjevanju so ugledni slovenski degustatorji, med njimi prof. dr. Slavica Šiko-vec, dr. Dušan Terčelj, mag. Tone Zafošnik, mag. Tone Vodovnik idr., pohvalili, daje bilo na ocenjevanju v deželi cvička tretjina vzorcev cvička, nad katerimi so bili navdušeni in v en glas trdijo, daje lanski letnik za rdeča vina v Posavski vinorodni deželi odličen, za cviček pa izjemen; pogrešali so sremičana, saj je na ocenjevanje prispel le en sam vzorec te včasih odlične in cenjene zvrsti. Bela vina so ocenili s skupno oceno prav dobro, pri nekaterih je po mnenju strokovnjakov še premalo elegance, pojavljale pa so se tudi težave z alkoholnim vrenjem. Vsekakor pa so med njimi tudi vina najvišje kakovosti. Predikati iz te vinorodne dežele, pravijo, govorijo sami zase, o njih pa visoka, tudi najvišja priznanja na najodličnejših ocenjevanjih doma in v tujini. K prerezu letnika sodi tudi strokovni posvet, ki bo 7. junija na Otočcu, kjer bodo podali analizo ocenjevanja in (tudi na podlagi drugih manjših ocenjevanj) dokončno oceno lanskega letnika v Vinorodni deželi Posavje, ob tem pa bodo tudi zanimiva in aktualna strokovna predavanja. Med cvički je najvišjo oceno, 16,09 točke, prejel vzorec Kmečke zadruge Krško; tudi nad 16 točk, ki je meja za kakovostno vino, je dobil cviček Vinka Štrembergerja iz Šentjerneja, le stotinko pod to mejo je dobil cviček Mirka Žefra-na iz Velikega Gabra, medtem ko je cviček Jožeta Žure iz Novega mesta dobil 15,97 točke. Najboljšo metliško črnino so poslali iz metliške kleti KZ, pri modri frankinji sta prvi dve mesti zasedla ista kot pri cvičku: Kmečka zadruga Krško (17,91) in Vinko Štemberger (17,84); med zelenimi silvanci je bil najbolje ocenjen vzorec Josipa Freliha iz Šentruperta (17,79), med laškimi rizlingi pa spet vzorec iz krške kleti (17,55); visoko oceno, 17,40, je dobil edini rumeni plaveč, ki ga je pridelal Marjan Jelenič iz Jablanic pri Kostanjevici; iz krške kleti pa je pritekel najboljši beli pinot (17,96); med šardoneji je bil najbolj ocenjen tisti, ki gaje pridelal Ivan Su-horepec iz Ručetne vasi pri Črnomlju (17,78), vrhunski renski rizling je “delo” Jožeta in Anice Prus iz belokranjske Krmačine (18,16), ki sta za svoj "ilegalni” traminec dobila 18,21, za pozno trgat- ev laškega rizlinga pa 18,45 točke. Andrej Fabjančič iz Brestanice je za sovinjon dobil 18,21 točke, Silvester Murgelj iz Prečne pa za rumeni muškat 18,04. Na koncu pa še najvišje ocene: laški rizling suhi jagodni izbor Kmečke zadruge Krško je prejel oceno 18,91, laški rizling jagodni izbor družine Kunej iz Brestanice 18,95, kerner suhi jagodni izbor Matjaža Jenšterleta s Sremiča 19,18, še tri stotinke točke več, 19,21 točke, kar je sploh najvišja ocena otoškega ocenjevanja, pa šardone suhi jagodni izbor istega vinogradnika in vinarja. Zunaj konkurence (ker je bila starejša) so ocenili še edino penino, in to Ivana Simoniča iz Črešnjevca pri Semiču, ki je tudi dobila vrhunsko oceno (18,08) in je*po mnenju strokovnjaka mag. Janeza Isteniča lepa, sveža in prijetna. A. BARTELJ IZVRSTEN VINSKI LETNIK - Degustatorji iz vse Slovenije so ocenili 67 vzorcev vin lanskega letnika iz Vinorodne dežele Posavje. Letnik je bil izvrsten, za cviček najboljši doslej sploh. (Foto: A. B.) AKTIVNO POČITNIKOVANJE Eko angleške ali Robinzonove poletne počitnice Dom Čebelica Dolenja vas pri Čatežu in Dom Lipa Črmoš-njice ponujata, podobno kot drugi domovi v okviru Centra šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD), pestre aktivne počitnice za otroke različnih starostnih skupin. Kot pravi pedagoški vodja Čebelice prof. Andreja Tomažin bodo letos od 9. do 14. julija pripravili eko angleške počitnice za 40 do 45 otrok, starih od 8 do 10 let. V tem tednu bodo v prijetnem okolju utrjevali angleški jezik (zato je pogoj za udeležence, da so eno leto obiskovali pouk začetnega učenja angleškega jezika!), in sicer ob dramatizaciji otroške eko igrice. Izdelovali bodo tudi preproste eko izdelke, spoznavali pokrajino in kraj, njegovo kulturo in etnografijo, sprostili pa se bodo lahko na družabnih in športnih prireditvah ter plavanju. Cena popolne oskrbe in programa je 20.000 tolarjev, kolikor znaša tudi za eko angleške počitnice od 16. do 21. julija. Namenjena je otrokom od 9. do 12. leta, ki so poprej dve leti obiskovali pouk začetnega učenja angleškega jezika. Program teh eko počitnic je enak programu prvega tedna, le da bo težavnostna stopnja pri učenju angleščine višja. V obeh skupinah potrebujejo otroci poleg žepnine še 300 tolarjev za vstopnico za kopanje. Zelo zanimive pa bodo za 30 otrok, kijih bodo pač starši pravočasno prijavili na CŠOD, Komenskega 2, 1000 Ljubljana, gotovo tudi Robinzonove počitnice od 23. do 28. julija. Otroci od 10. do 12^ leta bodo v okolici Doma Čebelica spoznavali nove prijatelje ob izdelovanju sončne ure, postavljanju bivaka, streljanju z lokom, plavanju, kolesarjenju, jezdenju konj ter se zabavali tudi ob iskanju zaklada in tabornem ognju. Predvsem pa bodo otroci daleč proč od televizorja, mobitela in računalnika, ki marsikateremu otroku jemljejo že vse preveč časa, kot je poudaril Matej Mlakar iz pedagoškega tima Doma Čebelice. O podrobnostih Robinzonovih počitnic, za katere je cena enaka kot v vseh drugih domovih - 15.000 tolarjev (višja je le za učenje tujih jezikov), bomo še pisali. Povejmo le, da otroci potrebujejo ob žepnini le še tisočaka za kopanje in ježo konj. Prav tako bomo gotovo še poleti osvežili spomin na zanimivo pripoved Mlakarjevega kolege Bogdana Breznika, trebanjskega slikarja, ki bo svoje bogate likovne izkušnje in znanje prenašal na otroke (od 10 do 12 let) med likovnim tednom v Domu Čebelica od 20. do 25. avgusta. Otroci bodo risali z ogljem in svinčnikom, spoznavali akvarelno tehniko, izdelovali mozaik iz peska, poslikavali panjske končnice, slikali na svilo, se seznanili z osnovnimi tehnikami kiparstva, z oblikovanjem gline, izdelovanjem drobnih okraskov iz testa. Mladim likovnim ustvarjalcem bodo ostala v nepozabnem spominu tudi druženja z znanimi umetniki iz domačega okolja, delo na terenu in zaključna skupna “mega” slika na temo “Čatež - turistični kraj”, s katero bodo presenetili obiskovalce na razstavi in svoje starše, ki jih bodo prišli iskat v soboto dopoldne. Tak je ritem življenja v vseh domovih CŠOD pod okriljem ministrstva za šolstvo. Starši lahko zaupajo otroke v varne roke v ponedeljek med 10. in 12. uro dopoldne in jih pridejo iskat v soboto. Da bi otroci shirali, se ni bati: ajdovi žganci z obaro iz kuhinje Doma Čebelica, denimo, zelo teknejo tudi predsedniku države Milanu Kučanu, ki se po vsakoletnih pohodih od Litije do Čateža rad oglasi v Čebelici. Tudi Malči Klemen, pedagoški vodja Doma Lipa Črmoš-njice, ki jo je kolegica Tomaži-nova povabila na okroglo mizo o letošnjih aktivnih poletnih počitnicah v obeh domovih CŠOD, pripoveduje tako slikovito, da kar zavohaš opojni vonj gozdov med sprehodom po gozdni učni poti Planina-Mir-na gora, zaslišiš žvrgolenje ptic in zamišljeno strmiš v drevo, ki te spominja na rjavega medveda. To je po njenih besedah gozdna pot, kakršne ni videla še nikjer, čeprav jih je obhodila že veliko krajev. Na vsakem koraku je tod čutiti bogastvo ljudskega izročila. To se je v tem prelestnem kotičku naše dežele ohranilo zaradi skromnega življenja dolenjskega in belokrajnskega kmeta in pastirja, tod so še ohranjeni ljudski običaji in ljudska pesem, izdelovanje piščali, pisanic in pletenje košar. Te vsebine se prepletajo s temeljnim programom Doma Lipa in drugih domov CŠOD Za življenje v naravi z začetnim naravoslovje za 3. in 4. razred, s športnimi, taborniškimi in likovnimi dejavnostmi. Obisk doline Krke in Lahinje, starih mlinov in gradov, jahanje konj, rafting na Krki, vožnja s kanuji in kopanje v Kolpi, postavljanje šotorov in bivanje v njih so sestavni del pestrih Počitnic med Krko in Kolpo, prilagojenih starosti otrok, na katere vabi Dom Lipa skupine otrok od 9. do 14. julija, od 16. do 21. julija in od 20. do 25. avgusta. Seveda bomo tudi o tej, za marsikoga neznani ponudbi za prijetno in koristno preživljanje počitnic, še podrobneje pisali. PAVEL PERC AKTIVNE POČITNICE - Malči Klemen. Bogdan Breznik, Malej Mlakar in Andreja Tomažin (z desne proti levi) so natrosili veliko zanimivosti na okrogli mizi o letošnjih aktivnih poletnih počitnicah. (Foto: P. P.) NAŠE KORENINE Zdravja je bilo vedno premalo Pred dnevi sem se z avtomobilom peljal preko Gorjancev v Belo krajino in mimogrede poslušal radijska poročila. Mednarodni pogovori in spopadi tu in tam, pa malo kulture in športa, skratka, nič posebnega. Potem pa je napovedovalka omenila jurija Korenjaka. Da seje uvrstil v državno reprezentanco v kanuistov v slalomu na divjih vodah. Postal sem pozoren. “Od kod poznam to ime?“ sem razglabljal. In se spomnil. “To mora biti vnuk tistega Gojka Juga, s katerim sem se nedavno tega pogovarjal v Metliki. Dedek je svoj-čas z jadralnim letalom živce kalil v zračnih višinah, vnuk pa se bori z razpenjenimi valovi. Da, da, kri ni voda," sem si dejal in v mislih obnovil življenjsko zgodbo, ki mi jo je Gojislav povedal takrat. Rodil se je v Ljubljani v začetku dvajsetih let prejšnjega stoletja. Njegov oče Štefan je bil mizar, doma iz Gorice. Oženil se je z Jerasovo Frančiško, gostilniško hčerko. Jerasi so prišli iz okolice v mesto in se tam v bližini kolodvora ukvarjali z gostinstvom in fijakarstvom. Dejavnost je lepo tekla. Vsekakor pa precej bolje kot Štefanu njegova mizarska delavnica na Gornjem trgu. Družina je imela komaj za sproti. V takih razmerah je zrasel njegov sin, ki so mu dali ime Gojislav. Seveda je bila Ljubljana v prvi polovici prejšnjega stoletja precej drugačna od tiste, ki smo je vajeni danes. Predvsem je bila precej manjša in manj hrupna. Po Gornjem trgu, ki je bil Gojkov svet, so sopihale konjske vprege, bližnja Ljubljanica pa je bila še čista in je vabila mestno otročad na svoje bregove. Prav tu se je Gojku vtisnil neizbrisen mladostni spomin. Kako ga je objel hlad in se je svet nenadoma skrčil. Svetlo sonce in modro nebo, vse je izginilo in postalo šibki, naglo izginjajoči pramen svetlobe. Še predno pa gaje povsem zagrnila tema, so ga za lase zgrabile močne roke ter ga potegnile na svetlo. Kaj je bilo? Deček je padel v Ljubljanico in se utapljal. Na srečo so bile v bližini perice in ga rešile iz smrtonosnega objema. Takrat se je Gojko prvič srečal z nevarno platjo elementa, na katerem se zdaj njegovi vnuki počutijo kot doma. Vedno je imel človek hrepenenja po lepem, novem, nedosegljivem. Ko so se želje uresničile, so bile podlaga za nove. V Gojkovi mladosti se je človeku šele dobro začelo odpirati nebo. Z željo poleteti seje srečal že v gi-nazijskih časih. Postal je jadralni pilot. Opravil je tudi inštruktor-ski izpit ter je v veščino in lepoto zračnega jadranja uvajal še druge. Blizu so mu bili tudi drugi športi, predvsem smučanje in plavanje. Vse to si je lahko privoščil le z velikim odrekanjem in samostojnostjo, saj si od doma ni mogel obetati veliko. Denar si je služil z inštrukcijami in z razvažanjem hrane po domovih. A Gojkova življenjska želja je bila farmacija. Že od nekdaj ga je zanimalo, kako različne snovi in zvarki vplivajo na človekovo zdravje in kakšno naj bo razmerje med njimi, da bo učinek čim boljši. Po končani ljubljanski realki bi se rad vpisal na farmaci- jo v Zagrebu. Pa ni šlo, saj je bilo za vpis nujno znanje latinščine. Tudi to prepreko je Gojko preskočil tako, da je na ljubljanski univerzi vpisal še latinščino. Vmes je delal v lekarni Bahovec. To delo mu je zelo koristilo, saj je spoznaval različna zdravila, predvsem pa se je seznanjal s skrivnostmi zdravilnih zelišč. Lekarna je imela dobro vpeljano odkupno mrežo. Tudi Gojko se je ukvarjal z njo. Ta ga je vodila na Dolenjsko, v Belo krajino in celo v Bosno. V lekarni so potem zbrana zelišča sortirali in iz njih napravili čajne mešanice. Čaje so potem izvažali. Tako se je z'dravje, ki je zorelo pod domačim soncem, iz ljubljanske lekarne širilo po vsem svetu. V Gojku pa je zorelo prepričanje, da se je pravilno odločil. Z vsem srcem se je posvetil študiju farmacije. Druga svetovna vojna je prinesla prenekatero gorje. Tudi Gojku Jugu. Aretireli so ga Italijani in konec je bilo z delom in študijem. Zdaj je bila na vrsti drugačna šola; odpor, zapori, koncentracijska taborišča Gonars in Renicci, partizanstvo. Vse to je moral prestati. Potem pa je prišla svoboda in Gojko se je spet oprijel študija in službe, dokler ni prišla od zgoraj direktiva, da mora zapustiti Ljubljano in se zaposliti na podeželju. Tako so v tistih letih po vojni izpopolnjevali pomanjkanje strokovnih kadrov. Gojko je imel srečo. Na izbiro so mu dali tudi Metliko. In prav iz Metlike je bila njegova izbranka Martina. Leta 1948 seje preselil k njej in prevzel vodenje tukajšnje Vacho-ve lekarne. Hitro seje vžive^v to belokranjsko mesto in kmalu spoznal večino njegovih meščanov in okoličanov. Z zdravjem je pač tako. Slej ko prej koga kaj zaboli in komu se boš tedaj zaupal, če ne lekarnarju, kije znal za večino težav pripraviti zdravilo. Vsaj včasih je bilo tako. “Lekarno sem imel vseskozi v bližini. To je na en način dobro, na drugega pa slabo. Dobro je, ker nisem imel do dela blizu in sem delal lahko tudi pozno v noč, kadar sem pač utegnil. Slabo pa je bilo to, da me je v majhnem mestu, kot je Metlika, vsakdo poznal. Delovnega časa ni bilo, tudi ob večerih, ponoči, praznikih. Če sem užival ob filmski predstavi v domači kino dvorani, so me našli, prenekaterikrat se je shladilo kosilo, večerja. Pomagati je bilo treba ljudem v stiski in pomagal je lahko tisti, ki je znal,“ pripoveduje Gojko Jug. Ljudje so mu zaupali. V petdesetih letih je postal celo metliški župan, potem je bil precej časa predsednik poravnalnega sveta. Tako je še bolj spoznal stvari, ki so peklile in razdvajale ljudi. Za zdravljenje takih težav pa niso bili potrebni njegovi zvarki, ampak le dobro zastavljena beseda. Z Martino sta imela hčerko Tatjana. Ta je zrasla pod metliškim soncem, poročila pa se je v Ljubljano. Tam ima zdaj sinove Janeza, Jurija in Jerneja. Vsi so šli po dedkovih stopinjah, kar se športa in drugih stvari tiče. Upajmo, da bo tudi katerega od njih usoda nekoč zanesla v Metliko, tako kot je njihovega dedka. TONE JAKŠE RADIO UNIVOX /^w zavarovalnica tilia Zavarovalnica Tilia, d.d., Novo mesto I. objavlja 2 (dve) prosti delovni mesti, s polnim delovnim časom: zavarovalni zastopnik za zastop Novo mesto Pogoji: • srednješolska izobrazba IV. ali V. stopnje zahtevnosti • 2 leti delovnih izkušenj • poskusno delo 3 mesecev • državljanstvo RS • vozniški izpit B kategorije • sposobnost dobrega komuniciranja Delovno razmerje se sklepa za NEDOLOČEN ČAS za eno delovno mesto in za DOLOČEN ČAS za čas 6 mesecev za drugo delovno mesto, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. II. vabi k sodelovanju honorarne sodelavce za trženje življenjskih in premoženjskih zavarovanj na območju Dolenjske, Bele krajine, Posavja in Kočevja. Od kandidatov pričakujemo: • srednješolsko izobrazbo katerekoli ustrezne smeri • vozniški izpit B kategorije • državljanstvo RS • veselje do dela z ljudmi • komunikativnost Pisne ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh od objave na naslov: Zavarovalnica Tilia, d.d., Novo mesto, Seidlova cesta 5. POMLADANSKA SUPER AKCIJA MULTIFUNKCIJSKI APARAT TISKALNIK FOTOKOPIRNI APARAT FAX 3*5ooo.oo srr *ddv I % MINOLTA FOTOKOPIRNI APARAT A4- 115 000,00 SIT * DDV A3, A4 -199 000,00 SIT ♦ DDV >('/ ^ / >•/ s f o * ODKUPIMO RABLJEN! APARAT * PRODAJA NA OBROKE (3,i,n obrokov srpi omeni) * S/M VZDRŽEVANJE - 10 000 KOPIJ IRCZPLAČNO (01 ENOLETNI SERVISNI PAKET) POKLIČITE, KOLIČINA JE OMEJENA! Prodaja In servis: MINOLTA d.o.o.. Slovenija 1000 Ljubljana, Vodovodna c. 101. tel: 01-568-05-00. fax: 01-568-05-21: 2000 Maribor, Meljska c.1, tel:02-229-50-80. fax: 02-251-30-81; Celje 03-490-52-70; Novo mesto 07-498-70-14: Murska Sobota 02-530-38-88 e-mail: minoltaslovenija@minolta.si, www.minolta.si V___________________________________:_______________________________________J BODI VI! NISSAN ALMERA SEDAN Začetek prodaje novega modela v Sloveniji je 18. maja. Posebno presenečenje za prve kupce Almere Sedan. Obiščite najbližjega pooblaščenega trgovca z vozili Nissan. NISSAN ADRIA d.o.o., pooblaščeni uvoznik za vozila Nissan v Sloveniji, http:/www.nissan.si Pooblaščeni trgovci: LJUBLJANA: Avtoniss (01) 58 18 650; Avto Trunk (01) 56 80810; DOMŽALE: Avtoservis Pižem (01) 56 27100; Nissan servis Krulc (01) 72 31 200; MARIBOR: Avlohiša Ferk (02) 25 24 478; MURSKA SOBOTA: Avlohiša Murska Sobota (02) 53 21 209; ŠENTJANŽ PRI DRAVOGRADU: MG Center (02) 87 85 888; CELJE: Panadria Celje (03) 42 54 350; SLOVENSKE KONJICE: Avto Kuk (03) 75 80 900; KRANJ: Avto Močnik 104) 20 42 277; NOVA GORICA: Avtoservis Gorica (05) 33 55 721; KOPER: Avtoniss Koper (05) 66 82 451; BRANIK: Avtoservis Fabjan (05) 30 57 840; SEVNICA. Avtomehanika Zlerer (07) 81 40 389; OTOČEC: Avtomehanika Vidrih (07) 30 99 310. NAČRTUJEMO IN IZBOLJŠUJEMO. ŽE VEČ KOT 80 LET ( NISSAN ) Dve muhi BES££!eiI$j STORITEV ... na en mah! Vetrobransko steklo v veliki meri pripomore k vaši varnosti, saj bistveno vpliva na trdnost karoserije. Pesek na cesti, mraz, vsakodnevna vožnja in drugi vplivi pa na njemu puščajo znake dotrajanosti. V servisih Renault zato zdaj po ugodni ceni popravimo ali zamenjamo vetrobransko steklo na vašem vozilu. Naša ponudba velja tako za lastnike vozil Renault kot za lastnike vozil ostalih znamk. Mi poskrbimo za prvo muho, za drugo pa ... PONUDBA VEDA V DELAVNICAH RENAULT HITRA KAROSERIJA -STEKLENI DEU. "1 www.renault.si wap.renault.si BREZ SKRBI, RENAULT VSE POSTORI! Izjemen Kiin družinski avtomobil, ki bo presenetil vse! Tudi tiste, ki že vedo in pričakujejo prostornost, varnost varčnost in izjemno ceno ' _ j j g varčnost m izjemno ceno’ sobota: dan odprtih vrat! Preizkusite Ria in ostale Kie! Za obiskovalce drobna darila in BREZPLAČEN SLADOLED! Sephia 2000 sedaj 330.000 SIT ceneje!* Klima? Brezplačno!* ' Vetja za omejeno število vozil. Ugodni kreditni pogoji, kredit tudi brez pologa! l\lov prodajno servisni center KIA v NM: CkiS> kia novo mesto Tel.: 0713933680, delovni čas: 8.00-16.00 I KREDIT&! LE AS IN G g teliOD 436 53 30. fax(01) 436 85 20. www.iiuerniarketing.si MOTOR (2.125.319 SIT ali 18.999 DEM*) Prostornost je odlika Mazde Demio 1.4i 16V Comfort Kot tudi serijska oprema: varnostni blazini za voznika in sopotnika, centralno zaklepanje, električno nastavljivi zunanji ogledali, električni pomik stekel spredaj, po višini nastavljiv volanski obroč in vzdolžni nosilci prtljažnika. Z doplačilom 167.797 tolarjev pav različici Mazda Demio 1.4i 16V Exclusive dobite še klimatsko napravo in meglenke. Vse to vas čaka v Mazdinih salonih. •Cena v DEM je informativna, doplačilo za kovinski lak je 74.094 tolarjev. Pooblaščeni prodajalec: MAKOMA, Novo mesto, 07/393 42 12 www. mazda.mms.si Noro v Novem mestu! Lanos s klimo že od 15.990 DEM ali 1.774.890 SIT* Matiz s klimo že od 11.990 DEM ali 1.330.890 SIT* Nubira s klimo že od 19.990 DEM ali 2.218.890 SIT* DAEWOO Ponudba velja za vozila letnika 2000, pri izbrancih v svojih razredih pa boste glede na ceno gotovo dobili največ opreme. • Cene v SIT so informativne in odvisne od valutnih razmerij ter že vključujejo popuste. 1961 40 let Amnesty International 2001 Bolje prižgati svečo, kot preklinjati temo! WWW. AMNESTY - INTERNATIONAL. SI Izbrani v svojih razredih RUMENE STRANI^ SLOVENI JU m I N T E R MARKETING Za spremembo smo garažo postavili v avto. Mazda Demio 1.4i 16V triglav Največja slovenska zavarovalnica VABI K SODELOVANJU vse, ki jih zanima delo pri prodaji zavarovalnih storitev na območju Novega mesta, Črnomlja, Metlike, Kočevja in Trebnjega Želimo kandidate za ZAVAROVALNE ZASTOPNIKE OD VAS PRIČAKUJEMO: • najmanj srednješolsko izobrazbo • veselje do dela z ljudmi • samoiniciativnost in iznajdljivost PONUJAMO VAM: • ustvarjalno delovno okolje • strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje • samostojno in dinamično delo • stimulativne zaslužke • varno zaposlitev Vaše cenjene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v 8 dneh po objavi na naslov: Zavarovalnica Triglav, d.d., OE Novo mesto, Novi trg 8, 8000 Novo mesto. V4<\N/4P tuthtičntz arjencija Kandijska 9, Novo mesto tel.: 07/33 21 115, 33 25 477 faks: 07/33 42 136 KATALOG POLETJE 2001 Pokličite, poslali vam bomo brezplačni izvod. • • • ŽE 10 LET Z VAMI ! V4AN/$ tuiLiiičnOL CLcfervdjcL -5% do 10. junija NOVO MESTO, (07) 332 34 44 BREŽICE, (07) 496 29 26 Zelo medel finale Krke Telekoma Košarkarji Krke Telekoma na prvih dveh finalnih tekmah niso bili dorasli Unionu Olimpiji - Vzdušje v Dvorani Leona Štuklja bi bilo zvečer boljše kot popoldne NOVO MESTO - Po izjemno izenačenih tekmah v rednem delu lige Kolinska se je finale končnice začelo v znaku premoči Uniona Olimpije. Obema moštvoma se po naporni sezoni pozna utrujenost in zasičenost, zato ne čudi izjemno nihanje v igri na vsaki tekmi, pri čemer prednjačijo novomeški košarkarji, ki so na prvih dveh tekmah odigrali tri četrtine, obakrat pa tekmo slabo začeli in potem, ko so se Ljubljančanom že približali, na koncu spet popustili. TUDI NJEMU NE GRE - Američan v dresu Krke Telekoma Joe Courtney je res blesteI na tekmah Suprolige in tudi na tekmah rednega dela državnega prvenstva, v finalu končnice pa s je tudi njemu ustavilo. V Ljubljani je dosegel 13 točk, na drugi tekmi pa zanj zelo skromnih 8. (Foto: I. V.) Kolesarski maraton Špica GROSUPLJE - Športno društvo Špica bo v nedeljo 17. junija ob 9. uri v Grosupljem pripravilo 2. maraton Špica. Štart in cilj maratona bosta za trgovino Vele Market Tabor. Dodatna pojasnila dobite po telefonu (01) 78 71 133. Prvo tekmo letošnjega finala končnice lige Kolinska si bomo žal bolj kot po vrhunski košarkarski predstavi slovenskih predstavnikov v Evroligi in Suproligi zapomnili po hudi poškodbi Olimpijinega in reprezentančnega centra Slavka Kotnika. Med nesrečnim padcem preko Courtneya pod košem si je Kotnik dobesedno prelomil goleni- co. Še preden se je tekma dobro končala Je Olimpijin klubski zdravnik Novomeščan dr. Oskar Zupanc nesrečnega kapetana ljubljanskih košarkarjev operiral in ugotovil, da poškodba le ni tako huda, kot je bilo sprva videti. Koleno, vezi in mišice so ostale cele, tako da bo lahko Slavko Kotnik po njegovih napovedih jeseni spet stopil pod koše. Kot rečeno, so Ljubljančani na obeh tekmah začeli bolje, na prvi tekmi pa so si Novomeščani nekoliko opomogli v drugi četrtini, zadnjo četrtino pa so začeli z vsega štirimi točkami zaostanka, kar je še dajalo upanje, da bi lahko ujeli Ljubljančane, vse upe pa je pokopalo katastrofalnih 7 minut zadnje četrtine, ko košarkarjem Krke Telekoma ni uspelo zadeti obroč, Union Olimpija pa si je tedaj z delnim izidom 16:0 zagotovila miren zaključek tekme in prednost v zmagah z 1:0. Za razglašeni novomeški košarkarski orkester trije prosti dnevi niso bili dovolj, da bi našli način, kako ugnati Ljubljančane. Le-ti so bolje začeli tudi nedeljsko popoldansko tekmo v Dvorani Leona Štuklja, v kateri seje kljub sončnemu in toplemu popoldnevu ob 15.30 zbralo precej ljubiteljev košarke, vsekakor pa bi bilo ob kasnejšem začetku vzdušje v dvorani povsem drugačno. No sredi prve četrtine so se domači košarkarji zbrali in izenačili na 19:19, potem pa spet popustili in proti koncu polčasa so Ljubljančani vodili že z 10 točkami razlike. Ko je na začetku tretje četrtine že kazalo, da je odpor Novomeščanov zlomljen, so se ti spet prebudili in se po tretji četrtini odpravili ma odmor z eno samo točko zaostanka, a zaključek tekme je tudi tokrat pripadel gostom, ki so si s prvo zmago v Novem mestu po več kot enem letu in treh zaporednih porazih priigrali glede na formo novomeških košarkarjev morda že odločilno prednost v boju za naslov prvaka. l.V. Najboljši je Derstvenšek SEVNICA - Na majskem veteranskem turnirju odprtega prvenstva Sevnice v šahu je zmagal Franc derstvenšek pred Janežem Blasom iij Martinom Mirtom, v skupnem vrstnem redu pa vodi Derstvenšek pred Jožetom Blasom in Martinom Mirtom. (J. B.) Pokal Novega mesta v malem nogometu NOVO MESTO - Agencija za šport Novo mesto bo v nedeljo, 10. junija, ob 8. uri na stadionu Porto-val pripravila tradicionalni 6. pokal Novega mesta v malem nogometu za moštva ht igralce, ki nastopajo v občinskih rekreativnih nogometnih ligah. Žrebanje bo v četrtek, 7. junija, ob 20. uri v gostilni Čefidelj v Bršljinu. Dodatne informacije dobite na Agenciji za šport ali po telefonu 39 32 930. Novomeške DŠI junija NOVO MESTO - V okviru delavskih športnih iger novomeške občine. ki jih pripravlja Agencija za šport Novo mesto, bodo junija tri tekmovanja. V sredo, 6. junija, bo ob 16. uri v športnem parku na Loki turnir v odbojki na pesku , v torek 12. junija, bo ob 17. uri v olimpijskem bazenu v Dolenjskih Toplicah tekmovanje v plavanju, spomladanski del DŠI pa bo v torek, 19. junija, ob 16. uri na Krki v Irči vasi zaključilo tekmovanje v veslanju z rafti. Dodatne informacije dobite v Agenciji za šport ali po telefonu 39 32 930. GNEČA NA KRKI OD KRKE DO ŽUŽEMBERKA - Tudi na jubilejnem 25. veslaškem spustu po reki Krki na 18-kilometrskem odseku se ljubitelji veslanja in zelene dolenjske lepotice niso izneverili. Kar 400 se jih v nedeljo spet zbralo na startu pod Javornikovim jezom v vasi Krka. Kot vedno so člani kajak-kanu kluba Krka vzorno pripravili prireditev, saj so poskrbeli tako za varnost kot za okrepčila na poti in na cilju. (Foto: I. V.) POKOJNINSKI TEMELJ Piuslnviiljno tlotlaimi pokojninsko /umovanje M Adriatic zavarovalna družba d.d. Andrej M., direktor večjega podjetja iz Krškega sprašuje, kaj pomeni zakonsko določilo, da mora biti z namenom pridobitve davčnih olajšav v pokojninski načrt, ki ga financira delodajalec, vključenih najmanj 66% vseh zaposlenih. __________________________ Odgovarja Saša Vergan Klabjan, svetovalka direktorja pokojninskih zavarovanj v Adriaticu: Delodajalec, ki se odloči, da bo svoje zaposlene vključil v pokojninski načrt, mora ob podpisu pogodbe z izvajalcem pokojninskega načrta, v našem primeru Adriaticom, zagotoviti, da vanj pristopi najmanj 66% vseh zaposlenih. Po zakonu morajo imeti vsi zaposleni enake pogoje za vključitev v pokojninski načrt, kar pomeni, da se poleg delavcev v rednem delovnem razmerju lahko vključijo tudi delavci s pogodbami za nedoločen čas, pripravniki, tujci... Edina omejitev, ki jo lahko postavi delodajalec, velja v primeru, daje delavec v delovnem razmerju manj kot leto dni. Omeniti je potrebno, da ni nujno, da se to zakonsko določilo izpolnjuje v vsakem trenutku. Pomembno je izpolnjevanje pogoja ob pristopu v pokojninski načrt, med trajanjem zavarovanja pa se upošteva letno povprečje. V kolikor se s podobnimi vprašanji srečujete tudi v vašem podjetju in želite podrobnejše informacije, se lahko obrnete na ADRIATIC v Kopru, Ljubljanska cesta 3a, lahko nam pišete na E mail: info@adriatic.si ali pa nam svoje želje sporočite na brezplačni modri telefon 080 11 10. Z veseljem vam bomo podrobneje svetovali. www.adriatic.si Nekega lepega dne se boste upokojili ■ DEJSTVO Mlajši ste, bolj pomembno je, da se dodatno pokojninsko zavarujete. Premije si lahko vplačujete sami, še bolje pa je, če vam kot boniteto dodatno pokojninsko zavarovanje vplačuje delodajalec. Poskrbite zase. Odločite se za dodatno pokojninsko zavarovanje. Pokličite: 080 2345, poglejte: www.kapitalska-druzba.si KAPITALSKA DRUŽBA Kapitalski vzajemni pokojninski sklad Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.d. Ljubljana. Dunajska 56, p.p. 2611, telefon 01 47 46 700, telefaks 01 47 46 754 bmrh lnjdjy številka KOŠARKA Liga Kolinska, finale končnice, 1. tekma - UNION OLIMPIJA : KRKA TELEKOM 82:62 (26:16, 48:39, 62:58); dvorana Tivoli, gledalcev 3000, sodnika: Fišer (Murska^ Sobota), Strnad (Domžale). UNION OLIMPIJA: Welsch 1 (1:2), Golemac 21, Bečirovič 22 (4:6), Modrič 4 (2:2), Brezec 2, Jordan 4 (2:2), Kotnik 2 (2:2), Žukauskas 6 (3:3), Kovačič 20 (4:6). KRKA TELEKOM: Anzulovič 4 (2:4), Dončič 4. Petrov 7 3:4), Davison 8 (2:2), Grum 14 (4:4), Drobnjak 9, Courtney 13 (0:1), Arapovič 3 (1:1), Prosti meti: Union Olimpija 18:23, Krka Telekom 12:16. Met za tri točke: Union Olimpija 4:14 (Bečirovič 2, Golemac, Žukauskas), Krka Telekom 2:10 (Drobnjak, Courtney). Osebne napake: Union Olimpija 22, Krka Telekom 24. 2. tekma - KRKA TELEKOM : UNION OLIMPIJA 77:88 (20:27,39:46, 59:60); dvorana Leona Štuklja, 2.000 gledalcev, sodnika: Pukl in Kolar (Maribor). KRKA TELEKOM: Anzulovič 19 (4), Dončič 10 (3), Petrov 2, Davison 22 (7), Grum 6, Drobnjak 10 (2), Courtney 8(1). UNION OLIMPIJA: Welsch 10 (2), Golemac 12 (2), Bečirovič 15 (6), Modrič 8, Brezec 2 (2), Jordan 7, Žukauskas 7(1), Kovačič 27 (7). Prosti meti: Krka Telekom 17:25, Union Olimpija 20:25. Met za tri točke: Krka Telekom 6:19 (Anzulovič 3, Dončič, Davison in Courtney po 1), Union Olimpija 6:18 (Golemac in Modrič po 2, Bečirovič in Jordan po 1). Osebne napake: Krka Telekom 24, Union Olimpija 26. ROKOMET Pokal Slovenije, zaključni turnir, polfinale - CELJE PIVOVARNA LAŠKO: TRIMO TREBNJE 41:22 (20:13); CELJE PIVOVARNA LAŠKO: Torlo, Vugrinec 4, Načinovič, Gajič, Pajovič 3, Stefanovič 6, Pungartnik 6, Perič, Tomšič 3, Bedekovič 4, Praznik 4, Žvižej 3, Kokšarov 8 (2); TRIMO TREBNJE: Imperl, Šafarič 3(1), Mežnaršič, Kozomara L Radelj 2, Kovač L Čopič 2, Šavrič 1, Veselinovič 1, Zupančič, Likavec L Gradišek 4, Stojanovič 6(1), Škof. Sedemmetrovke: Celje Pivovarna Laško 3 (2), Trimo Trebnje 2 (2). Izključitve: Celje Pivovarna Laško 10 minut, Trimo Trebnje 8. Tekma za 3. mesto - PREVENT : TRIMO TREBNJE 37:25 (20:12); PREVENT: Anžič, Franc 4, Ošlak, Plešej, Mauc 1, Simonovič, Maksič 9 (2), German, Lužnik, A. Leve 11, Jeršič 1, Jelen, B. Leve 3, Konečnik 5. TRIMO TREBNJE: Imperl, Ostaljek, Kozomara 4. Radelj 1, Kovač 2, Čopič 1, Šavrič 1, Veselinovič 3, Zupančič, Likavec 1, Gradišek, Stojanovič 12 (6), Škof. Sedemmetrovke: Prevent 2 (2), Trimo Trebnje 6 (6). Izključitve: Prevent 6, Trimo Trebnje 4 minute. V finalu je Celje Pivovarna Laško z 29:23 premagalo Gorenje. Končni vrstni red: L Celje Pivovarna Laško, 2. Gorenje, 3. Prevent, Trimo Trebnje. Ekološki spust po Kolpi 2001 FARA - Letošnji že 12. ekološki spust po Kolpi bo v soboto 2. junija. Veslači s kajaki, kanuji in rafti se bodo zbrali na prostoru za kampiranje pri Fari med 9. in 10. uro. Prireditelji želijo, da bi čim več udeležencev sodelovalo z lastnimi plovili. Dodatna pojasnila dobite pri Stanku Nikoliču po telefonu (01) 89 42 175. Mihelič na robu reprezentance STRAŽA - Kanuist veslaške šole Simona Hočevarja iz Straže, 16-let-ni Stražan Marko Mihelič je minuli konec tedna nastopil na dveh izbirnih tekmah za sestavo državne reprezentance v slalomu na divjih vodah. Tako na Soči v Solkanu kot tudi v Tacnu je med mladinci osvojil 5. mesto. Poleg tega je nastopil tudi na državnem prvenstvu v spustu na divjih vodah na Savi Dolinki, kjer je v boju z do tri leta' starejšimi tekmeci osvojil tretje mesto. Če bi nastopil tudi na tekmovanju na Savi Bohinjki, bi si lahko celo priboril mesto v mladinski reprezentanci za evropsko prvenstvo v Sasii v Italiji, vendar je njegov trener Simon Hočevar presodil, da je proga za tako mladega tekmovalca prenevarna. Starotržanke do naslova v Novem mestu NOVO MESTO - V nedeljo, 13. maja, se je v Šolskem centru Novo mesto končalo 4. klubsko moštveno državno prvenstvo za fante in dekleta do 15 let. Na prvenstvu, ki ga je organiziralo Šahovsko društvo Novo mesto v sodelovanju s Šolskim centrom Novo mesto in Dijaškim domom Novo mesto, je v dveh konkurencah sodelovalo 17 ekip iz vse Slovenije. Po devetih krogih švicarskega sistema je pri fantih zmagala Nova Gorica, pri dekletih pa je po šestih krogih zmagal Stari trg ob Kolpi. Vrstni red: fantje - L Nova Gorica 29, 2. Maribor Piramida 25,5, 3. Triglav Krško 24, 7. Novo mesto 18; dekleta - L Stari trg ob Kolpi 9, 2. Gorišnica 7, 3. Maribor Piramida 5. Istenič zablestel med veterani NOVO MESTO - Na veteranskem turnirju v kegljanju je na kegljišču Dolenjskega lista v Novem mestu Novomeščan Vinko Istenič v drugem nastopu podrl kar 453 kegljev in v II. veteranski kategoriji vodi. V ostalih starostnih skupinah vodijo: Rozi Flisar, Marija Zupančič, Cvetka Veble (vse Trebnje), Janez Logar, Adi Štor (vsi Novo mesto). (N. G.) STRELSKA TEKMA ZA POKAL ŽUPANOV - Novomeško združenje slovenskih častnikov, ki ga vodi novi predsednik Rajko Križman, je v soboto, 26. maja, na vojaškem strelišču v Bršijinu pripravilo 6. strelsko tekmo za pokal županov. V streljanju z vojaško puško je zmagaI Janez Žurga (Trebnje), med dekleti je bila najboljša Mira Suler, med župani pa novomeški podžupan Boris Dular. Delegaciji ameriškega obrambnega ministrstva, ki si je z navdušenjem ogledala strelsko tekmo, so naši častniki predstavili okolju prijazno plastično strelivo, ki ga dela podjetje Arex iz Šentjernej. (Foto: B. Avbar) Martin Derganc napadal v Belgiji Kolesarji Krke Telekoma so minuli leden tekmovali v Belgiji - Derganc je v Valoniji ves čas napadal, na koncu pa omagal - Na drugi dirki v vetru do tretjega mesta NOVO MESTO - Po nekajdnevnem odmoru po kolesarski dirki Po Sloveniji je moštvo Krke Telekoma minuli teden nastopilo na dveh dirkah v Belgiji. 24. maja seje z večino najboljših kolesarjev, ki ne nastopajo na Giru, pomerila na dirki 2. razreda pokala mednarodne kolesarske zveze UCI za veliko nagrado Valonije. Tokrat se je najbolj izkazal Martin Derganc, ki je ves čas napadal, dobil tri gorske cilje in zmagal vrstnem redu gorskih ciljev, na koncu pa mu je zmanjkalo moči in je z. zaostankom 8 minut za zmagovalcem Belgijcem Axelom Vlerckvom osvojil 34. mesto, najboljši od Novomeščanov pa je bil Boštjan Mervar, kije s 14. mestom osvojil 5 točk za svetovno jakostno lestvico. Dirka je bila zelo zahtevna, saj je imela kar 7 gorskih ciljev, najboljših 10 pa je na cilj pripeljalo vsak zase. Izidi: Velika nagrada Valonije - 1. Axel Merckx (Bel) Domo-Farm Frites 4:34:00... 14. Boštjan Mervar (Slo) Krka Telekom +2:20... 34. Martin Derganc (Krka Telekom) 7:50... 37. Branko Filip (Krka Telekom). V soboto, 27. maja so nastopili na dirki Antvverpse Havenpijl, kije bila za razliko od tiste med tednom spe- Dušan Gorenc začel z dvema zmagama DOLENJSKE TOPLICE - Po dveh odpovedanih tekmah so jadralni padalci v Podturnu le začeli z državnim prvenstvom v disciplini točnost pristajanja. Na prvem tekmovanju, ki gaje pripravila Kanja iz Dolenjskih Toplic, je zmagal domačin Dušan Gorenc, drugi je bil Janez Nose in tretji Drago Avguštin. Na drugi tekmi se je vrstni red le malo spremenil: spet je zmagal Dušan Gorenc, na drugo mesto pa se je prebil njegov sin Jaka Gorenc. V skupnem vrstnem redu vodi Dušan Gorenc pred Dragom Avguštinom in Jako Gorencem. Rekord Slapšakove, Kerin proti vrhu KRŠKO - Plavalec krškega Celu-lozarja Rok Kerin je na mednarodnem plavalnem mitingu na Dunaju in se na 400 m mešano uvrstili v finale, kjer se je s časom 4:46,71 uvrstil na osmo mesto. Rok je na tekmovanju, na katerem je nastopila vrsta svetovnih prvakov in olimpijskih zmagovalcev, dobro nastopil tudi na 100 m prosto in 200 m mešano, kjer je sčasoma 55,47 in 2:15,38 postavil osebna rekorda. Spet se je izkazala Krčanka Urška Slapšak, ki je na 50 m delfin s časom 27,64 postavila državni rekord in osvojila 2. mesto. Slapšakova zmagala na Iliriji KRŠKO - Na mednarodnem plavalnem mitingu Ilirija 2001 so uspešno nastopili tudi krški plavalci. Urša Slapšak, ki tekmuje za Radovljico, je na 100 m prosto s časom 58,71 zmagal, od plavalcev krškega Celulozarja pa so se v članski kategoriji izkazali Rok Kerin s petim mestom na 400 m prosto (4:19,60) in 200 m mešano (2:20,15), Jaro Kovačič s petim mestom na 20 m delfin (2:15,71) in Nika Jevnik z 9. mestom na 100 m delfin (1:11,82). Med mlajšimi kategoriji se je z drugim mestom na 100 m delfin (1:13,27) med mladinkami najvišje uvrstila Sara Hojski. Zaradi gum ob zmago STRAŽA - Na prvi letošnji dirki za državno prvenstvo v kartingu je Luka Jurkovič iz Straže, ki tekmuje v klasi 2 intercontinental junior 100 ccm, po merjenju časov za štartna mesta osvojil četrto mesto. V pred-finalni vožnji je po ogorčenem boju z Davidom Rotarjem v zadnjem krogu prevzel vodstvo in zmagal ter si zagotovil prvo štartno mesto v finalni vožnji. Po odličnem štartu je v finalu vodil do petnajstega kroga, v katerem je vodstvo zaradi težav z gumami moral prepustiti Rotarju in tako dirko končal na drugem mestu, drugi pa je tudi v skupnem seštevku za državno prvenstvo. Tenisači z Otočca na pragu 1. lige NOVO MESTO - Minuli konec tedna so tenisači Krke Teniškega centra Otočec odigrali tretji in četrti krog v skupini B 2. teniške lige. V soboto so doma z 8:1 premagali Bombača Lamonta iz Ljubljane, v nedeljo pa v Krškem domačo vrsto s 7:2. V soboto, 2. junija, se bodo Otočani v zadnjem krogu pomerili z moštvom Šaleškega teniškega kluba iz Velenja. V primeru zmage se bodo za vstop v L ligo pomerili z zmagovalcem skupine A. ljana po ravnini, a je kolesarjem nagajal močan veter. 184 km dogo progo so najhitreje, natanko v 4 urah, prevozili Martin Derganc in domačini Michel Vanhaecke, Bert Roesems in Erič De Clercq. Sprint ubežne četverice je dobil Vanhaecke, Derganc pa seje moral zadovoljiti s 3. mestom. Junak dirke je bil tudi Boris Premužič, ki je s še enim Belgijcem pobegnil takoj po štartu in bežal kar 85 km. Ko je skupina ujela ubežnika, je pobegnilo 16 kolesarjev, med katerimi sta bila tudi Derganc in Mervar, zmagovalna četverica pa seje iz te skupine izločila 40 km pred ciljem. Izidi dirke Antvverpse Havenpijl (184 km) - 1. Michel Vanhaecke 4:00:00, 2. Bert Roesems (oba Belgija, Landbouvvkrediet-Colnago), 3. Martin Derganc (Krka Telekom) v času zmagovalca... 8. Vladimir Mi-holjevič (Krka Telekom) +1:03... 12. Andrej Gimpelj (Krka Telekom), 17. Branko Filip (Krka Telekom) itd. Kajtazovičeva v polfinalu OTOČEC - Članica Krke Teniškega centra Otočec Jasmina Kajta-zovič je na zaključnem turnirju za igralce do 12 leta starosti “Willson pokal” Teniške zveze Slovenije nastopila v polfinalu, kjer jo je s 5:7, 6:2, 6:1 izločila od Urbančičeve iz Nove Gorice. Petja Kolegar je izpadla v prvem krogu. Pričakovan visok poraz Melamina KOČEVJE - Na prvi tekmi kvalifikacij za uvrstitev v L državno namiznoteniško ligo je kočevski Melamin v Preserju doživel visok in pričakovan poraz z 0:6. Preserjani, za katere igra tudi reprezentant Sašo Ignjatovič, so favoriti tudi na povratni tekmi prihodnji teden v Kočevju. (M. G.) Enajst medalj Krčanov v Sisku KRŠKO - Plavalci krškega Celulozarja so nastopili na tekmovanju v Sisku, kjer so v konkurenci 550 tekmovalcev iz 25 klubov iz Hrvaške, Madžarske, Bosne in Slovenije dosegli nekaj dobrih izidov. Med mladinci je Jaroslav Kovačič osvojil 2. mesto na 200 m delfin (2:14,57) in 3. mesto na 100 m delfin (2:01,2), Rok Kerin pa je bil 3. na 100 m prosto (56,56). Med starejšimi kadeti so tretje mesto zasedli: Nika Jevnik na 100 m delfin (1:10,68), Petra Rostohar na 200 m delfin (2:46,52), Mitja Furst na 100 m prsno (1:16,23) in Maja Marušič na 200 m prsno (3:05,29). Med mlajšimi kadeti je Nina Andrijaševič osvojila 2. mesto na 200 m prosto (2:24,56), Sara Hojski pa je bila prav tako druga na 100 m delfin (1:14,15). Med mlajšimi dečki je Matej Furst na 100 m hrbtno (2:41,28) osvojil edino zmago za Celulozarja, temu pa je dodal še 3. mesto na 100 m hrblno (1:15,94). Tek po velikolaški kulturni poti VELIKE LAŠČE - PD Velike Lašče bo v nedeljo, 10. junija, ob 9.30 pripravilo’ 5. tek po velikolaški kulturni poti, ki bo štel tudi za dolenjski pokal v tekih za pokale Dolenjskega lista 2001. Progi bosta dolgi 8 in 2 km. Dodatna pojasnila dobite pri Petru Kokošinku po tele- ’ fonu (01) 78 89 315 ali 041 778 909. Kocijančič zmagal v Hotedršici KOČEVJE - Kočevski tekaški veteran Franc Kocijančič je v svoji kategoriji zmagal tudi na 30. teku v Hotedršici, kar je letos že njegova peta zmaga. Na 13 km dolgi progi je bil Igor Martič v skupini do 30. leta šesti. (M. G.) Martin Derganc V nedeljo bodo Novomeščani nastopili na eni od manjših dirk v Avstriji, 12. junija pa se bo začela dirka Po Avstriji, na kateri trener Srečko Glivar pričakuje dobre uvrstitve svojih varovancev, predvsem od Martina Derganca, ki je v Belgiji pokazal, da je ta čas v odlični formi. L V. Novomeščani še ligo višje Novomeški rokometaši v družbi Dobovčanov NOVO MESTO - Rokometaši Novega mesta so v prvi tekmovalni sezoni v ligaškem tekmovanju po dolgih premora v kvalifikacijah za enotno drugo ligo osvojili 3. mesto, v enotni drugi ligi pa so v 18 krogih dosegli 13 zmag, dvakrat je bil izid tekme neodločen, tri tekme pa so Novomeščani izgubili. Na koncu so z enakim številom točk, kot jih je zbral drugouvrščeni Mokre, osvojili prvo mesto in se uvrstili v L B-ligo, kjer bodo jeseni delali družbo Do-bovčanom, ki so nekoliko nesrečno izpadli iz L lige. Najuspešnejši strelec novomeškega moštva je bil nekdanji državni reprezentant Krčan Bruno Glaser, ki je na 18 tekmah dosegel 140 zadetkov, sledijo pa mu Gregor Božič (81), Miro Urbanč (72), Boštjan Žitnik (51), Robert Surina (50) in Sandi Keše (49). Ribničani so brez trenerja V Rokometnem klubu Inles Riko še naprej iščejo predsednika - Ilc ne ho več trener eflelat naj bi na izredni skupščini predstavil svoj program in vizijo delovanja kluba v prihodnje. V vsakem primeru bo moral na predsedniški stolček sesti nekdo, ki bo sposoben najti dovolj denarja, da bo ribniški rokometni prvoligaš brez težav preživel naslednjo sezono v družbi najboljših slovenskih rokometnih klubov. Več igralcev Inlesa Rika ima ponudbe za prestop v druge klube. Prva naloga novega predsednika pa bo najti novega trenerja, saj je Janez Ilc jasno povedal, da ne želi več voditi prvega moštva. Dobro bi bilo, če bi to uredili še pred počitnicami in ne tako kot lani, tik pred začetkom priprav. M. G. RIBNICA - Do 25. maja naj bi tričlanska komisija ribniškega rokometnega kluba Inles Riko Andrej Mate, Zdenko Mikulin in Marjan Hojč po sklepu izredne skupščine kluba 4. maja skušala evidentirati kandidate za novega predsednika kluba. Prav tako bi morala do 25. maja sklicati novo skupščino. Namesto tega je pred dnevi na nekatere naslove v Ribnici priromalo pismo, v katerem komisija za sklic izredne skupščine objavlja javen poziv kandidatom za predsednika kluba. Kan- Novomeščani na Vrhtrebnje NOVO MESTO - Planinsko društvo Novo mesto bo v nedeljo, 3. junija, pripravilo planinski izlet na Vrhtrebnje, med potjo pa si bodo izletniki podali do Zijala, kjer izvira Temenica, ogledali si bodo požiralnika Temenice in se na družabnem srečanju spoznali s trebanjskimi planinci. Odhod iz Novega mesta bo ob 7.30 s kandijske železniške postaje in ob 7.45 iz Bršljina. S potrjenimi planinskimi izkaznicami imajo planinci ob vikendih pri nakupu vozovnice za vlak 40-odst. popust. Prijavite se lahko in dobite dodatna pojasnila pri Marici Praznik vsak dan po 19. uri po telefonu (07) 30 22 948. Trebnje četrto v pokalu TREBNJE - Za trebanjske rokometaše je bila sezona tako rekoč končana že pred tedni, ko so prvenstvene boje v L ligi končali na 5. mestu, finalni turnir pokalnega tekmovanja v Slovenj Gradcu pa je bil zanje zgolj formalnost, saj jim je žreb za tekmeca v polfinalu določil nepremagljivo Pivovarno Laško. Po pričakovanju so bili na polfinalni tekmi Celjani res precej boljši od Trebanjcev in so.jih premagali z 41:22, na drugi tekmi pa je Gorenje presenetilo domači Prevent. V nedeljskem finalu so Celjani z zmago nad Gorenjem le potrdili svojo premoč na domačem rokometnem prizorišču, na tekmi za tretje mesto pa se Trebanjci niso resneje upirali domačim rokometašem. Grubačevič z Gran Paradisom zmagal NOVO MESTO - Na turnirju v preskakovanju ovir v Mandriji pri Novi Gorici je Novomeščan Jure Grubačevič nastopil z dvema konjema. V kategoriji A2 je z Gran Paradisom zmagal in z Jafo Vias osvojil drugo mesto, v kategoriji L-lov (140 cm) pa je bil na teknfovanju na točke z Gran Paradisom tretji in z Javo Vias deveti. Najbolje je šlo Kovačiču KRŠKO - Na 26. pokalu mesta Ljubljane v plavanju seje od desetih plavalcev krškega Celulozarja najbolj izkazal Jaro Kovačič. Uvrstitve in izidi Krčanov, fantje do 17. leta, 100 m delfin-2. Kovačič 1:01,90:50 m prosto - 3. Kovačič 26,45; 200 m delfin - 4. Kovačič 2:15,17; dekleta do 15. leta - 200 m prosto - 4. Nika Jevnik 2:21,53; 100 m delfin - 4. Jevnik 1:11,98; dekleta do 13. leta -200 m delfin - 2. Sara Hojski 2:51,83, 3. Vedrana Sember 2:58,16; 200 m hrbtno - 3. Hojski 2:46,94; 50 m prosto - 6. Hojski 31,85, 8. Sember 32,35; 100 m delfin - 1:15,70. Janez Jeralič drugi v mnogoboju Kralju norma za svetovno prvenstvo Minuli konec tedna, v soboto in nedeljo, je v Mariboru potekalo državno prvenstvo v atletskem mnogoboju. Tudi tokrat so se predstavniki Dolenjske in Posavja dobro odrezali. Pri pionirjih je Rok Deržanič (FIT Brežice) dosegel 3. mesto; zbral je 3237 točk. Njegova klubska kolegica Maja Petan je pri pionirkah dosegla drugo mesto, zbrala je 2979 točk. Mlajši mladinec Džoko Majkič (FIT Brežice) je zasedel 3. mesto (4086). Pri starejših mladinkah je tretje mesto dosegla Novomeš-čanka, članica kluba Krka Telekom Gordana Dragišič (3533). Pri starejših mladincih je bil drugi član Krke Telekoma Janez Jeralič (4465). Tretje mesto je osvojil tudi Borut Sever (Krka Telekom), ki je zbral 3663. Vzporedno z državnim prvenstvom je v Mariboru potekal tudi atletski miting. Na njem je Šentjernejčan Matej Kralj na 200 m s časom 21.46 izpolnil normo za nastop na svetovnem prvenstvu za mlajše mladincev in hkrati tudi normo za nastop na letošnjih olimpijskih dnevih mladih. N. Š. I KRKKZDRAVILIŠČK HOTELI OTOČEC TENIŠKI CENTER OTOČEC Strela je tudi smrtno nevarna Na našem planetu vsako sekundo udari z nebu več kot sto strel - Najvarnejše mesto visoka stavba s strelovodi - Varno v avtu, ne pa pod drevjem, če nas nevihta ujame na prostem Bliski in strele so eden najbolj običajnih, a hkrati tudi najbolj grozljivih naravnih pojavov. Vsak dan zdivja na našem planetu kakih 45 tisoč neviht, tako da vsako sekundo udari z neba več kot sto strel. Pravzaprav je čudno, da je ob taki množici strel njihovih žrtev razmeroma malo. V ZDA beležijo povprečno le okrog 75 primerov smrti zaradi strele. Tudi na našem področju so strele kar pogoste in nemalokrat povzročijo veliko materialno škodo, saj lahko zanetijo požar ali pa okvarijo delovanje strojev. dežurni poročajo OKRADEL DIJAKE - 25. maja je neznanec v garderobi Športne dvorane Leona Štuklja v Novem mestu ukradel šestim dijakom Elektro šole na Centru srednjih šol denarnice z dokumenti in denarjem ter tri mo-bije. Oškodoval jih je za 118 tisoč tolarjev. LEPILO V KLJUČAVNICO -Neznanec je v noči na 25. maj na Ljubljanski cesti v Novem mestu poškodoval cilindrično ključavnico na vratih garaže tako, da jo je napolnil z lepilom. RAD IMA CVETLICE - Izpred trgovine s pohištvom v Straži je med 24. in 25. majem neznanec odnesel tri betonska korita in M. M. iz Novega mesta oškodoval za 45 tisoč tolarjev. dr, UKRADEL LES - V vinorodnem okolišu Okroglica pri Hrastju je med 20. in 25. majem nekdo ukradel smrekove lege za strešno konstrukcijo in smrekove deske v vrednosti 110 tisoč tolarjev. 50 LITROV VINA - Na Hribu pri Cerovcu je neznanec pretekli teden na kamniti zidanici naredil luknjo, splezal noter in lastniku M. O. ukradel 50 litrov vina. RAD BI BIL RIBIČ - 23. maja je neznanec vlomil v avto v Šmihelu pri Žužemberku pri mostu čez Krško ter ukradel ribiško torbo, v kateri je imel oškodovanec A. P. iz Ljubljane ribiški pribor, vreden okrog 100 tisoč tolarjev. ŠIVALNI STROJ - V trgovini Mercator Dolenjska, d.d., na Seidlo-vi cesti v Novem mestu je^ neznanec na oddelku pohištva odnesel preko 71 tisoč tolarjev vreden šivalni stroj znamke Elna. OPREMA ZA KONJE - V noči na 23. maj je neznanec v kraju Reber vlomil v garažo ter ukradel dve konjski sedli in komat za konje. Lastnik je oškodovan za 120 tisoč tolarjev. Znanost je bliske in strele zadovoljivo pojasnila kot izravnavo velikih naelektritev med oblaki in Zemljo ali med oblaki, vendar pa je še daleč od tega, da bi pojav lahko napovedala. Vrh nevihtnega oblaka je med 6 in 7 km nad zemljo pozitivno nabit, spodnji konec oblaka pa je na višini 3 do 4 km nabit negativno. Naboj, ki ga nosi spodnji del oblaka, je dovolj velik, da povzroči med površjem Zemlje in spodnjim slojem oblaka napetostno razliko, ki dosega 20, 30 ali celo do 100 milijonov voltov (za primerjavo - navadna baterija ima napetost 1,5 volta). Ob preboju stečejo negativni naboji z dna oblaka do površine Zemlje v obliki stre-linega bliska. Strel je več vrst. Najpogostejša je viličasta strela. Strela kot da rada udari v nekatere predmete, drugih pa se izogiba. Na področju New Yorka je na primer Empire State Building najljubša tarča strel. Prav tako strele rade udarijo v drevje ali iščejo kakšne visoke objekte v bližini. Razlog je ta, da visoki pred- meti približajo tla k nebu, s tem pa se povzroča verjetnost, da bo skokovita pot stopničastega vodnika končala ravno ob tem visokem predmetu. To tendenco je opazil že Benjamin Franklin s svojimi znamenitimi eksperimenti s papirnatimi letečimi zmaji leta 1752. Od tuje bil le še korak, daje na najvišjo točko strehe svoje hiše pritrdil kovinsko palico in jo s kovinsko žico povezal z zemljo. Kljub temu da je sprva mislil, da take kovinske palice “pritegnejo” električni ogenj iz oblaka potiho, preden lahko pride dovolj blizu, da bi lahko udaril”, je kasneje pravilno ugotovil, da taki strelovodi le prevedejo električni tok varno mimo hiše. Če strela udari v hišo, je najbolj verjetno, da udari v najvišjo točko, od koder jo potem lahko speljemo preko strelnega voda v zemljo. Njegov izum je prihranil od takrat gore denarja in rešil premnoga življenja, saj na podobnih zamislih prevajanja udarcev strele stran od občutljivih objektov temeljijo tudi najnovejše metode zaščite pred GASILSKO TEKMOVANJE NA MIRNI - 19. maja je trebanjska gasilska zveza skupaj s PGD Mirna organizirala občinsko gasilsko tekmovanje na dvorišču Kolinske Mirna in igrišču osnovne šote, za kar se zveza lepo zahvaljuje. Sodelovalo je 33 ekip iz 17 gasilskih društev. Pri pionirjih so prva tri mesta dosegle tekmovalne enote PGD Štatenberk, Mokronog in Dobrnič, pri pionirkah sta prvi mesti zasedli ekipi iz PGD Štatenberk in Občin, pri mladincih so se najbolje odrezali mladi gasilci iz PGD Štatenberk, Ševnica in Lukovec, v kategoriji mladink pa sta bili najboljši in prejeli pokale ekipi iz PGD Štatenberk in Dobrnič. Na tekmovanju so ekipe pokazale znanje in sposobnosti, ki so jim ga bolj ali manj uspešno podajali njihovi prizadevni mentorji. (Mojca Fernec, GZ Trebnje) NASILJE V DRUŽINI Krut obračun za štirimi stenami Dolgotrajno nasilje v družini privedlo do usodnega prepira - Sinova zbrcala očeta - Tudi spolna sila - Nože skrivala pred možem - Vsem trem pogojna obsodba s preizkusno dobo dveh let KRŠKO - Dobri dve leti je že minilo od dogodka, kije močno zaznamoval odnose v njihovi družini (naj ostane neznana), šele pretekli teden pa je zgodba na Okrožnem sodišču v Krškem teden dobila sodni epilog. Oče in oba sinova so dobili pogojno obsodbo: prvemu je senat s predsednikom Milošem Medvedom za kaznivo dejanje ogrožanja varnosti dosodil tri mesece zapora, sinovoma pa za kaznivo dejanje povzročitve hude telesne poškodbe vsakemu po šest mesecev zapora, vsem s preizkusno dobo dveh let. Sodba še ni pravnomočna. V družini že prej ni bilo tako, kot bi moralo biti, usodnega 25. februarja 1999 pa je "počilo". V družinskem prepiru, ki naj bi ga začel oče, kar zanika, sta se sinova hudo znesla nad njim in ga močno poškodovala. Kot je pričala mati oz. žena obdolžencev, vidno pretresena, se je mož zvečer vrnil domov pijan in agresiven, kakršen je bil menda tudi, kadar je bil trezen. V spalnici jo je grdo zmerjal, nakar je vstala in odšla v dnevno sobo, kjer sta sinova gledala televizijo. “Ko mu je mlajši sin rekel, ali bo že enkrat mir ali ne bo, je mož pograbil težak lesen stol in hotel nad sina. Pričel se je prepir, prerivanje, nisem gledala, slišala sem le kričanje,” je dejala. Kot je povedal starejši sin, je bratu priskočil na pomoč, ko je oče rekel, da gre po nož in bo vse zaklal. "Potegnil sem ga stran in nato sva ga v jedilnici spravila na tla, tepla in brcala, jaz z leseno desko. Oče je nato vstal in se šel sosedorrj pokazat, nato pa spat. Naslednji dan je odšel k zdravniku.” Po očetovi pripovedi pa je bila zgodba drugačna, saj naj bi prepira in pretepa ne začel on. “Sem umirjen človek. Prišel sem domov in sta me napadla. Žena drži z otrokoma, jaz pa ne smem nič reči. Hišo sem jim naredil, zdaj bi se me pa radi znebili. Ko sem dva tedna ležal v bolnici, me domači sploh niso obiskali,” je pripovedoval in dodal, da so domači za vsako malenkost klicali policijoHNa vprašanje sinovega zagovornika, ali je v drugem kazenskem postopku zaradi izražene spolne sile nad mladoletno hčerjo, je to zanikal, po materinih izjavah (povedali naj bi ji na policiji, kasneje pa še otroci) pa naj bi spolno nadlegoval tudi enega od sinov. Žena je še povedala, da je mož že večkrat grozil, da bo vse poklal, zato je vsak večer pred njim skrivala nože. Sinova sta v svojem zagovoru odkrito priznala dejanje, vendar sta pojasnila, da sta se takrat prvič uprla očetu, ki je v družini že leta izvajal različen teror, jih maltretiral ipd. "Ko je zamahnil s stolom proti meni, mi je počil film. V meni sta se nakopičila jeza in sovraštvo, tudi sestra je bila takrat v reji zaradi njega,” je pojasnil mlajši sin, kije dejal, da z očetom nima nikakršnega odnosa. Sodišče se ni strinjalo s sinovim zagovornikom, daje bil pretep v stanju prekoračenega silobrana, je pa pri ocTmeri kazni bratoma upoštevalo olajševalne okoliščine, kot so razmere v družini, dozdajšnjo nekaznovanost ter priznanje dejanja, ki ga je eden tudi obžaloval. Ne glede na grozne odnose pa so člani družine še naprej prisiljeni živeti skupaj v isti hiši, kar gotovo ni prijetno, morda niti ne varno. Po mnenju senata naj bi prav dolga preizkusna doba dveh let bila jamstvo, da se bodo stvari umirile in da do takšnih nasilnih obračunavanj ne bo več prihajalo. L. MURN strelo. Znani so predvsem novi poskusi, da bi z laserskim žarkom nadomestili vloge stopničastega vodnika. Med nevihto je zato najvarnejše mesto velika stavba, opremljena z več strelovodi. Prav tako se je varno peljati z avtom, saj kovinska šasija prevede naboj strele mimo potnikov v zemljo. Nikakor pa se ni pametno zadrževati pod drevjem, če nas slučajno nevihta ujame na prostem. Tudi če nas ne ubije sam tok, ki steče ob udaru strele v drevo, lahko sproščena toplota zavre sočno notranjost drevesa, tako da drevo morda celo eksplodira. Ko strela udari v tla, steče po površini tok od središča udarca. Če stojimo v bližini z nogami narazen, lahko tok steče navzgor po eni nogi in navzdol po drugi, kaj takega pa lahko povzroči smrtne poškodbe. Veliko goveda umre na ta način, saj ne morejo držati nog skupaj, če želijo obdržati ravnotežje. Prav tako ne drži, da strela nikoli ne udari na isto mesto, ali pa da ljudje, ki jih je zadela strela, od tedaj dalje odbijajo strelo. Znan je primer rangerja Roy Dooms Sulli-vana, ki ga beleži tudi Guinessova knjiga rekordov. Roya je namreč med letom 1942 in njegovo smrtjo leta 1983 strela zadela kar sedemkrat. L. MURN Ilegalca bežala z ukradenim avtom Enega še iščejo POSAVJE - V noči iz 25. na 26. maj sta romunska državljana, 17-let-ni I. B. in 24-letni T. G. (oba sta v Slovenijo prišla ilegalno), v naselju Brezje pri Bojsnem ukradla osebni avto, parkiran v bližini stanovanjske hiše lastnika vozila. Z avtom sta želela odpotovati do Avstrije in od tam v Italijo. Okrog 3.30 so odvzeto vozilo opazili policisti PP Mozirje v bližini naselja Prihova na območju UE Mozirje in ga, ker jim je bilo sumljivo, želeli ustaviti. Toda voznik ni upošteval znakov policistov in je odpeljal naprej. Policisti so vozilo, ki gaje vozil T. G., zasledovali in ga ustavljali z modro lučjo in kratkimi zvočnimi signali, a zaman. Po približno 15 km je voznik zaradi neprimerne hitrosti zapeljal s ceste in trčil v telefonski drog. I. B. so prijeli takoj na kraju, T. G. pa je pobegnil in ga policisti še iščejo. Zoper oba je podana kazenska ovadba, zaradi ilegalnega prehoda državne meje pa je bil zoper oba dan predlog sodniku za prekrške. Oba tujca so sicer še zalotili pri ilegalnem prehodu 21. maja in sta bila pri sodniku za prekrške že kaznovana, nato pa vrnjena na Hrvaško. Znova sta ilegalno vstopila v Slovenijo. Policisti so še ugotovili, daje bilo vozilu v času kraje odklenjeno, kontaktni ključi pa so bili notri. Ugasnilo življenje dveh fantov V prometni nesreči pri Dolenjskih Toplicah umrla dva 22-letnika - Trčila v drevo - Ta vikend B mrtvih v Sloveniji DOLENJSKA - Pretekli vikend je spet minil v znamenju hudih prometnih nesreč tudi na dolenjskem koncu. Najhujša, ki je terjala življenji dveh mladih fantov, se je zgodila v soboto, 26. maja, ponoči. Kot so sporočili iz Opera-tivnokomunikacijskega centra PU Novo mesto, je domnevni voznik osebnega avtomobila znamke To-yota MR 2, 22-letni 1.1. iz Dolenjskih Toplic (tudi lastnik avta), okrog ene ure vozil iz smeri Meniška vas proti Dolenjskim Toplicam. Z njim je bil tudi 22-letni A. K. iz okolice Dolenjskih Toplic. Pred Toplicami je voznika v desnem ovinku zaradi neprilagojene hitrosti zaneslo na levo stran vozišča, kjer je silovito trčil v drevo. Vozilo je nato obstalo izven ceste. Voznik in sopotnik sta na kraju nesreče podlegla poškodbam. 23. maja zjutraj je 61-letni M. G. iz Novega mesta z osebnim avtom na Otočcu zapeljal na priključek in v križišču na regionalno cesto proti Kronovemu v trenutku, ko je iz nasprotne smeri pravilno pripeljala 44-letna voznica osebnega avta M. A. iz Bele Cerkve. Ta je zavirala in se umikala, a je vseeno prišlo do trčenja, v katerem sta se poškodovala sopotnika v avtu M. A. 33-letnLB. A. in 75-let-na S. K., oba iz Bele Cerkve. Obema so pomoč nudili v novomeški bolnišnici. Ravno tako 23. maja je prišlo do prometne nesreče v So- teski. 46-letni R. D. iz Novega mesta je zapeljal na levo stran ceste v trenutku, ko je pripeljal 47-letni voznik osebnega avta B. M. iz kraja Žlebič. V čelnem trčenju seje hudo ranil voznik R. D.; zdravi se v novomeški bolnišnici. 25. maja okrog 2. ure ponoči se je na hitri cesti št. 1 pri Trebnjem pripetila prometna nesreča, ki jo je povzročil S. R. iz Ljutomera. Kot seje izkazalo, je vozil vinjen, saj je napihal 1,11 promila alkohola. Do trčenja je istega dne prišlo tudi v Novem mestu, in sicer zaradi prekratke varnostne razdalje. V križišču Ljubljanske in Kočevarjeve ceste je ustavila 39-let-na voznica osebnega avta T. O. iz Novega mesta. To pa ni uspelo vozniku za njo, 54-letnemu A. G. iz Dolenjskih Toplic. Hudo ranjeni voznici so pomoč nudili v novomeški bolnišnici. 26. maja zvečer je 5 8-letni A. K. iz okolice Tolmina pri Selih pri Karteljevem s hitre ceste št. 1 zavijal v levo na parkirni prostor v trenutku, ko gaje prehiteval 39-letni voznik osebnega avta T. R iz okolice Izole. Po trčenju seje osebni avto A. K. prevrnil na streho, drugi pa je odpeljal na parkirni prostor, po katerem je drsel in nato trčil v parkiran osebni avto. V nesreči sta se dve sopotnici hudo ranili, druga pa lažje. Odpeljali so jih v novomeško bolnišnico. L. M. Zadela žensko in moškega TREBNJE - 28. maja sta mladoletnik in otrok iz Trebnjega skozi okno stanovanjskega bloka streljala z zračno puško in pri tem v roko zadela žensko, ki je stala pred Okrajnim sodiščem, moškega, ki je stal na balkonu bloka, pa v zgornji del ustnice. Oba sta bila lažje telesno poškodovana. Izrezal stran in namestil novo OBREŽJE - Pri mejni kontroli je policisti pri 32-letnem bosanskem državljanu M. J., ki je bil potnik v avtobusu prevoznika iz Bosne, ugotovil, da je v potnem listu izrezana in nadomeščena z novo stran, kjer je bil žig mejne kontrole hrvaških varnostnih organov, kije tujcu prepovedoval vstop na Hrvaško. Po končanem postopku je bil vrnjen na Hrvaško. 26-letnica ukleščena v vozilu DRNOVO - 28. maja seje okrog 8.30 na lokalni cesti Zasap-Drnovo zgodila huda prometna nesreča, v kateri je 26-letna voznica osebnega avta M. K. iz okolice Brežic podlegla poškodbam. Približno 1,5 km pred naseljeni Drnovo je iz doslej še neznanega razloga najprej zapeljala na levo stran vozišča, nato nazaj na desno, pri čemer je izgubila oblast nad vozilom. S ceste je zapeljala na travnato bankino ob desni strani ceste in v grmovje. Med vožnjo je s sprednjim delom vozila zadela v lesen panj, ki je bil od roba ceste oddaljen malo več kot 3,5 metra. Zaradi trčenja se je vozilo obrnilo na bok in tako obstalo, voznica, ki je bila pripeta z varnostnim pasom (sprožila se je tudi varnostna blazina), pa je ostala ukleščena v vozilu in so jo izvlekli krški poklicni gasilci. Ogled prometne nesreče so opravili policisti PP Krško, ogleda kraja dogodka se je udeležil tudi okrožni državni tožilec iz Krškega. Dokončni vzrok nesreče bo znan po končani policijski preiskavi, morebitne očividce ali vse, ki bi kaj vedeli o tej nesreči, pa policija prosi, da pokličejo na tel. št. 113. Učenca sta se stepla Arheologi našli mino MIRNA - 21. maja sta se učenca B. H. in M. K. z Mirne sprla na hodniku tamkajšnje šole. Med prepirom je B. H. večkrat s pestjo udaril M. K. v glavo in ga hudo poškodoval. Zdravi se v novomeški bolnišnici. NOVO MESTO - Delavci so 22. maja pri arheološkem izkopavanju na Marofu našli eksplozivno telo. Pirotehniki so kasneje minometno mino, ki je izvirala iz druge svetovne vojne, uničili. Naj dopust ne bo čas za nepridiprave Nasveti za varovanje premoženja med dopusti - Kako čimbolj varovati stanovanje in hišo, osebni avtomobil, počitniške hišice, bivalne prikolice ali plovila Prihaja čas dopustov in s tem povezane selitve iz kraja bivanja na počitnice. Običajno zaklenemo stanovanje ali hišo, se dogovorimo s sosedo za zalivanje rož in že smo brezskrbno na poti na počitnice. Redko pomislimo, da bi sc dopust lahko nepričakovano skrajšal zaradi obiska tatu, ki je vlomil v stanovanje ali hišo. Prav tako pa se lahko zgodi, da nas kdo od vlomilcev preseneti na dopustu z vlomom v naše vozilo ali počitniško hišico. Kaj bi morali vedeti in kako bi luči. Razmisliti velja tudi o vgradnji morali ravnati, da sami ne bi spodbujali vlomilcev in tatov? Pri varovanju hiše ali stanovanja ob odhodu od doma ne spuščajte rolet, tako ustvarite vtis, da nista zapuščena. Dogovorite se s sosedi, da vam vsakodnevno praznijo poštni nabiralnik in pogosteje kontrolirajo stanovanje. Na vložke cilindričnih ključavnic na zunanji strani vrat namestite varovalni ščit proti lomljenju ključavnice. Vlomilci izbirajo najlažjo pot, zato ne puščajte odprtih oken v pritličju ali na balkonih, na kletna okna pa namestite kovinske rešetke. Kletna in garažna vrata dodatno zavarujte s ključavnicami ali s prečnim kovinskim drogom. Pred kletnimi, garažnimi ali vhodnimi vrati namestite senzorje za samodejno prižiganje alarmnih naprav v stanovanje ali hišo. Zapo.mnite si: vlomilec bo izbral tisti objekt, v katerega bo lažje vstopil. Če hočete zavarovati osebni avtomobil, ne puščajte v vozilu kontaktnih ključev! Avta po možnosti ne parkirajte na samotnih ali slabo razsvetljenih mestih. Zavrtite volan, da se zaskoči, nato pa vozilo zaklenite. Zapirajte okna in pomično streho, ne puščajte na vidnih mestih dokumentov, denarja, mobilnih telefonov, torbic ali kovčkov. Če ugotovite, da vam manjka pokrovček bencinskega rezervoarja, vložek ključavnice vrat ali prtljažnika pa se vrti in se lahko vzame iz ležišča, to takoj sporočite policiji, kajti na ta način tatovi pripravljajo ključ za kasnejšo krajo vo- zila. Največjo varnost nudi kvalitetna avtomobilska alarmna naprava, lahko pa avto dodatno zavarujete tudi z mehanskimi pripomočki, kot so kovinske palice, ki preprečujejo vrtenje volana ali onemogočajo menjavanje prestav. Preden zapustite počitniško hišico ali bivalno prikolico, je potrebno skrbno zapreti vsa okna in zakleniti vrata. Notri ne puščajte vrednejših predmetov, denarja ali dokumentov. Dogovorite se s sosedi, da občasno v vaši odsotnosti pregledajo hišico ali prikolico. Jahte, jadrnice in čolne imejte vedno trdno privezane na za to določenem mestu, za zaklepanje pogonskih delov plovila uporabite tudi verigo ali ključavnico. Na motornih čolnih, kjer so nameščene prenosne posode za gorivo, teh ne puščajte v plovilu. Vaš privez naj po dogovoru večkrat preverijo znanci in prijatelji ali pa podjetje za varovanje premoženje. Ne pozabite - priložnost je bistvena za delo tatov in vlomilcev! L. M. Sporočilo bralcem V zakonu o medijih, ki je bil sprejet 25. aprila 2001, so v členih od 26 do 44 natančno določena pravila za (ne)objavo popravka objavljenega obvestila oz. odgovora na objavljeno informacijo. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom "Popravki in odgovori ”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu popravek oz. odgovor ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo popravka oz. odgovora, ki se ne nanaša na objavljeno obvestilo oz. informacijo; ne navaja dejstev in okoliščin v zvezi z objavljenim obvestilom oz. informacijo; navaja neresnične ali nedokazljive podatke in trditve; je napisan žaljivo; je nesorazmerno daljši od obvestila oz. informacije, na katero se nanaša. Nočejo Rebolja za direktorja DL št. 21, 24. maja Izjava Sveta zavoda ZD Trebnje, da smo bili delavci od skupine zdraharjev z zlorabo netočnih podatkov zmanipulirani, je za nas žaljiva, ker nas obravnava kot nevedneže, ki ne morejo imeti svojega mnenja. Naša podpora kandidatki za direktorja dr. Žlajpahovi je bila izražena na povsem legitimen in pošten način. Dejstvo je, daje po mnenju praktično celotnega kolektiva dr. Žlajpa-hova najprimernejši kandidat, zakaj menimo tako, smo javno povedali in mislimo, da pri tem ne more biti ničesar spornega. O tem, kakšne bodo posledice vsiljevanja kandidata od drugod, lahko najbolje ocenimo delavci sami, ker najbolje poznamo razmere. Nesmiselno bi bilo, da bi s svojimi stališči čakali, da bi bilo vsega konec. Zavedamo se, da ne moremo prisiliti članov sveta, da glasujejo po naši volji, menimo pa, da bi bilo prav, ko bi vsaj predstavniki delavcev v svetu zavoda zastopali interese in stališča zaposlenih. Če se s tem ne strinjajo, bi bilo pošteno, da bi to povedali in razložili svoja stališča, namesto da se skrivajo za tajnim glasovanjem. V zvezi s tajnostjo glasovanja še tole:, če so od sedmih članov sveta trije povedali, da so glasovali za dr. Žlajpahovo, je povsem jasno, da so ostali štirje glasovali za gospoda Rebolja. Skrivnosti tukaj ni več in vsako sprenevedanje o tem, kako je kateri od članov sveta glasoval, je odveč. Da se ob ravnanju dr. Tamažinove, ki je najprej podpisala pismo podpore naši skupni kandidatki, nato pa na seji sveta ravnala drugače, čutimo izdane in izigrane, je povsem razumljivo. Po mnenju sveta zavoda menda ne bi smeli tako čutiti, ker je bilo glasovanje tajno in ne bi smeli ugotavljati, kako je kdo glasoval! Svet zavoda trdi, da so na zboru delavcev nekateri udeleženci zavajali prisotne z neresničnimi podatki o tem, kateri člani sveta so s tajnim glasovanjem glasovali za izbranega kandidata. Kako svet zavoda ve, da so podatki neresnični in če so, naj pove, kateri so resnični! V zvezi z našo trditvijo, da je šlo za vmešavanje politike in dogovorjeno izvolitev direktorja, naj ponovimo nekaj dejstev: napoved, objavljena v časniku Delo 26.4.2001, da bo g. Rebolj postal direktor zdravstvenega doma, se je izkazala za točno; dr. Žlajpahovi je bila ponujena politična kupčija; svet zavoda o primernosti kandidatov sploh ni razpravljal, čeprav je bilo kandidatov osem. med njimi doktor medicine, doktor stomatologije, štirje diplomirani ekonomisti in diplomiran pravnik. V zvezi z mnenjem direktorice območne enote ZZZS gospe Suzane Jarc, da je bilo vodilo gospoda Pla-tišeja dati glas tistemu kandidatu, za katerega programje menil, daje najustreznejši, naj pripomnimo, da so nekateri kandidati vlogam priložili tudi svoje programe, vendar jih na svetu niso hoteli niti prebrati, kaj šele o njih razpravljati. Gospod Platiše se torej na podlagi programov ni mogel odločati. 53 podpisanih delavcev (imena v uredništvu) O javnih naročilih PORTOROŽ - Združenje seniorjev Slovenije in Agencija za manage-ment organizirata 11. in 12. junija dneve javnih naročil, ki so namenjeni naročnikom, lokalnim skupnostim, ponudnikom in drugim, ki imajo opravke z javnimi naročili. Na dvodnevni konferenci bodo sodelovali tudi predstavniki ministrstev, javnega sektorja in gospodarstva. Prijave za konfekcijskega modelarja METLIKA - Tekstilna šola Metlika tudi za šolsko leto 2001/02 razpisuje program poklicno-tehniškega izobraževanja za konfekcijskega modelarja. Pogoj za vpis je uspešno končano triletno poklicno izobraževanje po programih šivilja-krojač in izdelovalec usnjenih in krznenih oblačil, prijave pa sprejemajo do 12. junija. Jutri registracija KOČEVJE, KRŠKO - Za jutrišnji dan je predvidena registracija skupne delniške družbe Mesnine dežele Kranjske, proizvodnja mesnih izdelkov ter mesa in kmetijstvo. V novo družbo so se na podlagi sklepov svojih skupščin (marca letos) spojile naslednje družbe: Mesnine dežele Kranjske Ljubljana, Mercator Agrokombinat Krško, Mercator KG Kočevje in Kraljeve mesnine Ljubljana. Direktor družbe v ustanavljanju je Anton Zorc. Jeseni temeljnega kamen za HE Boštanj? KRŠKO. SEVNICA - Strokovno skupino Posavja je Svet pokrajine v ustanavljanju zadolžil, da tekoče spremlja aktivnosti, od Gospodarske zbornice in ostalih regijskih institucij pa pričakuje, da se bodo takoj lotile povezovanja posavskega gospodarstva za enoten nastop, Vladi RS pa predlaga, naj čimprej organizira holding Slovenske hidroelektrarne s hčerinskim podjetjem v Sevnici. Aktivnosti naj v dogovoru z ministrstvom vodijo Savske elektrarne, pri pretoku za HE Boštanj pa naj se v projektu upošteva 500-kubični pretok vode. Svet je predlagal, naj se aktivnosti načrtujejo tako, da bo jeseni lahko prišlo do položitve temeljnega kamna za HE Boštanj. O sklepih Sveta pokrajine seje sevniški župan Kristijan Janc pogovarjal tudi z državnim sekretarjem dr. Robertom Golobom, kije sklepe podprl, koncesijska pogodba pa naj bi bila usklajena in podpisana do sredine julija. Z ministrom za okolje in prostor mag. Janezom Kopačem se je v zvezi z nadaljnjimi nalogami na tem projektu sestal tudi podžupan Andrej Štricelj. Dogovorjen je tudi obisk ministra v Sevnici, kjer bo pojasnil stališča ministrstva in vlade do izgradnje verige elektrarn. Obnovljena javna razsvetljava RIBNICA - Škrabčev trg v Ribnici se ponoči lesketa pod žarometom novih svetilk. Občina je v proračunu zagotovila tri milijone tolarjev za namestitev visečih in samo stoječih luči, hkrati pa nove luči osvetljujejo še župnijsko cerkev sv. Štefana. Ker je imel investitor težave s prejšnjimi lučmi oziroma stebri, ki so jih nepridipravi večkrat poškodovali, jih bodo tokrat “varovali” s cvetličnimi koriti. ZA STARSE Ne primerjajte otroka z drugimi! Lepo vas pozdravljam in vam pišem v upanju, da... Tako bi lahko začela v nagovoru. Pa ne bom. Ker vem, da vas ni potrebno prosili, da pomagajte svojemu otroku. Saj to že sami veste. Morda ste le pozabili, ker imate preveč svojega (ponavadi službenega) dela. Zato vas bom le spomnila, da se bliža konec šolskega leta, kar pomeni, da je vaš otrok pod velikim pritiskom in da verjetno doživlja stres. Zato mu pomagajte. Pogovarjajte se z njim, vzpodbujajte ga, učite se z njim, če je to potrebno! Ne napadajte ga le s pridigami in grožnjami: "Saj smo ti rekli, če bi se prej učil... Če ne boš uspešen, boš poleti samo doma..." S tem slabih ocen ne boste čudežno spremenili v dobre in tudi drugega učenjaka ne boste naredili iz svojega otroka. Raje mu prisluhnite in poskušajte biti z njim še teh nekaj dni do konca šolskega leta. Saj ocene menda niso slabe samo zdaj, po zadnjih govorilnih urah? Če so bile šibke že prej, pa se zanje niste zmenili, je zdaj verjetno že prepozno. Matura je pred vrati, eksterno (zunanje) preverjanje za osmošolce tudi, spričevala za vse ostale prav tako. Rezultati bodo vsota večmesečnega dela. Zdaj lahko neumestni pritisk vse le še poslabša. Predvsem pa nikoli, ampak res nikoli, ne primerjajte svojega otroka z ostalimi in tudi njegovega spričevala oz. učnega uspeha ne! Otrok je namreč ranljiv in občutljiv (pa naj bo majhen ali že mladostnik) in vsak je bitje zase, enkratno in neponovljivo. Cenite to drugačnost in ne teptajte njegove osebnosti, njegovega jaza! V šolskem sistemu pogosto otroke uvrščamofjo) na lestvico uspešnosti, a vi tega ne storite. Če je letošnje leto zaključil npr. z dobrim uspehom, lani pa je bil zadosten, je to uspeh. Pa čeprav je bila hči sodelavke odlična. Za nekatere bo stresnih še nekaj dni (maturanti), za nekatere malo več. A časa je še dovolj, da spremenite svoj odnos do otroka, če ni pravi, in da mu pomagate. Kajti tako kot je prepozno zvoniti po toči, je tudi samomor ali kakšno drugo dejanje iz obupa težko preprečiti. Mladi pa se zadnja leta vse prevečkrat odločajo za to, da zaradi pritiska okolice kaznujejo sebe. IRENA POTOČAR PAPEŽ 20. športne igre poklicnih gasilcev OTOČEC - V soboto, 9. junija, bodo v Športnem parku Otočec potekale 20. Športne igre poklicnih gasilcev Slove- , nije. Sodelovalo bo 19 ekip iz teritorialnih poklicnih gasilskih enot in delovnih organizacij s 300 tekmovalci. Otvoritev iger bo ob 9. uri, tekmovanje pa bo trajalo do 18. ure, ko bo v restavraciji Tango razglasitev rezultatov in podelitev nagrad. • Ena največjih nevarnosti pri nas so kapitalisti s “klošarsko” pametjo. Mladi forum Za umetno oploditev Mladi forum ZLSD odločno podpira spremembe in dopolnitve Zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, ker bo jta ta način vsem ženskam ne glede na socialni položaj, zakonski stan, spolno usmeritev in ostalo omogočena neodtujljiva pravica,do materinstva. V Mladem forumu smo prepričani, da človekove pravice in pravice državljank/državljanov predstavljajo dogovor o sobivanju, ki gaje potrebno vseskozi negovati in hkrati širiti. Ena takih pravic je tudi pravica vseh in vsake ženske, da sama odloča o sebi in svojemu telesu. Pri noveli omenjenega zakona ne gre za "dovo-^ ljevanje” umetne oploditve tistih' plodnih neporočenih oziroma samskih žensk, ki iz različnih vzrokov nimajo ali nočejo imeti spolnih odnosov z moškimi. Gre zgolj za odpravljanje pravne praznine, ki je nedominantnemu delu ženske populacije pri nas onemogočala izvajanje zgoraj omenjenih pravic in omemo-gočala enakopravno sobivanje ob upoštevanju razlik v življenjskih stilih. Kljub temu da Mladi forum ZLSD nasprotuje izrabljanju tega vprašanja za dnevno politično rabo in nabiranje političnih točk, bomo storili vse, da čim večje število volivk in volivcev na referendumu podpre spremembo zakona, kot je bila sprejeta v Državnem zboru. Mladi forum je prepričan, da so tovrstna vprašanja del splošnega javnega interesa le toliko, kolikor je dolžnost večine, da manjšini omogoči samostojno odločanje o svojem življenju. Q1ii-7Kq 7q 7 iuvnrtctmi Preveč delamo sami Evropski projekti niso bavbav - Zakaj ne v povezavo? NOVO MESTO - Podjetnikom iz Dolenjske, Bele krajine in ribniško-kočevskega konca so sredi preteklega tedna predstavili državne spodbude ministrstva za gospodarstvo v letošnjem letu, za katere bodo v kratkem objavljeni tudi razpisi. Ministrstvo bo pospeševalo konkurenčno sposobnost podjetij, podjetništvo samo, tehnološki razvoj in inovacije ter še posebej razvoj turizma. Med drugim bo vzpodbujalo tudi zaposlovanje mladih raziskovalcev v podjetjih. Državni podsekretar v ministrstvu dr. Aleš Mihelič je poudaril, da Slovenija le 16 odst. proračuna nameni za razvoj, kar bi bilo nujno spremeniti. "Država, ki brez težav nameni 10 milijard tolarjev za odpravo škode zaradi suše, po drugi strani za tehnološki razvoj komajda najde 2 milijardi. Finančnega ministra nismo mogli prepričati za-več, čeprav izračuni kažejo, da se ta denar preko davkov hitro vrne, zadnje čase že v enem samem letu," je opozoril dr. Mihelič. Pozval je podjetja, naj se potegujejo za državno podporo na razpisih, kajti le tako bodo dobila nekaj denarja nazaj, v nasprotnem pa bodo z dajatvami v evropsko blagajno sofinancirala svoje konkurente v tujini. Dejal je še. da oznaka ..evropski projekt" ni nikakršen bavbav ter da ga zmore pripraviti tudi marsikatero manjše podjetje. "Trenutno je v EU preko 2.000 različnih programov, ki iščejo tuje partnerje. Poglejte na internet in se povežite - zakaj bi delali sami?" je pozval. Na posvetu so opozorili podjetja in lokalne skupnosti, naj se aktivno vključijo v pripravo regionalnih razvojnih programov, saj sicer ne bodo mogli do državnega in še manj do evropskega denarja. Programe naj bi imeli tudi na zalogo. B. D. G. Družinsko srečanje Somrakovih KUZARJEV KAL - Družina Somrak iz Kuzarjevega Kala je v nedeljo imela že peto srečanje članov družine. Rod Frančiške in Jožeta Somraka se je od leta 1907, ko se jima'je rodil prvi od 13 otrok, pa do danes povečal na 170 članov: otrok, vnukov, pravnukov in prapra-vnukov ter njihovih zakoncev, od katerih je danes živih še 147. Veselega srečanja na domačiji Udovč, nekdaj Somrak, v domačem kraju seje udeležilo 98 članov družine in tudi novomeški župan dr. Anton Starc, predsednik KS Prečna Alojz Kuk-man in vaški predstavnik Martin Luštek. Skupaj so si ogledali domačijo Somrakovih, vas Kuzarjev Kal in tamkajšnji spominski park NOB. Ivan Somrak je napisal spomine o družini in ob tej priložnosti knjigo podaril vsem udeležencem. (I. S.) OB TEDNU GOZDOV Gozd je več kot lesna banka Gozdovi Dolenjske in Bele krajine pokrivajo nekaj manj kot 94 000 hektarjev in v njih zasledimo veliko raznolikost rastlin, živali pa tudi navad ljudi. Ravno slednje je največkrat vzrok za različne poglede na odnose med naravo in človekom. Gozdovi so namenjeni predvsem proizvodnji lesa, vendar so z razvojem družbe dobili še dodaten pomen, saj skrbijo tudi za čisto in pitno vodo, varujejo nas pred vetrovi, plazovi, blažijo vremenske vplive, dajejo zavetje živalskemu svetu, zadovoljuje pa tudi človekove potrebe po rekreaciji, turizmu, izobraževanju, obrambi, socialni varnosti itd. Ljudje smo v stiku z gozdom vsak dan in naša prisotnost v njem pomeni določen pritisk na okolje. Največji obisk imajo zagotovo gozdovi Novega mesta, Črnomlja, Metlike in Trebnjega, kjer je gostota ljudi največja. Zaradi tega so ti gozdovi pod večjim pritiskom, saj ljudje nosimo s seboj vsakodnevne navade, ki so gozdu večkrat neprijazne. Poleg primestnih gozdov so z isto mero ali na enak način obremenjene površine okoli večjih planinskih, lovskih in gozdarskih koč, razglednih točk, naravnih ali kulturnih znamenitosti, gorskih vrhov. Pritiski na teh mestih so največji ob vikendih in praznikih. Gorjanci s svojimi pešpotmi in planinskimi domovi zvabijo na noge veliko popotnikov, planincev, kolesarjev in ostalih obiskovalcev. Tudi vrh Kočevske- ga Roga je zadnje čase zelo obiskan, saj je že pot do vrha zanimiva, ko pa prideš na vrh, se ti z razglednega stolpa ponuja pogled na večji del Slovenije. Zelo obremenjene so površine, kjer se intenzivneje nabirajo gobe, borovnice in kostanj. Gozdovi ne nudijo le sprostitve, ampak nas lahko tudi marsičesa naučijo. Pragozdovi, rezervati in učne poti so površine, namenjene predvsem pridobivanju informacij, oziroma poučevanju ljudi o gozdu. Gozdovi v okolici Mirne gore in Planine nam ponujajo učno pot, rezervate, planinski dom, razgledišče, planinsko pot, zanimivo pokrajino, zalo ljudje radi prihajajo v ta konec. V gozdu je tudi mnogo zanimivih dreves, podzemnih jam, arheoloških najdišč, starih stavb, izvirov, redkih rastlin in živali in drugega, kar si lahko ogledamo. Še bi lahko naštevali, kaj vse skrivajo in nam hkrati nudijo naši gozdovi. Kar ponujajo, pa ni ponujeno le nam, ampak tudi naslednjim generacijam, ki prihajajo za nami. Gozd ni samo lesna banka, je veliko več. Le zdrav, čist in pravilno negovan gozd nam bo nudi! vse to še naprej. Poskrbeti moramo, da bo tak ostal tudi po našem odhodu iz njega, kajti kakorkoli prizadet gozd ne bo več funkcioniral, kot bi moral, in njegova eksistenca bo ogrožena. ZDRAVKO VIDIC, univ. dipl. inž. gozd. NOVI CLIO - Renaultov clio drugega rodu je svetovno premiero doživel na nedavnem avtomobilskem salonu v Ljubljani, prejšnji teden pa so ga predstavili še domačim novinarjem. Tehnično in oblikovno temeljito prenovljeni avto z bogato serijsko opremo in veliko izbiro motorjev bo pri nas naprodaj sredi junija. V novomeškem Revozu, eni od treh Renaultovih tovarn, kjer teče proizvodnja tega avtomobila, naredijo po 540 novih cliov na dan. Več o lem avtomobilu v prihodnji številki našega časopisa. (Foto: A. B.) Ljubljansko pismo Za “luknjo" v pokojninski blagajni kriva država Kar za 77 milijard nepobranili davkov LJUBLJANA - Zveza društev upokojencev Slovenije se že pripravlja na tradicionalno vsakoletno srečanje upokojencev, ki bo 28. junija v Velenju. Kakor vsakič doslej bodo na njem odkrito spregovorili o skrbeh, ki jih tarejo, hkrati pa javnosti posredovali dokaze, da za “luknjo" v pokojninski blagajni ni kriv nihče drug kot potratna država. Ta pokojninska luknja pa ni nastala v trenutku, temveč je nastajala vsa leta po osamosvojitvi Slovenije. V obdobju 1990-92 se je upokojilo približno 62.000 ljudi, kar je v letih 1990-91 pomenilo skoraj 15 odstotkov, takoj nato pa še več kot 9 odstotkov novih upokojencev, od katerih pa kar dve tretjini nista izpolnjevali z zakonom predpisanih pogojev za upokojitev. Pokojninsko blagajno pesti kronična suša tudi zato, ker držva ne pobere vseh davkov in prispevkov, kar po ocenah za leto 2000 pomeni 77 milijard nepobranih obveznostih, od tega za pokojninsko in invalidsko zavarovnaje 19,2 milijarde, in to kljub obljubi vlade, da naj bi se iz tega vira prililo v pokojninsko blagajno celo 8 milijard več kot prejšnje leto, dejansko pa je bilo tako zbranega denarja le za 200 milijonov tolarjev več. Povrh vsega je Državni zbor leta 1996 zmanjšal prispevke delodajalcev (da bi povečal konkurenčnost podjetij doma in na tujem) ter sprejel obvezo, da bo primanjkljaj v pokojninski blagajni, ki ga je to zmanjšanje povzročilo, poravnaval iz proračuna. Vendar se to ne dogaja, gre pa za 5 do 8 milijard tolarjev. Zato ni res, da naj bi upokojenci vsako leto prejemali več kot 150 milijard iz proračuna. Država vplačuje v pokojninsko blagajno le del tistega denarja, ki ga je sama z zakonom namenila delodajalcem. To pa pomeni, da so upokojenci neupravičeno deležni ponavljajočih se očitkov, da so sokrivi za sedanje gospodarske težave države. Število upokojencev, ki težko pričakujejo zadnji dan v mesecu, pa vztrajno narašča. Kar 120.000 je takšnih, katerih pokojnine so manjše od 60.000 tolarjev. In ti zahtevajo, naj bi jim pokojnine povečali na račun pokojninskega sklada, čeprav bi morala za to poskrbeti država v okviru svoje socialne politike. Tisti namreč, ki imajo tako nizke pokojnine, nimajo polne pokojninske dobe in tega s pokojninami drugih in zgolj na podlagi zdajšnjega pokojninskega sistema ni mogoče reševati. Res pa je, da imajo tudi ti upokojenci mesečno redno zagotovljene pokojnine, čeprav nizke, nekateri aktivni delavci pa prejemajo za redno mesečno delo samo 40 ali 50 tisoč tolarjev. Zaradi takšnih razmer je lahko sram predvsem menedžerje v podjetjih, ki pa si ponavadi zase zagotovijo kar lepe osebne prejemke. Med upokojenci se veliko govori o tem, koliko so izgubili pri zadnjem usklajevanju pokojnin s plačami zaposlenih. Vednar je dejstvo, da so se, razen dve leti (gre za leta 1995/1996 in 1998/99), plače in pokojnine gibale še kar usklajeno. Upokojenci ne nameravajo popustiti v svoji zahtevi, da je edino sprejemljivo in pošteno načelo usklajevanja pokojnin s povprečno rastjo plač vseh zaposlenih. To stališče bodo branili tudi v prihodnje. VINKO BLATNIK O TEKMOVANJU ZA CANKARJEVO PRIZNANJE - V šolskem lem 2000/ 2001 smo se ljubitelji materinščine iz 7. in 8. razredov po vsej Sloveniji pri dodatnem pouku slovenskega jezika seznanili z novinarskimi vrstami in spoznati pisatelja Slavka Preglja. Najuspešnejše na tekmovanju in njihove mentorice je Društvo iz Posavja za nagrado popeljalo na enodnevni izlet v Ljubljano. Natančneje smo si ogledali POP TV. Prijazna novinarka nam je razkazala vse studie in nam povedala veliko zanimivega, npr.: kako nastajajo oddaje in prispevki, kakšno je delo novinarjev itd. Zadnja postaja našega izleta je bila Narodna galerija. S prelepimi zvokiflavte je učenka OŠ Sava Kladnika Sevnica, Anda Senica, otvorila podelitev zlatih in srebrnih Cankarjevih priznanj in knjižnih nagrad. S kratkim govorom se je predstavila ga. Jelka Slukan, predsednica Društva slavistov Posavja, ki je razdelila priznanja in nagrade najboljšim ter z manjšim presenečenjem razveselila tudi mentorice. Po lepo preživelem dnevu pa smo se z veseljem odpravili domov. (Franja Zagorc, OŠ Sava Kladnika, Sevnica) 19-LETNICA DRUŠTVA INVALIDOV - Zadnjo majsko soboto se je na prireditvi ob 19-letnici Društva invalidov Novo mesto v prostorih Društvene prehrane Sodexho Novo mesto-Bršljin zbralo okoli 80 članov. Slavnostni govornik, žužemberški župan Franci Škufca, je v svojem nagovoru orisal življenje in delo invalidov, pohvalil vodstvo društva in vsem zaželel boljši jutri. Prireditev, ki jo je vodi! Lojze Bojane, so z nastopi popestrili pesnik Smiljan Trobiš, znana humorista Honza in Fonza, ansambel Trio Muc in mladi Mačkoni iz Brusnic. Plakete jubilantov za desetletno zvestobo je prejelo 29 članov društva. Da je sobotno popoldan minilo še hitreje, so poskrbele članice odbora z bogatim srečelovom. (Foto: M. Golob) KEKČEVA DEŽELA - Polžki in ježki iz vrtca Labod smo na končnem izletu obiskali Kekčevo deželo, kjer smo srečali Peli to, Bedama, Kekca in Brenclja. Teta Pehta nam je skuhala žgance z mlekom in povedala vse o zdravilnih rastlinah, Kekec pa nam je zaupal skrivnost. Bilo je zelo lepo. (Foto: L. Seri-ni-Gačnik) KLUBOVCl OBISKALI ŠMIHEL - Člani kluba, ki deluje v novomeškem Varstveno-delovnem centru, in nekaj staršev smo pred kratkim obiskali Šmihel pri Žužemberku. Pri šoli so nas pričakali učenci in učiteljici, nato pa smo si ogledali lepo obnovljeno šolo, ki je stara 110 let. Najbolj všeč mi je bila razstava knjig, starih pripomočkov, ki so jih včasih uporabljali v šoli, ter medvedkov in ostalih igrač. V šoli so izdelali tudi prikaz delovanja starih mlinov in žag, ki jih je poganjala voda. Sli smo tudi na sprehod in si ogledali zanimivosti kraja in okoliške hribe. Na igrišču šole nam je kolega Bine zaigral na harmoniko, ostali pa smo zaplesali. (Nevenka Župančič) Praznik Trubarja in občine Velike Lašče Spomin na velikega Slovenca Primoža Trubarja - Tudi protestantski praznik - Počastitev zmage Andreja Turjaškega v bitki s Turki pri Sisku - Viteški dnevi - Praznik državnosti VELIKE LAŠČE, RAŠICA - Na dan pred svetim Rrimožem, se pravi 8. junija, leta 1508 seje na Rašici rodil očetu Mihi in materi Jeri sin Primož, ki je spremenil tok slovenske zgodovine. Primož Trubar oče slovenske slovenskega knjižnega jezika, prvi slovenski pisatelj, je bil v svojem času kot protestant preganjan, izgnan in zasramovan kot krivoverec. Primož Trubarje nas prvi imenoval za Slovence in tako storil veliko za poimenovanje Slovenije in Slovencev. Leta 1951 so mu postavili spomenik, leta 1986 (ob štiristoletnici njegove smrti) pa so odprli prenovljeno Trubarjevo domačijo. Lani pa je bila na Rašici ustanovljena podružnica Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar, katere predsednik je Matjaž Gruden. V spomin na velikega rojaka in njegovo delo pa šele nekaj let občina Velike Lašče praznuje svoj občinski praznik. V počastitev letošnjega praznika bo v občini več prireditev. Glavni pa bosta: 9. junija ob 20. uri v Levstikovem domu slavnostna akademija s kulturnim-programom in podelitvijo občinskih priznanj in nagrad, ki jo prireja občina Velike Lašče, naslednji dan, 10. junija, pa bo na Trubar-' jevi domačiji na Rašici zaključna praznična prireditev, ki jo organizira Slovensko protestantsko društvo, podružnica Rašica. Okoli praznika bo v juniju še Več drugih prireditev. Že jutri, L junija, bo Zavod za kulturo in turizem Parnas v okviru prireditev "Poznajmo svoje rojake" organiziral v gostilni Kukelj predstavitev politika in pisatelja Ivana Puclja (1877-1945). Isti zavod bo 9. junija organiziral v Laščah trški dan. Revija občinskih pevskih zborov na gradu Turjak, ki jo organizira KUD Marij Kogoj, bo 8. junija, 10. junija bo deveti pohod po Velikolaški kulturni poti in peti tek po isti poti, oboje v organizaciji Planinskega društva Velike Lašče. Šolar- Za drage medicinske instrumente V mesecu aprilu in maju so za drage medicinske instrumente darovali: Andrej Rajar 10.000 tolarjev; Nada Černe, Črnomelj, (namesto cvetja za pok. Ivana Kobeta) 24.000; Jože Malerič, Novo mesto, (namesto cvetja pok. Ivana Kobeta) 5.000; družina Šega (namesto cvetja za pok. Hudoklin) 20.000; sosedje Rafaela Mikliča 39.000; stanovalci Ragovske 16.400; Prijatelji in sosedje, (namesto cvetja pok. Vere Kočevar) 83.000; KO RK Majde Šilc 5.000; Dragan Božič,Tribuče. 25.000; Martin Može 10.000; Marjan Glešč, Šentjernej. 45.000: Lešnjak 20.000: Družine Lukšič, Strniša, Bučar 15.000; Franc Kosec, Lokve 47 c, 20.000 in Zarja, d.d. (namesto venca za pok. Skube) 30.000 tolarjev. Splošna bolnišnica Novo mesto se za darovane zneske zahvaljuje. Koncerta v LokalPatriotu NOVO MESTO - Mladinski klub LokalPatriot prirediv petek, 1. junija, ob 21. uri koncert rockov-ske skupine Shyam. Vstopnina za študente znaša 400, za ostale pa 500 tolarjev. V soboto, 2. junija, pa bo ob 20.30 na muzejskih vrtovih koncert dvojice pesnikov in odličnih kitaristov, Thomasa Kleema-ierja in Paula Cowlana, ki se bosta na evropski turneji v Sloveniji ustavila le pri nas. V primeru dežja bo koncert v klubu LokalPatriot. V torek, 22. maja, smo se na črnomaljskem pokopališču pretreseni poslavljali od dveh dijakov Srednje šole Črnomelj - Darka Kramariča in Armanda Ružiča. Nemočni smo stali ob prezgodnjih grobovih in se nemo spraševali: "Zakaj sc je to moralo zgoditi?" Darko in Armando sta bila zelo dobra dijaka 3. letnika Srednje poklicne in strokovne šole. Cenili smo ju kot vestna, pridna in zanesljiva dijaka. Na videz sta bila tako različna - Darko vesel in duhovit, poln nagajivih domislic, Armando tih, miren in zamišljen - in vendar zelo podobna: spoštljiva, prijazna in dobrega srca. Priljubljena sta bila v razredu in ji pa bodo imeli občinsko prvenstvo v gimnastiki. Nekatere prireditve pa bodo tako v počastitev občinskega praznika kot počastitvi spomina na zmago Andreja Turjaškega v bitki s Turki pri Sisku 22. junija leta 1593, po kateri Turki niso več prihajali v naše kraje, pa tudi v počastitev dneva državnosti. Tako bo Lokostrelski klub Turjak organiziral 16. junija na gradu Turjak lokostrelsko tekmovanje. KUD Rob bo v okviru Dneva kulture na vasi izvedel v Krvavi Peči igro na prostem Krvavska legenda, in sicer dopoldne za mladino, popoldne pa za ostale. Velikolaška vokalna skupina bo izvedla koncerte Trije večeri podoknic” v Gornjih Retjah, Krvavi Peči in Gradežu. 22. junija bo v Dvorski vasi orgelski koncert, 23. junija bo Laščah teniški turnir za moške pare. Turistično društvo Tur- Predlog Parkirne prostore v času Vinske vigredi bi se dalo gotovo kako drugače urediti, saj je nevzdržno, da je pločevina parkirana po vseh pločnikih, zelenicah, dvoriščih, parkih. Kar nekaj ljudi s senčne strani Gorjancev mi je reklo, da niso prišli v Metliko na velefešto zaradi strahu, da ne bodo imeli kje (varno) pustiti svojih železnih konjičkov. Tri dni v maju velja v Metliki, kar zadeva parkiranje, zakon hitrejšega, iznajdljivejšega, predrznejšega. To pomeni, da se pripelje bliže prizorišču -to so trije trgi - obiskovalec, ki gre dovolj zgodaj od doma, ki ne posluša dežurnih ob zapornicah, ampak nesramno pelje dalje, ki ne upošteva celo tega, da je na prireditvenem prostoru dovolj "zraka ” komaj za pešce, kaj šele za avtomobile. Prireditelji bi ukrepali umno, če bi odredili prostor za varovano parkiranje zunaj mestnega središča, v bližini trgov pa bi goste (brezplačno) vozili lokalni avtobusi, ki bi poskrbeli tudi za odvažanje, in sicer toliko časa, kot bi bito to potrebno. Vsekakor velja razmisliti. TON! GAŠPERIČ Nagrada SŽ OŠ Blanca LJUBLJANA - Na natečaju Slovenskih železnic za najboljše literarne prispevke o železnici so kar trije razredi OŠ Blanca dobili nagrado - kolektivno vozovnico za nagradni izlet z vlakom po Sloveniji. Nagrajenci so učenci 3., 6. in 8. razreda. Raziskovalna naloga o prehrani BLANCA - Učenci 3. in 4.razreda OŠ Blanca so uspešno opravili 5 dnevni plavalni tečaj na.bazenu v Hrastniku kot pripravo na šolo v naravi, ki jo bodo imeli ob koncu avgusta v Piranu. Mladi raziskovalci - zgodovinarji pa so pod mentorstvom Majde Kočevar izdelali zgodovinsko raziskovalno nalogo o prehrani nekoč in danes v krajevni skupnosti Blanca. Na povabilo ZPMS bosta nalogo v Ljubljani predstavili učenki 7. razreda, Lidija Klenovšek in Valentina Zakšek. v delavnicah, med sošolci in učitelji. Oba sta želela nadaljevati šolanje na tehnični šoli v Nbvem mestu. Bila sta prijatelja med seboj in številnim okrog sebe. Rada sta imela ljudi, življenje in motorje. Skupaj in z motorjem sta tudi odšla od nas. In ko so se njuni prijatelji motoristi simbolično poslovili od njiju in se odpeljali, smo s solznimi očmi zrli za njimi in si želeli, da bi bila Darko in Armando živa med njimi. Smisla njune smrti ne bomo nikoli doumeli. V spominu ju bomo ohranili kot izjemna fanta, s katerima smo preživeli srednješolska leta. Dijaki in delavci Srednje šole Črnomelj jak bo organiziralo spet tradicionalni pohod na Ahac s kulturnim programom in kresovanjem, 23. in 24. junija pa bodo na gradu Turjak Viteški dnevi, ki ga organizirata Viteški red Andreja Turjaškega in Turistično društvo Turjak. 24. junija bo organizirala občina pri Svetem Roku še občinsko proslavo ob dnevu državnosti. J. PRIMC Hvala skrbnemu osebju Pismo v bolnišnico Pacientke sobe 9 visceralne-ga odseka Kirurškega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto se zahvaljujemo osebju tega oddelka bolnišnice. Ko smo se zdravile tam, je bilo osebje, posebno sestre popoldanske izmene, do nas zelo prijazno in ustrežljivo. Če je bolnik še tako ubog, tamkajšnje osebje z njim dela pozorno in z občutkom, res lepo. Taka pozornost bolnemu čloyeku lajša tegobe na bolniški postelji. Zato se strokovnemu in skrbnemu osebju najlepše zahvaljujemo. MLADA OTOŠKA LEPOTICA -Lani spomladi so na dvorišču otoškega gradu v prisotnosti novomeškega in mariborskega župana posaditi cepič najstarejše trle na svetu, 400-letne modre kavčine oz. žametovke z mariborskega Lenta. Letos je njen skrbnik Marko Cvelbar opravil prvo rez, pred dnevi pa si je otoško potomko ogledal mag. Tone Zafošnik, mariborski mestni viničar, najzaslužnejši za obnovo in oživitev najstarejše trle na svetu. Mag. Zafošnik (na fotografiji) je bil navdušen nad tem, kako lepo se razvija "mlada otoška lepotica ”, kot jo je imenoval. (Foto: A. B.) Počitnice za vse? DPM Mojca vabi k akciji Pomežik soncu NOVO MESTO - Z Zvezo prijateljev mladine Slovenije odide na počitnice vsako leto preko 60 tisoč otrok, od tega jih je v zadnjih dveh letih brezplačno letovalo nekaj čez 2 tisoč, ki si sicer počitnic ne bi mogli privoščiti. Tudi letos seje že začela akcija Pomežik soncu - Odprimo počitnice vsem otrokom, s katero lokalni organizatorji letovanj zbirajo denar na svojih računih posebej za taka letovanja. Za območje Novega mesta sredstva zbira Društvo prijateljev mladine Mojca, ki opozarja, da je tudi na Dolenjskem vsak dan več otrok, ki jim starši zaradi socialne stiske ne morejo privoščiti počitnic. Z zbranimi prispevki bodo omogočili nekaj brezplačnih počitniških dni v Taboru mladih v Dolenjskih Toplicah. Koliko otrok bo jeseni lahko navdušeno pripovedovalo svojim sošolcem o počitnicah, je odvisno od darovalcev. Zdaj je še čas, da vsak razmisli, ali bi lahko pogrešal tisočaka ali več, ki bi ga namenil za akcijo. Prispevke zbirajo na žiro računu pri APP Novo mesto: 52100-678-80209, sklic na št. 00 2001 - 20, namen nakazila Pomežik soncu. Informacije v pisarni DPM Mojca (tel. 33 71 470) ali v Taboru mladih (tel; 36 64 300). Odlično znanje dveh ekip OŠ Blanca SEVNICA - 14. maja je bilo v Sevnici občinsko tekmovanje Kaj veš o prometu, ki sta se ga udeležili dve ekipi OŠ Blanca in pokazali odlično znanje. Tekmovali so v znanju cestnoprometnih predpisov, vožnji na poligonu in vožnji po Sevnici. Rezultati: razvrstitev ekip nižje skupine (tekmovalo je 6 šol): l.OŠ Krmelj - 69 točk, 2. OŠ Sevnica -106 točk, 3. OŠ Blanca - 123 točk. Gregor Mirt je osvojil 1. mesto med posamezniki. Razvrstitev ekip višje skupine (tekmovalo je 6 šol): L OŠ Blanca - 34 točk, 2. OŠ Krmelj - 53 točk, 3. OŠ Šentjanž - 71 točk. Tekmovali so Damjan Hlebec, Katja Krnc, Simon Zemljak in Tadej Mirt. Ekipa OŠ Blanca je zmagala brez konkurence, saj sta si Simon Zemljak in Tadej Mirt delila 1. mesto, Damjan Hlebec pa je bil 3. Ker se državnega tekmbvanja lahko udeleži le en tekmovalec, sta Simon Zemljak in Tadej Mirt kar dvakrat pisala dodatne teste. Zmagal je Tadej Mirt, postal občinski prvak in si priboril zastopanje sevniške občine na državnem tekmovanju v Izoli. Čestitamo vsem tekmovalcem in mentorju, gospodu Danielu Žnideriču. ANA MEŠIČEK KAKO KAŽE NA BORZI? Uprava za, lastniki proti! Pred dvema tednoma smo pisali o delnicah Državne založbe Slovenije, katerih tečaj je porasel skoraj za 20 odst. Razlog je bil v novici o prevzemni nameri pida Infond Zlat. Sedaj vam lahko postrežemo z novico, da prevzema sploh ne bo. Da bi lahko pid Infond Zlat uspešno izpeljal skupščino, na kateri so delničarji odločali o njegovi razdelitvi na tri družbe (holding, pid in investicijsko družbo), se je moral odreči svojim prevzemnim težnjam. Tako se je v preteklem tednu tečaj delnice pida Infond Zlat znižal za 10 odst. in tečaj delnice Državne založbe za 8 odst. Od sredine prejšnjega tedna niste mogli prodati delnic Kmečke družbe holding. Trgovanje je bito zaustavljeno zaradi odločanja o zamenjavi dela navadnih delnic v prednostne, ki sicer nimajo glasovalne pravice, imajo pa pravico do prednostnega izplačila dividend pred lastniki navadnih delnic v višini 5 odst. Vse je kazalo, da si lahko letos obetamo nekaj več "razburljivih" skupščin, ki bodo lastnikom delnic prinesle višje dividende od tistih, ki so jih predlagale uprave. Kdo bi si mislil, da bi lahko bile dividende manjše zaradi nasprotnega predloga katerega od lastnikov! Toda lastniki se odločajo po svoji logiki in tako Kmečka družba holding, d.d., in Kmečka družba, d.d., predlagata, naj se dividende v Mercatorju ne izplačajo in ostane dobiček nerazporejen, medtem ko je uprava predlagala 200 tolarjev dividende na delnico. Odločitev bo znana po skupščini. Smo pozabili povedati še kaj pomembnega iz preteklega tedna? Morda samo še tole. Okrožno sodišče v Ljubljani, ki je obravnavalo tožbo farmacevtske družbe Merc iz Amerike proti Krki, d.d.. Novo mesto, je presodilo v korist Krke, d.d.. Novo mesto. Sodišče je zavrnilo tožbene zahtevke družbe Merc, saj je v postopku ugotovilo, da Krka zdravilo Enap proizvaja po lastnem postopku. To bo vsekakor zelo ugodno vplivalo na poslovne rezultate Krke, saj so bite v ta namen knjižene visoke rezervacije. Sodba še ni pravnomočna, upamo pa, da se podjetje Merc ne bo priložilo in da bo to pozitivno vplivalo na ceno delnice. ki se je prejšnji teden gibala okrog 25.400 tolarjev. Kaj pa drugi tečaji delnic v preteklem tednu ? Pokličite nas in izvedeti boste še čisto sveže! HERMINA KASTELEC Dolenjska borznoposredniška družba. Novo mesto Tel.: 07/57! 82 21, 57! 82 27 TELEVIZIJSKI SPORED Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 31.5. SLOVENIJA 1 7.55 Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Mostovi; Risanka; Male sive celice; Zgodbe iz školjke; National geographic, nad.; Podolgem in počez; Umetnost bivanja; Svetovni izzivi -13.00 Poročila- 13.40Portret- l4.30Zoom- 16.00Slovenski utrinki - 16.30 Poročila - 16.45 Risanka - 17.05 Enajsta šola -17.45 Jabolko, dok. oddaja -18.20Jesen,film -18.45 Risanka -19.00Kronika -19.30 Dnevnik - 20.05 Tednik - 21.00 Prvi in drugi - 21.20 Osmi dan - 22.00 Odmevi - 22.50 Pisave - 23.20 Od tod do večnosti, dok. oddaja - 0.15 V Afriko, dok. nan. SLOVENIJA 2 9.00 Tedenski izbor: Videospotnice; Caroline v velemestu; Frasier, nan.; Šport; Svet poroča; Maščevanje, francoski film - 15.15 Kolesarska dirka -17.25 Rad imam Lucy, nan. -18.00 Borsalini, nan. -19.30 Videospotnice - 20.05 Osamljeni planet - 21.50 Naše malo mesto, hrvaška nan. - 21.40 Poseben pogled, film - 23.20 Materinski dan, nemški film KANAL A 9.00 Kalifornijske sanje, nan. - 9.30 Mladenič v modrem, nan. - 10.25 Družinski zgled, nan. -U.50 Ricki Lake - 12.45 Adrenalina - 13.45 Mladoporočenci -14.45 Princ z Bel Aira, nan. - 15.15 Ricki Lace - I6.15 Veličastnih sedem, nan. -17.10 Paralelni svet, nan. -18.00 Yuppie, nan. -18.30 Dharma in Greg, nan. -19.00 Angel, nan. - 20.00 Usodni nagon, film - 22.00 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.15 Seinfeld, nan. - 23.00 Popoln spomin, nan. POP TV 10.00 Moja usoda si ti, nad. -11.00 Črni biser - 11.50 Obala ljubezni, nad. - 13.10 Lepo je biti milijonar - 14.05 Umor, nan. - 15.30 Oprah show -16.25 Obala ljubezni, nan. -17.20 Črni biser,nad.-18.15 Vse za poljub, nad.-19.1524 ur - 20.00 Večni spomin, film - 21.40 Urgenca, nan. - 22.40 Jag. nan. - 23.30 M.A.S.H., nan. VAŠ KANAL 13.05 Ste sinoči spregledali? - 13.40 Video strani - 17.00 Risanka -17.45 Pogovor z... - 18.45 Nas poznate? - 19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Kontaktna oddaja - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.20 Tedenski kulturni pregled - 21.30 Iz združenja lokalnih TV - 22.00 ATV predstavlja - 22.30 Rezerviran čas - 23.00 Novice HTV 1 9.30 Poročila - 9.40 Izobraževalni program - 11.00 Za otroke in mladino - 12.00 Poročila - 12.35 Naša zemlja, nad. - 13.25 Dok. oddaja -14.20 Poročila -14.25 Izobraževalni program -15.10 Program za otroke in mladino - 16.00 Etno - 16.30 Hrvaška danes - 17.05 Hugo - 17.30 Risanka - 17.55 Naj..., izobr. oddaja - 18.30 Kolo sreče - 19.13 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.15 Naravni parki v ZDA - 20.50 Pol ure kulture - 21.25 Željka Ogresta z gosti - 22.25 Narava politike - 23.10 Odmevi - 23.30 Nočni program HTV 2 10.50 Poročila -10.55 Ponovitve oddaj -12.35 Poslovni klub -13.10 Vesoljski otok. nad. -13.55 Portret - 14.55 Ekumena - 15.55 Poročila - 16.05 Naša zemlja, nad. -16.55 Poročila za gluhe in naglušne -17.00 Vsakdanjost - 18.25 Panorama- 18.55 Poročila- 19.00Na zdravje, nan. - 19.30 Policija, nan - 20.10 Urgenca, nan. - 20.55 Polni krog - 21.10 Tudi to je Italija, dok. film - 21.40 Nevidni človek, nan. - 22.30 Osmerica v avtu, ameriški film - 0.25 Svetovni muzeji PETEK, 1.6. SLOVENIJA 1 7.55 Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Oddaja TV Maribor; Risanka; Enajsta šola; Jesen, film: Alpe-Donava-Jadran; Ples. drama - 13.00 Poročila - 13.30 Prvi in drugi - 13.50 Ribištvo - 14.35 Osmi dan - 15.05 Alpski večer - I6.00 Mostovi - 16,30 Poročila - 16.45 100 minut počitnic, nad. - 17.10 Rdeči grafit - 17.45 Modro - 18.20 Dosežki - 18.45 Risanka - 19.00 Kronika - 19.30 Dnevnik - 20.05 V dobrem in slabem, nan. - 21.00 Deteljica - 21.10 TV Poper - 22.00 Odmevi - 22.50 Gledališče Rok - 22.55 Polnični klub - 0.05 Fran-kie in Johnny, film SLOVENIJA 2 9.00 Tedenski izbor: Videospotnice; Rad imam Lucy, nan.; Osamljeni planet -12.00 Ura klavirja. film -13.35 Svet bo drhtel, film -17.25 Rad imam Lucy, nan. -18.00 Zvečer vse mirno, film - 19.30 Videospotnice - 20.05 Mesto Bud v Afganistanu, dok. odd. - 21.00 Semenj ničevosti. nad. - 21.50 Ameriški film - 23.20 McCal-ium, nan. - 0.10 Iz slovenskih jazz klubov -1.10 Moška liga. nad. KANAL A 9.00 Kalifornijske sanje, nan. - 9.30 Mladenič v modrem, nan. - 10.25 Popoln spomin, nan. -11.50 Ricki Lake -12.45 Pop'n’roll -14.00 Bravo, Maestro -14.45 Princ z Bel Aira, nan. -15.15 Ricki Lake - 16.15 Veličastnih sedem, nan. - 17.10 Paralelni svet, nan. -18.00 Yuppic, nan, - 18.30 Dharma in Greg, nan. -19.00 Angel, nan. - 20.00 Mali bogataš, film - 21.45 Felicity, nan. - 22.40 Najboljša urgenca, dok. oddaja - 23.30 Policisti, nan. - 0.00 Dannyjeve zvezde POP TV 10.00 Vse za poljub, nad. - 11.00 Črni biser - 11.50 Obala ljubezni, nad. - 13.10 Lepo je biti milijonar - 14.05 Umor, nan. - 15.30 Oprah show -16.25 Obala ljubezni, nad. -17.20 Črni biser, nad. -18.15 Vse za poljub, nad. -19.1524 ur - 20.00 Sinovi groma, nan. - 21.00 Gladiator, film - 22.50 Zlata krila, nan. - 23.50 Nevarne dirke, nan. VAŠ KANAL 13.05 Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani - 17.00 Avtomobilistično zrcalo - 17.30 Tu-ristična oddaja-18.00 Kmetijski razgledi-18.30 Tedenski kulturni pregled -18.45 Nas poznate? - 19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Adecco, ponov. - 21.00 Novice - 21.20 Brez panike -21.40 Motosport mundial - 22.10 Kako biti zdrav? - 22.50 Nas poznate? - 23.00 Novice HTV 1 9.30 Poročila - 9.35 Izobraževalni program -H.05 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila - 12.35 Naša zemlja, nad. - 14.15 Izobraževalni program - 15.10 Program za otroke in mladino - 16.00 Svet podjetništva - 16.30 Hrvaška danes - 17.05 Hugo - 17.30 Televizija o televiziji -17.55 Mali družinski antikvariat - 18.30 Kolo sreče - 19.13 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.15 Glasbena oddaja - 21.10 Primer McMartin, ameriški film - 23.25 Odmevi - 23.45 Mora v Ulici brestov, film - 1.15 Nočni program HTV 2 9.45 Poročila - 9.50 Ponovitve oddaj - 13.25 Urgenca, nan. -14.10 Željka Ogresta in gostje - 15.10 Nevidni človek, nan. - 15.55 Poročila - 16.05 Naša zemlja, nad. -16.55 Poročila za neme in gluhoneme osebe -17.00 Vsakdanjost-18.25 Panorama - 18.55 Poročila - 19.00 Zakonske vode, nan. -19.30 Policija, nan. - 20.10 Zakon in red. nan. - 20.55 Polni krog - 21.10 Latinica - 22.55 Pravi čas - 0.25 Svetovni muzeji SOBOTA, 2.6. SLOVENIJA 1 7.55 Tedenski izbor: Kultura, Odmevi; Zgodbe iz školjke; Radovedni Taček; Male sive celice; Rešitev je kikirikijevo maslo, film; Lingo; Tednik -13.00 Poročila -13.25 Mostovi - 14.30 4 x 4 -15.00 Bugsy Malone, film -16.30 Poročila - 16.45 Pika Nogavička, ris. nan. - 17.10 Carski sel, ris. nan.- 17.50Na vrtu-18.15 Ozare-18.20 Svet čudes, dok. nan. - 18.50 Risanka - 19.00 Danes - 19.05 Utrip - 19.30 Dnevnik - 20.05 Duh, ameriški film - 22.10 Frasier, nan. - 22.45 Poročila - 23.15 Sopranovi, nad. - 0.05 Knight Moves, ameriški film SLOVENIJA 2 9.25 Tedenski izbor: Videospotnice; Štafeta mladosti; Glasbeni festival -13.00 Šport (košarka nogomet, odbojka, kolesarska dirka) -19.30 Videospotnice - 20.05 Nogomet, film - 21.40 Praksa, nan. - 22.50 Sobotna noč KANAL A 9.00 Puščavska lisica, ameriški film -11.00 Najljubši sin, nan. -12.00 Beverly Hills 90210, nan. - 13.00 Mladoporočenci -13.30 Stilski izziv - 14.00 Popolno telo, film - 15.30 Skrita kamera - 17.00 PopVroll - 18.15 Beverly Hills 90210, nan. - 19.10 Prijatelji, nan. - 19.40 Dvakrat v življenju, nan. - 20.30 Prijatelji, nan. - 21.00 Umor v ogledalu, ameriški film - 22.45 Ulica nočne more, ameriški film - 0.30 Policisti, nan. POP TV 8.30 Risanke - 12.30 Družinski grehi, nan. - 14.10 TV Dober dan - 14.50 Življenjski izziv, ameriški film - 16.30 Močno zdravilo, nan. - 17.30 Izgubljeni angel, film - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.10 Čenče, ameriški film - 23.00 Ostani z mano, film VAŠ KANAL 13.00 Če boste danes z nami -13.05 Ste sinoči spregledali? -13.25 Video strani - 17.00 Kako biti zdrav? - 17.30 Motosport Mundial - 18.00 Iz združenja lokalnih TV - 18.30 Belokranjski obzornik - 19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Zaigrajmo in zapojmo - 22.10 Pogovor z... - 23.00 Novice HTV 1 8.20 Poročila - 8.25 Pobeg na Divji zahod, film - I0.05 Program za otroke in mladino - 12.00 Poročila - I2.30 Dokumentarna odd. - 13.00 Prizma - 13.55 Poročila - 14.10 Oprah show - I5.05 Hruške in jabolka -15.35 Divja obzorja - 16.10 Zlata dekleta, nan. -17.05 Glasbena odd. -18.40 Povabilo-19.30 Dnevnik - 20.15 Tedenski pregled - 21.05 Fotografija Hrvaške - 21.20 Prijateljice, film - 22.55 Moške svinje, nan. - 23.25 Poročila - 23.35 Umori v Midsomerju, nad. - 1.15 Nočni program HTV 2 9.55 Ponovitve oddaj -14.05 Hišni ljubljenci - 16.25 Briljanten -16.25 Risanka -16.50 Črno-belo v barvi -17.40 Rooster Cogburn. ameriški film - 19.30 Policija, nan. - 20.10 Bonano. najmlajši boter, nad. - 2IJ10 Poročila - 21.10 Gla-mour Cafe - 22.10 Svet zabave - 22.40 Glasbena oddaja - 0.30 Svetovni muzeji NEDELJA, 3.6. SLOVENIJA 1 8.00 Živžav: Telebajski; Tabaluga; Pika nogavička; Miki Makin črkopis - 9.55 Nedeljska maša - 11.00 Svet divjih živali - II.30 Obzorje duha - 12.00 Ljudje in zemlja - I3.00 Poročila - 13.I0 Big band s kantavtorji - I4.25 Pesem je - 14.I5 V dobrem in slabem, nan. -15.30 Sledi -16.00 Umetnost bivanja - 1,6.30 Poročila - 16.50 Vsakdanjik in praznik - 17.45 Slovenski magazin -18.15 Podolgem in počez -18.45 Risanka -18.50 Žrebanje lota-19.00 Danes-19.05 Zrcalo tedna -19.30 Dnevnik - 20.05 Zoom - 21.40 Večerni gost - 22.40 Poročila - 23.10 Brez reza SLOVENIJA 2 8.30 Videospotnice - 9.05 V Afriko, dok. odd. - 10.00 Naše malo mesto. nan. -10.45 Pripravljeni -11.15 Naša pesem -12.25 Motociklizem - 13.20 Košarka -14.50 Kolesaska dirka - 17.25 Šport - 19.30 Videospotnice - 20.05 Naše 20. stoletje, dok. nan. - 21.00 Trend - 21.30 Turistična oddaja - .22.00 Končnica - 22.30 Kleine Teun, nizoz. film KANAL A 9.00 Mož iz Ria, ameriški film -11.00 Najljubši sin, nad. -12.00 Merlose Plače, nan. - 13.00 Komedija zmešnjav - 13.30 Pop'n’roll - 14.45 Rock v Riu, koncert -16.45 Paparaci, dok. odd. -17.30 Adijo, pamet, nad. -18.15 Merlose Plače, nad. -19.10 Prijatelji, nan. -19.40 RostvelL nan. - 20.30 Prijatelji, nan. - 21.00 Greva ribarit, ameriški film - 23.15 Vroča sedla, film - 1.00 Adrenalina POP TV 8.30 Risanke -12.30 Brata, nan. -13.00 Ujeti jetija, film -14.45 Sreča v nesreči, nan. -16.35 Gorski zdravnik, nan. -17.30 Vse za vitko linijo, nan. - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.10 Tat za vedno, nan. - 22.10 Športna scena - 22.55 Bitka v času, ameriški film VAŠ KANAL 13.00 Če boste danes z nami -13.05 Ste sinoči spregledali?-13.30 Video strani-16.30 Zaigrajmo in zapojmo! - 17.10 Posnetek dogodka - 18.00 Smo dobri gospodarji? -18.30 Belokranjski obzornik -18.45 Nas poznate? -19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.00 Novice - 21.20 Od sobote do sobote - 21.30 Kmetijski razgledi - 22.10 Športna scena - 23.00 Novice PONEDELJEK, 4.6. SLOVENIJA 1 8.00 Tedenski izbor: Utrip; Zrcalo tedna; Pod piramido; Sanjska dežela; Žares divje živali, dok. odd.; Naočnik in Očalnik; Zenit; Dosežki; Na vrtu; Svet čudes; Parada plesa -I3.00 Poročila -13.30 Ljudje in zemlja -14.20 Polnočni klub - 15.30 Pisave-16.00 Dober dan. Koroška-16.30 Poročila - 16.45 Mikin Makin črkopis - 16.55 Telebajski -17.15 Radovedni Taček -17.45 Recept za zdravo življenje: Oploditev z biomedicinsko pomočjo -18.35 Žrebanje 3x3 plus 6 -18.45 Risanka - 19.00 Kronika - 19.30 Dnevnik - 20.05 Julija, nan. - 21.00 Solinar- 22.00 Odmevi - 22.55 Stebri slovenskega gledalilšča SLOVENIJA 2 9.00 Tedenski izbor: Videospotnice; Rad imam Lucy, nan.; Semenj ničevosti, nad.; Mesto Bud v Afganistanu, dok. oddaja; Trend; Sobotna noč; Pripravljeni -15.15 Kolesarska dirka po Italiji - 17.25 Rad imam Lucy, nan. - 18.00 Tele M - 18.45 Jasno in glasno - 19.40 Videospotnice - 20.05 Vesoljska postaja, nad. - 21.00 Studio City - 22.00 Moška liga, nan. - 22.25 Metropolis - 23.00 Brane Rončel izza odra - 0.25 Vročica v El Pau, film KANAL A 9.30 Mladenič v modrem, nan. -10.25 Rosvvell, nan. - 11.50 Ricki Lake - 12.45 Dannyjeve zvezde - 13.45 Zmenkarije - 14.45 Princ z Bel Aira, nan. - 15.15 Ricki Lake - 16.15 Očetove težave, nan. - 17.10 Paralelni svet, nan. -18.00 Yuppie, nan. - 18.30 Dharma in Greg, nan. - 19.00 Angel, nan. - 20.00 Helikopterska enota, nemška nan. - 20.55 Kres ničevosti, film - 23.20 Dosjeji X, nan. - 0.10 Dannyjeve zvezde POP TV 10.00 Vse za poljub, nad. - 11.00 Črni biser - 11.50 Obala ljubezni, nad. -13.10 Športna scena - 14.05 Umor, nan. - 15.30 Oprah show - 16.25 Obala ljubezni, nad. - 17.20 Črni biser, Nagrade v Tržišče, Novo mesto in Črnomelj Do roka smo prejeli 172 rešitev in žreb je izmed reševalcev 20. nagradne križanke izbral Andreja Janežiča iz Zg. Mladetie pri Tržišču, Fani Dular iz Novega mesta in Matevža Čadoniča iz Črnomlja. Janežiču je pripadla denarna nagrada, Dularjeva in Čadonič pa bosta za nagrado prejela knjigo. Nagrajencem čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 11. junija na naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 22”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. Rešitev 20. križanke Pravilna rešitev 20. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: ATOM1KA, VELETOK, EMI-NENT, KRAGULJ, BYTE, MET, KROM, IM, ENA, ROP, KIPNIK, ONO, SAJE, ŠT, PIRAT, AMATi. ACETON, BAVK, RAK1TA, ALOA. nad. - 18.15 Vse za poljub, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan, nan. - 20.55 Sedma nebesa, film - 21.45 Možje v belem, nan. - 22.40 Jag, nan. - 23.30 M.A.S.H., nan. VAŠ KANAL 13.05 Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani -17.00 Posnetek dogodka -18.15 Športni pregled- 18.45 Nas poznate?-19.00 Novice-19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan! - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Rezerviran čas - 21.20 Klepet z... - 21.50 Športni pregled - 22.20 Veriga uspeha - 23.00 Novice TOREK, 29.5. SLOVENIJA 1 7.55 Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Mostovi; Radovedni Taček; Otroška oddaja; Dober večer; Pomagajmo si; Julija, nan. - 13.00 Poročila -13.40 Ribištvo, kanadska oddaja -14.20 Solinar - 15.05 Stebri slovenskega gledališča - I6.00 Duhovni utrip -16.30 Poročila -16.45 Sprehodi v naravo -17.00 Skrivni dnevnik Jadrana Krta, nad. - 17.45 Michael Hokroyd o Shawu, dok. oddaja -19.00 Kronika -19.30 Dnevnik - 20.05 Dvojne počitnice, nan. - 20.40 Steklena džungla, dok. oddaja - 21.10 Aktualno - 22.00 Odmevi - 22.50 Kos belega marmorja, drama SLOVENIJA 2 9.00 Tedenski izbor: Videospotnice; Rad imam Lucy, nan.; Vesoljska postaja, dok. nan.; Naše 20. stoletje, dok. odd.; 11.55 Tenis; Studio City; Metropolis -16.30 Rad imam Lucy. nan. -17.00 Naokoli po Nemčiji - 18.00 Grad za Rito, nemški film -19.30 Videospotnice - 20.05 Boš videl, kaj dela Dolen’c - 20.50 Samorastniki, film -22.15 Aliča, dok. film - 22.50 Svet poroča - 23.20 Maša, slovenski film - 23.30 Žametne noči, film - 1.25 Tenis KANAL A 9.30 Mladenič v modrem, nan. -10.25 Helikopterska enota, nan. - 11.50 Ricki Lake -12.45 Pop’n’roll -14.00 Bravo, Maestro -14.45 Princ z Bel Aira - 15.15 Ricki Lace - 16.15 Očetove težave, nan. -17.10 Paralelni svet, nan. -18.00 Yuppie, nan. - 18.30 Dharma in Greg, nan. - 19.00 Angel, nan. - 20.00 Bojevniki sence, film - 21.45 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.15 Seinfeld, nan. - 22.45 Udarci pravice, nan. POP TV 10.00 Vse za poljub, nad. -11.00 Črni biser, nad. -11.50 Obala ljubezni, nad. -13.10 TV Dober dan -14.05 Umor, nan. -15.30 Oprah show - 16.25 Obala ljubezni, nad. - 17.20 Črni biser, nad. -18.15 Vse za poljub, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Obljubljeni čudež, ameriški film - 21.40 Naša sodnica, nan. - 22.40 Jag, nan. - 23.30 M.A.S.H., nan. VAŠ KANAL 13.05 Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani -17.00 Risanka -18.15 Rezerviran čas -18.20 Športni pregled - 18.50 Nas poznate? - 19.00 Novice -19.15.24 ur - 20.00 Celovečerni film - 21.35 Novice - 22.00 Športni pregled - 22.25 Rezerviran čas - 23.00 Novice SREDA, 6.6. SLOVENIJA 1 7.55 Tedenski izbor: Odmevi; Dober dan. Koroška; Risanka; Oddaja za otroke; Skrivni dnevnik Jadrana Krta, nad.; Lingo; Michael Holroyd o Shawu, dok. oddaja; Dvojne počitnice, nan.; Steklena džungla - 13.00 Poročila - 13.20 Obzorje duha -13.50 Rešitev je kikirikijevo maslo, film -15.20 Aktualno -16.00 Mostovi -16.30 Poročila - 16.45 Pod klobukom - 17.45 Natio- nal geographic. dok. nan. - 18.45 Risanka - 19.00 Kronika -19.30 Dnevnik - 20.05 Sedmi pečat, film - 22.15 Odmevi - 23.05 Gospodarski izzivi - 23.35 Slovenski skladatelji SLOVENIJA 2 9.00 Tedenski izbor: Videospotnice: Rad imam Lucy, nan.; Samorastniki, film - U.55 Tenis - 15.25 Kolesarska dirka -17.25 Rad imam Lucy, nan,- 18.00Naobhodu,film-19.40 Videospol-nice - 20.10Nogomet - 23.30 Umori, nan. - 0.10 Brata za vse življenje, film KANAL A 9.30 Mladenič v modrem, nan. -10.25 Udarci pravice, nan. - 11.50 Ricki Lake - 12.45 Dan-nyjeve zvezde - 13.45 Komedija zmešnjav - 14.45 Princ z Bel /Vira -15.15 Ricki Lace -16.15 Očetove težave, nan. - 17.10 Paralelni svet - 18.00 Yuppie. nan. -18.30 Dharma in Greg, nan. -19.00 Pokal konfederaij 2001 - 20.00 Komedija zmešnjav - 20.30 Mladoporočenci - 21.00 Spet zaljubljena, nan. - 22.00 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.30 Seinfeld, nan. - 23.00 Družinski zgled, nan. - 0.00 Pokal konfederacij 200! POP TV 10.00 Vse za poljub, nad. -11.00 Črni biser, nad. -11.50 Obala ljubezni, nad. -13.10 Naša sodnica,nan.- 14.05 Umor, nan. -15.30 Oprah show -16.25 Obala ljubezni, nad. -17.20 Črni biser, nad. -18.15 Vse za poljub, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Otrpli v strahu, ameriški film - 21.40 New-yorška policija, nan. - 22.40 Jag, nan. - 23.30 M.A.S.H., nan. VAŠ KANAL 13.05 Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani - 17.00 Lov za zlatim zmajem, film - 18.15 Klepet z... -18.45 Nas poznate? -19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Kontaktna oddaja - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.20 Brez panike - 21.45 Turistična oddaja - 22?10 Smo dobri gospodarji? - 23.00 Novice M NE ZAMUDITE NA VAŠEM KANALU • Vas zanima vaša prihodnost, zdravje? Če vas, potem nocoj ob osmih zvečer pokličite v naš studio (telefonska številka je 07/39 30 868), oglasila se vam bo jasnovidka Sara in odgovorila na vaše vprašanje. Iz Združenja lokalnih televizij je naslov oddaje, v kateri se mesečno predstavi ena od enajstih televizijskih lokalnih hiš. Tokrat je na vrsti naša, ki gledalcem ponuja obilico lepih posnetkov z Dolenjske. Med drugim si lahko danes zvečer ob 21.30 ogledate pohod Zgodovinskega društva po mirnski dolini, kostanjeviško Formo vivo, sprejem pevke Nuše Derende in še marsikaj drugega. • V petek ob pol desetih zvečer je na vrsti mladinska oddaja Brez panike. Tokrat se je voditeljica Ajda Zorko odpravila v Metliko na Vinsko vigred, kjer sta s snemalcem posnela zanimive kadre. • Glasbena oddaja Zaigrajmo in zapojmo se počasi bliža h koncu. Sobotni večer vas bodo zabavali ansambli Pogum, Dobri prijatelji ter skupina Janez Doltar in Dobreč. V tričetrtumi oddaji, ki se prične ob pol desetih, se je z gosti pogovarjal Silvo Polak, ob tem je izžrebal še nekoga, ki bo dobil lepo nagrado. Kdo je ta srečnež, pa boste zvedeli ob koncu oddaje. • Novomeško prisateljico Ivanko Mestnik najbrž poznate. Če pa je kdo ne pozna, naj pogleda oddajo Klepet z... v ponedeljek ob 21.20 in bo lahko zvedel veliko zanimivega o njenem življenju. DESET DOMAČIH Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista nagrado dodelil Ivanki Jenič, Rožni dol 13, Semič. Nagrajenki čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsako nedeljo ob 17. uri (ponovitev pa je ob torkih zvečer ob 22. uri), je ta teden takšna: 1. (1) Prepelica - ansambel Vasovalci 2. (3) Martin Krpan - ansambel Vrisk 3. (5) Moje trte - ansambel Spomin 4. (2) Brez otroških oči - ansambel Mladi Dolenjci 5. (6) Ob cvičku - ansambel Slapovi 6. (4) Pod Rogom tu živimo - ansambel Rog 7. (8) Ohcet bo - ansambel Petra Finka 8. (7) Pri Štepcu - ansambel Tineta Stareta 9. (-) Ni vse bogastvo - ansambel Štirje kovači 10. (9) Nekaj lepega - ansambel Grm Predlog: Teci, teci Kolpa moja - ansambel Tonija Verderberja Kupon št. 22 Glasujem za: Moj naslov: ^Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto^ < p KRKK i KRKA ZDRAVILIŠČA, d.o.o. NOVO MESTO Zaposliti želimo RECEPTORJA v Hotelih Otočec in NATAKARJE, KUHARJE ter GOSTINSKE TEHNIKE - PRIPRAVNIKE v Zdravilišču Dolenjske in Šmarješke Toplice ter Hotelih Otočec Ste komunikativni in radi delate z ljudmi? Imate prijeten nastop in veselje do dela v gostinsko-turistični dejavnosti? Ste zanesljivi, prijazni in dinamični? Potem ste vabljeni k sodelovanju. Poleg navedenih lastnosti pričakujemo, da izpolnjujete še naslednje pogoje: 1. za delo RECEPTORJA • višjo ali srednjo šolo turistične, družboslovne ali ekonomske smeri, • 2 leti ustreznih delovnih izkušenj, • znanje italijanskega oziroma nemškega jezika; 2. za delo na področju GOSTINSTVA • končano srednjo ali poklicno gostinsko šolo - smer natakar, kuhar ali gostinski tehnik, • znanje enega tujega jezika, • veselje do dela v gostinskem poklicu. Nove sodelavce bomo zaposlili za določen čas, z možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas. Če je naše vabilo v Vas zbudilo zanimanje in izpolnjujete pogoje, Vas vabimo, da pošljite prijavo v 8 dneh na naslov: KRKA, tovarna zdravil, d.d., Novo mesto, Kadrovska služba, Šmarješka cesta 6,8000 Novo mesto. Dodatne informacije dobite na telefon: 07/33-12-566. OBVESTILO Občane, podjetja, druge organizacije in skupnosti, organe in društva obveščamo, da bo na osnovi sklepa župana Mestne občine Novo mesto z dne 24.4.2001 izvedena JAVNA RAZGRNITEV b) osnutka Odloka o spremembah in dopolnitvah ureditvenega načrta za oskrbno-servisni center ob Šentjernejski cesti v Novem mestu v času od 1.6.2001 do 2.7.2001 • v prostorih Mestne občine Novo mesto, Novi trg 6, lili nadstropje • za krajevno skupnost Žabja vas: v objektu Agroservisa na Knafelčevi ulici Pisne pripombe k osnutku lahko vpišete v knjigo pripomb na krajih razgrnitve ali pošljete na naslov: Mestna občina Novo mesto, Sekretariat za okolje, prostor in komunalne zadeve, Oddelek za prostorsko planiranje, Novi trg 6, Novo mesto. Rok za pripombe k razgrnjenemu gradivu poteče zadnji dan razgrnitve. Javna obravnava osnutka dokumenta bo potekala v vijolični dvorani Mestne občine Novo mesto (Novi trg 6, 2. nadstropje) in sicer v ponedeljek 18.6.2001 ob 20. uri. Na javni obravnavi bo izdelovalec dokumenta podrobneje obrazložil osnutek dokumenta in prisotnim dajal pojasnila. Vljudno vabljeni! Mestna dbčina Novo mesto Sekretariat za okolje, prostor in komunalne zadeve Oddelek za prostorsko planiranje Novi trg 6 LERAN Novo mesto, Lebanova 24 http://www.leran.si e-mail: leran@siol.net telefon: 07/33 79 940,07/33 79 941 faks: 07/33 22 282 mobitel: 050/633 553, 041/633 553 Prodamo: • HIŠE: v Dol. Toplicah, Boianji vasi. na Bučki, v Črnomliu. Dol Ponikvah (pri Trebnjem). Jagodniku, Krškem, Metliki, Mokronogu, Novem mestu (in okolici). na Otočcu, v Grobljah. Straži, Šentierneju, Škocjanu. Žužemberku, Dvoru, Čateških Toplicah Gabrijelah • STANOVANJA: v Krškem, Novem mestu. Straži, Škocjanu, Šentjerneju V________________________ • APARTMAJE: več enot v Šmarjeških Toplicah • VIKENDE: v Brestanici (okolica), Dol. Kotu pri Dvoru, Gor. Suhadolu, Podbočju (Šutenski Vrh), Semiču, Straži. Gorenji vasi pri Šmarjeških Toplicah • GRADBENE PARCELE: nad Tuševim Dolom, Stopičah, Šentrupertu (okolica), Šentjerneju (okolica) • POSLOVNE OBJEKTE IN PROSTORE: v Črnomlju (picenja, diskoteka). Novem mestu (Glavni trg. Novi trg, Germova, Dilančeva, Bršljin-Rlalto), Straži • POSLOVNO-STANOVANJSKE OBJEKTE V OBRATOVANJU: v Šentjerneju, Dol. Vrhpolju (gostilna in stanovanje), Vavti vasi (pizzerija) • KMETIJE: v Praprečah pri Šentjerneju, Šentrupertu (okolica), na Trebelnem (okolica) Oddamo: • poslovne prostore in stanovanja v Novem mestu Oglasite se na sedežu podjetja ali nas pokličite. Izobraževanje sevniških gasilcev Stalna skrb PGD Sevnica SEVNICA - Glede na vse bolj obširne in zahtevne naloge, ki jih opravlja Prostovoljno gasilsko društvo Sevnica, ter vključevanje novih članov v gasilske vrste je skrb za ustrezno znanje in usposobljenost članstva ena pomembnejših nalog društva. Tako sta v Sevnici v zimskem času potekala trimesečna tečaja za vodje enot, ki sta se aprila zaključila s praktičnim usposabljanjem v Centru za izobraževanje na Igu. Naziv nižjega gasilskega častnika je pridobilo 5 članov in članic, gasilskega častnika pa dve članici in dva člana. V društvu se zavedajo tudi pomena funkcionalnih znanj, zato so se nekateri njihovi gasilci udeležili usposabljanja za delo z motorno žago in tečaja za vodenje čolna. V društvu že potekajo praktične vaje za nove člane, ki bodo v jesenskem času opravljali osnovni tečaj za pridobitev naziva gasilec, poučno pa bo tudi dvodnevno usposabljanje za reševanje na vodi in iz vode, ki ga bodo junija izvedli na Obali in bo v prvi vrsti namenjeno tistim članom, ki se želijo posebej usposobiti za to odgovorno in zahtevno delo. V Boštanju spet matični urad? BOŠTANJ - Krajevna skupnost Boštanj si prizadeva, da bi se v Boštanju ponovno vzpostavilo delovanje matičnega urada. Upravna enota (UE) Sevnica je pobudo proučila in z njo seznanila tudi Ministrstvo za notranje zadeve. Ministrstvo je v zvezi s širitvijo mreže krajevnih uradov vse občine obvestilo, da samo ne more zagotoviti vseh pogojev za delovanje, ampak računa na pomoč občin, čeprav bi uradi opravljali le delo za upravne enote. Na sestanku so se načelnik UE Sevnica Jožko Kovač, župan Kristijan Janc in predsednik KS Boštanj Jože Udovč dogovorili, da bodo v dogovorih z ministrstvom ob pomoči KS in občine le poskušali zagotoviti, da bo krajevni urad v Boštanju spet odprl duri. ZAHVALA Oh, usoda ti nemila, ves zaklad si nam razbila. Kar nam je najljubše bilo, srce naše je izgubilo. V 44. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga žena, mamica, hčerka, sestra in teta VERA TOMC roj. Mihelič iz Križevske vasi pri Metliki V teh najtežjih trenutkih smo iskreno hvaležni vsem dragim sorodnikom, dobrim sosedom, številnom prijateljem in znancem, poslovnim partnerjem in vsem ostalim za pomoč in izrečeno sožalje. Iskrena hvala vsem, ki ste našo dobro in skrbno mamo Vero v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku pri Treh farah v Rosalnicah. Zelo jo pogrešamo: mož Bojan, otroci Bojana, Borut in Tina ter ostali sorodniki OSMRTNICA V 23. letu ja tragično preminil naš sodelavec ANDREJ KRAKAR avtomehanik v Planumu, d.o.o. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. CESTNO PODJETJE NOVO MESTO, d.d., PLANUM, d.o.o. Dom ŠD Partizan zaprt SEVNICA - Člani Športnega društva Partizan Sevnica so na letni skupščini predstavili pestro dejavnost v preteklem letu in načrt dela v prihodnje. Zavzeli so se za gradnjo novega doma, saj je sedanji dotrajani dom zaradi varnosti zaprt. I PIAVA LAGUNA I tmmuzm NAJBOLJ PRILJUBLJEN KRAJ ZA ODDIH IN POČITNICE SLOVENCEV Posebej pa vas želimo seznaniti s posebnostmi letošnje ponudbe za čas do 29. junija. Vse apartmaje Astra, Citadela in Laguna Park smo opremili s TV sprejemniki, direktnimi telefoni in sušilci za lase! Dnevna najemnina apartmaja že od 58 DEM! Dobrodošli v avtokampih Zelena laguna, Bijela uvala itv.Naturist centru Ulika. V vseh so bazeni, obnovljene in nove sanitarije, urejene plaže, pristanišča za čolne, športna središča, marketi in še marsikaj. Pričakujejo vas popolnoma obnovljeni hoteli***: Laguna Park, Laguna Materada, Laguna Galijot, Plavi, Zorna. Laguna Istra in Laguna Gran Vista s TV sprejemniki, direktnimi telefoni, sušilci za lase in klimatskimi napravami. Cena polpenziona po osebi na dan že od 54 DEM! V hotelih kategorije**: paviljoni Bellevue, Galeb, Albatros in Delfin je cena polpenziona po osebi dnevno že od 37 DEM! V vseh hotelih so vam za zajtrk in večerjo na voljo klimatizirane samopostrežne bife restavracije! POLEG VSEGA SEDIMO ZSATSE POPUSTE ZA OTROKE! Turistična taksa znaša 1,90 DEM po osebi na dan! Otroci do 12. leta je ne plačajo, od 12. do 18. leta pa samo 50%! Informacije pri agenciji vašega zaupanja ali pa pri PLAVA LAGUNA, POREČ tel.: 00 385 52 410 136, 410 101 faks: 00 385 52 451 044 Internet: www.plavalaguna.hr E-mail: mail@plavalaguna.hr Wap: wap.plavalaguna.hr Kmetijska šola Grm Novo mesto Sevno 13, 8000 Novo mesto razpisuje naslednja prosta delovna mesta: UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA IN DEDIŠČINE. za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoj: profesor slovenskega jezika in etnologije UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA IN KNJIŽEVNOSTI, za določen čas s polnim delovnim časom Pogoj: profesor slovenskega jezika in književnosti UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE, za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoj: profesor fizike ali profesor fizike in matematike s končanim ustreznim študijskim programom za izpopolnjevanje iz fizike UČITELJA MATEMATIKE, za določen čas s polnim delovnim časom Pogoj: profesor matematike UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA, za določen čas s polnim delovnim časom Pogoj: profesor angleškega jezika ali prof. angleškega jezika in ... UČITELJA NEMŠKEGA IN ANGLEŠKEGA JEZIKA, za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoj: profesor nemškega in angleškega jezika UČITELJA NEMŠKEGA JEZIKA, za določen čas s polnim delovnim časom Pogoj: profesor nemškega jezika UČITELJA BIOLOGIJE, za polovičen čas s polnim delovnim časom Pogoj: profesor biologije ali un. dipl. biolog DVA UČITELJA ŠPORTNE VZGOJE, za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoj: profesor športne vzgoje UČITELJA ŠPORTNE VZGOJE, za določen čas s polnim delovnim časom Pogoj: profesor športne vzgoje Začetek dela bo3.9.2001, strimesečnim poskusnim delom. Delovna mesta za določen čas se razpisujejo za čas od 3.9.2001 do 31.8.2002. Poleg ustrezne strokovne izobrazbe morajo kahdidati izpolnjevati tudi z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. list RS, št. 12/96) predpisane pogoje. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov zavoda v 8 dneh po objavi razpisa. Prijavljene kandidate bomo o izboru obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. HondaOivic AVTOMARKET —• ( Leasing 2000^) ^VaS najboljši partner Polog: 374.000 SIT Obroki: 60 X 37.000 SIT + DDV A ■L: • ,W7.. A VTOMARKE TRGOVINA LEASING AvtomarkeT d.o.o., Dunajska c. 421, Ljubljana Črnuče Avtomarket, Ljubljana • tel.: 01 561-35-25 in 01 562-33-00 h LIVAR, a d Ljubljanska c. 43 1295 IVANČNA GORICA Največja livarna v Sloveniji z ambicioznimi načrti za prihodnost, išče nove sodelavce za delovna mesta v PROIZVODNJI na lokaciji ČRNOMELJ • s končano osnovno • ali poklicno šolo kovinarske smeri • starost vsaj 18 let Izbrani kandidati bodo sklenili delovno razmerje za določen čas 6 mesecev, z možnostjo podaljšanja, in 3-mesečnim poskusnim delom. NUDIMO: • solidne plače, • možnosti stalnega nadaljnega izpopolnjevanja in napredovanja v stroki v skladu z novostmi in potrebami družbe in zaposlenih. Pisne prijave z ustreznimi dokazili in kratkim življenjepisom sprejema na zgoraj navedeni naslov s pripisom "kadrovska služba” ali na elektronski naslov boian.skof@imp-livar.si ali cvetana.eriavec@imp-livar.si v roku 8 dni od dneva objave. VABIMO VAS, DA SE NAM PRIDRUŽITE! Kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje 30 dni po končanem postopku. ZAHVALA V 85. letu starosti nas je zapustil dragi oče, dedek in pradedek ALOJZ KAPŠ s Sel pri Vrčicah Iskrena hvala vsem za izraze sožalja, darovano cvetje in svečke ter za spremstvo pokojnega na zadnji poti. Posebna zahvala govornikoma za tople poslovilne besede, sosedom za vsestransko pomoč, zdravnici dr. Plutovi za trud, da bi ga ohranila pri življenju, g. župniku za lepo opravljen obred in sv. mašo ter g. Kukarju za organizacijo pogreba. Vsem še enkrat hvala! Vsi njegovi • Spreminjanje Slovenije v pravno državo postaja podobno spreminjanju vola v bika. • Meso norih kravje manj nevarno kot ideologija norih politikov. • Kljub toplemu vremenu se v gospodarstvu in politiki večkrat pojavi vrh ledene gore. MARJAN BRADAČ ZAHVALA V 51. letu je bolezen iztrgala iz naše sredine dragega sina, brata, svaka, strica in bratranca MARJANA URBANČA iz Gržeče vasi 21 Zahvaljujemo se sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste se poklonili njegovemu spominu, mu darovali vence in cvetje, sveče, nam izrazili sožalje in pokojnega tako številno spremili na zadnji poti. Posebna hvala delovnim kolektivom Zdravstvenega doma Krško, ge. Željki Kostevc, 1GM Sava, OŠ Veliki Podlog, Novolesu Bor Krško, pevskemu zboru Doma upokojencev Brežice, pogrebni službi Žičkar in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Iskrena hvala vsem, ki ste nam pomagali. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA JV/ smrt listo, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mira Kačič) V 86. letu je tiho odšla naša dobra, draga mama, stara mama, tašča, sestra in teta MARICA SKUBE roj. Šorli Novo mesto, Nad mlini 64 Iskrena hvala medicinskemu osebju Pljučnega oddelka Splošne bolnice v Novem mestu, osebju Doma starejših občanov v Šmihelu in Mariji Škufca, ki so ji stali ob strani v zadnjih, napornih dneh življenja. Iskrena zahvala tudi vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam bili v oporo v trenutkih slovesa na različne.načine in nam pomagali, da smo ji lahko dostojno izpolnili njeno zadnjo željo. Vsi njeni V času od 21. do 27. maja so v novomeški porodnišnici rodile: Mojca Hočevar iz Črneče vasi - Leona, Nataša Lah z Roženplja - Patricijo, Alenka Lovrin iz Ručetne vasi -Manco, Elena Štubljar iz Malih Lešč - Gregorja, Monija Bahor iz Kri-ževske vasi - Danila, Minka Bele iz Stranske vasi - Blaža, Duška Matjašič iz Rosalnic - Anžeta, Mojca Šte- pic z Mirne - Martina, Marija Pavlin iz Hrastja - Niko Saro, Mateja Stariha z Osojnika - Jana, Slavica Kolenc s Sela pri Mirni - Leo. Milena Resnik iz Brestanice - Katjo, Mojca Gorenc iz Gor. Impolj -Roka. Monika Pirc z Gor. Orl - Kristjana. Iz Novega mesta: Renata Pavlin, Ulica Slavka Gruma 72 - Tinkaro, Natalija Tomovič, Šegova 4 - Alena in Tatjana Judnič, Pod Trško goro -Roka. Čestitamo! ZAHVALA V 93. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica in tašča MARIJA JANC iz Vel. Brusnic 63 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrazili sožalje, darovali vence, cvetje in sveče ter jo pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku za opravljen obred, govorniku g. Jožetu Banu, pevcem, pogrebni službi Oklešen ter sodelavcem Tovarne zdravil Krka iz Novega mesta. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ustavil življenja se je korak, naročje prekinila tišina je groba, v srcih naših živela boš, mama, za vse, za ljubezen ti hvala! V 72. letu starosti nas je za vedno zapustila naša dobra mami, stara mama in prababica ANKA JAKUBOVIČ z Vinkovega Vrha 6 pri Dvoru Iskreno se zahvaljujemo vsem za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo pokojne na zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 89. letu starosti je 23. maja odšla h Bogu po zasluženo plačilo naša draga mama, stara mama in prababica MARIJA STARIHA s Štrekljevca 13 Ob boleči izgubi naše drage mame se iskreno zahvaljujemo vsem. ki ste nam stali ob strani, pokojni darovali cvetje in sveče ter jo pospremili k zadnjemu počitku. Posebna zahvala Županovim in Metki za lepe besede slovesa. Hvala g. kaplanu za opravljen obred. Vsi njeni ' V SPOMIN Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, le solza in duša ve, kako boli, ker tebe, dragi Tone, več med nami ni. 2. junija 2001 bo minilo leto žalosti in bolečine, odkar si za vedno odšel od nas ANTON ROGINA iz Velikega Nerajca Vsem, ki se ga spominjate z lepo mislijo in spoštovanjem, mu prižigate sveče na njegovem preranem grobu, se zahvaljujemo. Vsi njegovi ZAHVALA Naj njegova nesreča prihrani nove solze... IVO IVANKO 12.10.1978 - 26.5.2001 iz Dolenjskih Toplic Hvala vsem, ki ste našega Ivija spremljali v njegovem prekratkem življenju, se od njega poslovili in nas tolažite. Vsi njegovi ZAHVALA V 73. letu starosti se je od nas tiho in hitro poslovil dragi oče, stari oče in tast JANEZ SCHWEIGER Šolska 3, Črnomelj Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala govornikom, praporščakom, Gasilskemu društvu Črnomelj, godbi na pihala Črnomelj, osebju Internega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, gospodu župniku ter pogrebni službi Malerič. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste se poslovili od pokojnika in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 18. letu starosti nas je tragično zapustil naš sin, brat. nečak, bratranec in prijatelj V 18. letu nas je tragično zapustil naš sin, brat, nečak, bratranec, vnuk, pravnuk in prijatelj DARKO KRAMARIČ iz Črnomlja, Pod smreko 15 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Posebna hvala družinam Švajger, Šprajcar in Malerič, g. župniku, pevcem za zapete žalostinke in trobentaču za zaigrano Tišino. Iskrena hvala tudi učencem 3.s razreda srednje šole Črnomelj. ARMANDO RUZIC iz Črnomlja, Kočevje 25 b Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Posebna hvala družinam Radojčič, Mržljak in Dražumerič, g. župniku, pevcem za zapete žalostinke in trobentaču za zaigrano Tišino. Iskrena hvala tudi učencem 3.s razreda srednje šole Črnomelj. Žalujoči: vsi njuni □ A W7MS TZMr^inPnM TEDENSKI K0LEDAR • K,N0 • BELA TEHNIKA • ČESTITKE • ELEKTRONIKA • KMETIJSKI STROJI • KUPIM • MOTORNA VOZILA • POHIŠTVO U LnA U UL-zULaJ WLUCZ Z_]/j-l\LKJUlAA]L-iA POSEST • PREKLICI • PRODAM • RAZNO • SLUŽBO DOBI • SLUŽBO IŠČE • STANOVANJA • ZAHVALE • ŽENITNE PONUDBE • ŽIVALI tedenski koledar Četrtek. 31. maja - Angela Petek. 1. junija - Fortunat Sobota, 2. junija - Erazem Nedelja. 3. junija - Klotilda, binkošti Ponedeljek, 4. junija - Franc Torek, 5. junija - Valerija Sreda, 6. junija - Norbert Lunine mene 6. junija ob 3.41 - polna luna kino BREŽICE: Od 31.5. do 3.6. (ob 19. uri) Ne pozabite velikanov. Od 31.5. do 4.6. (ob 21. uri) Možje časti. 5.6. (ob 19. in 21. uri) ter 6.6. (ob 19. uri) Mehikanka. 6.6. (ob 21. uri) Zadnja večerja. ČRNOMELJ: 1.6. (ob 20.30) ter 2.6. (ob 19. uri in 21.30) Mehikanka. 3.6. (ob 20.30) Rdeči planet. GROSUPLJE: 1.6. (ob 20.uri) Zadnja večerja. 3.6. (ob 20. uri) 102 dal-matinca. IVANČNA GORICA: 31.5. (ob 18. uri) 102 dalmatinca ter (ob 20. uri) Zadnja večerja. KOČEVJE: 2.6. (ob 20. uri) 102 dalmatinca. 3.6. (ob 20. uri) Zadnja večerja. KRŠKO: 31.5. in 3.6. (ob 19. uri) in 1.6. (ob 20. uri) Billy Elliot. 5. in 6.6. (ob 19. uri) Plesalka v temi. METLIKA: 1.6. (ob 20.30) Rdeči planet. 3.6. (ob 18.30 in 20.40) Mehikanka. NOVO MESTO - Dom kulture: Od 31.5 do 6.6. (ob 19. uri in 21.30) ter 2. in 3. 6. (tudi ob 16.30) Mumija se vrača. NOVO MESTO - KC Janeza Trdine: 31.5. ter od 2. do 6.6. (ob 18.30) Barabe. Od 31.5. do 6.6. (ob 20.15) Zelena milja. RIBNICA: 2.6. (ob 22. uri) Zadnja večerja. TREBNJE: 1.6. (ob 20. uri) in 3.6. (ob 17. uri) Prežeči tiger, skriti zmaj. VELIKE LAŠČE: 2.6. (ob 20. uri) Zadnja večerja. MALE OGLASE sprejemamo osebno, po pošti in na telefonsko številko 07/39 30 512 Izven delovnega časa lahko mali oglas oddate na avtomatski telefonski odzivnik. OSMRTNICE in ZAHVALE sprejemamo osebno, po pošti in na faks številko 07/39 30 540 Male oglase, osmrtnice in zahvale sprejemamo tudi po elektronski pošti na naslov: info@dol-list.si Male oglase brezplačno ponovimo na internetni strani Dolenjskega lista na naslovu: http://www.dol-list.si MOTORNA VOZILA CLIO, letnik 1994, Slovenija Open, 70.000 km, prodam. S (07)3341069. 1220 R 5 . letnik 1996. registriran do 2/02, ugodno prodam. B (041)283-432. 1249 R CLIO 1.2 MTV, letnik 2000, prvi lastnik, prodam. D (041)7204)38. 1254 R MEGANE 1.6 RXE karavan, letnik 2000, klima, 4 x airbag itd. prodam, a (041)720-038. 1255 ' PREPIS VOZIL ' 041/546-159 LAGUNO RT, letnik 1998, 80.000 km. prodam. B (041)623-700. 1267 OBVESTILA GRADITELJI! Po konkurenčnih cenah in kvalitetno izdelujemo strojne tlake, strojne omete in termofasade. B(031 >623-000. 947 POSEST VIKEND hišo v Crikvenici. do 8 oseb. oddam od 1.6. do 22.6. IT (040)253-164. 1231 NAD KOPROM, s pogledom na zaliv, prodamo prenovljeno istrsko hišo. Možnost stanovanja ali kot vikend. 7? (041)808-034. 1234 Spoštovani poslovni sodelavci! Obveščamo vas, da je Dolenjski list 30. maja 2001 začel tolarsko in devizno poslovati prek Dolenjske banke, d.d., Novo mesto. Številka poslovnega računa za tolarsko poslovanje je: 11970-0011425175 Številka poslovnega računa za devizno poslovanje je: 970-7100-4405/9 DOLENJSKI LIST Št. 22 (2701), leto 1.11 • Novo mesto, četrtek, 31. maja 2001 • Naklada 16.413 izvodov Izdajatelj: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, 8000 Novo mesto, p.p. 212 Direktor: Drago Rastja Uredništvo: Jožica Dorniž (odgovorna urednica). Andrej Bartelj. Mirjam Bezek-Jakše, Breda Dušic Gornik, Tanju Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Murtin Luzar, Milan Markelj. Lidija Murn, Pavel Perc, Igor Vidmar in Mojca Žnidaršič Izhaja ob četrtkih. Cena izvoda v kolporlaži 240 tolarjev,- naročnina za 26 izvodov v I. polletju 5.980 tolarjev, za upokojence 5Ml tolarjev, za pravne osebe 11.960 tolarjev. za tujino lemo 70 evrov oz. druga valuta v lej vrednosti. V ceni kolporlainega izvoda oz. naročnini je upoštevan 8-odsi. DDV. Naročila in pisne odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu. Oglasi: Cena I cm v stolpcu za oglas (in mali oglas pravnih oseb) .7.100 tolarjev /v barvi 3.300 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 6.200 tolarjev (v barvi 6.600 tolarjev), za razpis 3.700 tolarjev. V ceni oglasa oz. razpisa ni upoštevan 19-odsl. DDV. Mali oglas do deset besed 2.000 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 200 tolarjev V ceni malega oglasa je upoštevan Ib-odsl; DDV Poslovni račun pri Dolenjski banki, d.d.. Novo mesto: 11970-0011425175 (tolarski); 970-7100-4405/9 (devizni) Telefoni: tajnica 07/39 30 500, direktor 39 30 502, odgovorna urednica 39 30 528. propagandna služba 39 30 514, naročniška služba 39 30 508 in 39 30 510, mali oglasi in osmrtnice 39 30 512, računovodstvo 39 30 504 in 39 30 506 Telefaks: 07/39 30 540 Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet: http://www.dol-lisl.si Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o Tisk: DELO-TCR, d.d., Ljubljana, Dunajska J Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. TREBNJE- Šmaver, prodam večji bivalni vikend na parceli 2200 m-’, asfalt do hiše, vodovod, telefon, CK, a (01)3641531 ali (07)3465268. 1224 ZAZIDLJIVO PARCELO na območju Metlike ali hišo v gradnji kupimo, a (041 )690-092. 1225 V CENTRU Črnomlja prodam hišo z lokalom, v izmeri 70 m-’ (pritličje), parkirišče za več avtomobilov, a (01 (537-20-28. 1236 VIKEND z vinogradom, 17 a, prodam, a (040)509-846. 125! VNOVEM MESTU prodam dvostanovanjsko samostojno hišo na parceli 720 m2, odlična lokacija. B(07)33-25-574 ali 0049911 2879040. 949 PREKLICI FRANC VIDMAR, Šentjošt 17, prepovedujem prodajo premičnin in nepremičnin sinu Jožetu Vidmarju, Šentjošt 17. Če tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. 1240 PRODAM SMREKOVO OBLOGO, ladijski pod (širine 5, 7, 9 in 11 cm, debeline 13, 16 in 20 mm) ter bruna in okrasne zaključne letve prodajam po ugodni ceni. Možna dostava. Mizarstvo Blažič, Družinska vas. a (07)30 73 587. DVOJNO belo korito za kuhinjo, zapakirano, dimenzije 83 x 49 cm, ugodno prodam, a (041)860134. 415 RAČUNALNIK PENTU1M 300 MMX z monitorjem in opremo prodam, a (041 )556-005. 1216 RAČUNALNIK PENTIUM z monitorjem in opremo prodam, a (041)556-005. 1238 OTROŠKO SOBO in računalniško mizo ugodno prodam, a (07)3085963. 1241 500 KG koruze v zrnju prodam, a (07) 3081538. 1244 CCA 100 KOM. lesenih punt, dolžine 3 m. zelo ugodno prodam, a (07)3083147. 1256 SUHE javorjeve deske. 7 m\ prodam, a (07)3052831. 1259 KOMPLETNO, rabljeno kuhinjo prodam, a (07)3075377. 1265 RAZNO STANOVANJE v Izoli oddam za turistične namene ©(05)641-40-41. 1218 APARTMAJE na otoku Krku - Malinska. oddamo, ZT (01)8361 560 ali (041)445 542. FIESA, ugodno, polni penzion za odrasle 4.400 do 5.500 SIT, do 12. leta 3.400 do 4.200 SIT. Informacije na TT (01)515-3576, od 7. do 14. ure. 1233 KVARNER Jadransko morje: šport in plavanje! Turistička zajedmca Zupani]? primorsko-goranske Nikole Tesle 2. HR 51410 Opatija Tel. 00385-51272 988. -272665 Fax 00385 51272 909 ■ e-nail: tzzpg-opalijaAri.1el.hr UKV A-T5K6- ROLETARSTVO BAYER Bayer Aleksander, s.p., Stopiče 37 a 07/ 30 60 210 040/ 202 866 Hitro izplačilo gotovine z nizko provizijo pri prodaji delnic, ki kotirajo na ljubljanski borzi nudimo. BPH Medvešek Pušnik, d.d., Ljubljana - poslovalnica Mercator center Novo mesto. 07/39-30-262 DEŽURNE TRGOVINE Mercator Dolenjska, d.d. ob sobotah: od 7. do 13.ure: vse živilske prodajalne • od 8. do 20. ure: Hipermarket Cikava ob nedeljah: od 8. do 12. ure: Hipermarket Cikava • od 8, do 11, ure: PC Ločna. Market Drska, Market Smrečnikova V._________________________________ / NA NOVEM TRGU oddam ali prodam vpeljano trgovino. 50 m2. Možnost gostinskega lokala, a (041 )208-773. 1242 GOSTINSKI LOKAL oddam v najem a (040)509-846. 1252 UMAG-ZAMBRATIJA. oddajamo apartmaje, garsonjere in bungalov. 200 m od morja, primerno za otroke in starejše, a (041)977-III. 1257 OPAZNE PLOŠČE, kovinske in lesene punte ter fasadni oder posodim a (07)3346106. PICERIJO v obratovanju v okolici Novega mesta oddam v najem. Naslov v upravi lista. GOSTILNO pri Mokronogu oddam v najem, a (031 )205-182. 1263 SLUŽBO DOBI PARKETARJA ali priučenega delavca v par-ketarstvu za delo na gradbišču v Ljubljani iščemo za nedoločen čas. Nubis, d.o.o., Hac-quetova 8. Ljubljana, a (01)437-91-40. 1215 ČISTILNI SERVIS Jože Meh, s.p„ Trg mladosti 6, 3320 Velenje, zaposlimo pomočnika vodje čistilnega servisa in čistilko. Obvezen vozniški izpit, a (041 (222-620. 1221 K sodelovanju vabimo gospodinje, upokojence, študente za prodajo izdelka, ki ga potrebuje vsaka gospodinja. Tel. 01/500-41-62 Zaposlimo gospo za čiščenje lokala. Tel. 07/33-75-375. V okrepčevalnici Zvonček v Črnomlju zaposlimo KV kuharja in dekle za delo v strežbi Praksa zaželena. Tel. 041 /732-474 Nudimo dober zaslužek za terensko delo. Pokličite 031/392 494. AVTOELEKTRIKA, vleka, mehanika Jože Bradač, s.p., Dol. Polje 7 a, Straža, zaposlimo voznika tovornega vozila C in E kategorije v domačem in mednarodnem transportu, izobrazba IV. stopnje avtomehanske smeri, starost 21 do 30 let. Možnost zaposlitve takoj! a(07)3664150. 1222 MIZARJA ali fanta z veseljem do dela v lesarstvu zaposlimo, a (07)3078066 ali (041)637-114, Mizarstvo Anton Miklič, s.p., Šranga 43, Mirna Peč. 1223 PRIKUPNO DEKLE ali FANTA iščemo za delo v šanku v novomeški okrepčevalnici Caffe de Pariš. Omogočimo opravljanje pripravništva. a 07/33 22 765 ali 041/628 385. DEKLE za delo v strežbi zaposlimo. Možnost redne zaposlitve, nedelje in prazniki prosto, a (031)245-461 ali (07)334 60 53, Danica Ferkolj, s.p.. Bar pri Danici. Belokranjska 46, Novo mesto. 1226 NATAKARICO pripravnico zaposlimo. Gos-tilna Melita Pečjak, s.p.. Krožna pot 5. Otočec, B(07)3075143. 1232 GALERIJA KRALJ, Prešernov trg 3, Novo mesto, išče dekle za honorarno delo v galeriji. a (07)3372720 ali (031 )227-51 L 1243 SALON POHIŠTVA Mirena, Potok 21, Straža, zaposli prodajalca (-ko) z izkušnjami, a(07)3847030. 1266 SLUŽBO IŠČE UREJENA, inteligentna 42-letna, brez obveznosti, išče zaposlitev v Novem mestu (varstvo otrok, gospodinjska dela, pomoč starejšim). ‘B’(031 >710-615. 1253 STANOVANJA DVE STANOVANJI. 50 in 55 m2, ter poslov-ni prostor, 59 m:, v Dalmatinovi ul. 5. Krško, prodam. 0(041)506-285. 1219 V TREBNJEM prodam garsonjero. 33 m2. ZT (07)3091092 ali (041)652-747. 1227 MLAD PAR poceni najame enosobno stanovanje v Novem mestu. ZT (030623-451 ali (041)794-655. 1229 GARSONJERO, delno opremljeno, preplačilo, dam v najem. TT (07)3341552. OPREMLJENO GARSONJERO. 34 m2, oddam. IT (07)3324916. 1235 V ŠIRŠI OKOLICI Šentjerneja ali Kosta- njevice najamem stanovanje ali starejšo hišo. TT (031)263-639. 1245 V CENTRU TREBNJEGA prodam trisobno stanovanje, 65 m2,1. nadstropje, CK. telefon, domofon, klet, vseljivo takoj. ^(041)616-819. NATAKARJA zaposlimo. ZT (041)859-751. ŽIVALI SPREJEMAMO NAROČILA za bele kilogramske in težje piščance, rjave in grahaste jarkice ter purane, a (07)8189038. Melelko. Hudo Brezje 16, Studenec. 126 NESNICE, mlade. hisex, rjave in grahastem, pred nesnostjo. opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodnih cenah. Naročite jih lahko pri Jožetu Zupančiču, Otovec, Črnomelj. a (07)3052806, v Gostilni Krulc, Mostec, Dobova, a (07) 4967587, in pri Dušanu Sajovcu, Vavta vas, a (07)3084111. PERUTNINARSTVO GUNJILAC s Senovega obvešča cenjene stranke, da lahko dobijo bele piščance, rjave nesnice, grahaste pete-line ter bele težke kokoši za zakol, a (07) 4973190. KRAVO SIVKO, brejo 9 mesecev, s četrtim teletom, prodam, a (07)3089833. 1217 KRAVO SIVKO, brejo 4 mesece, prodam, a (07)3089053. 1228 KRAVO, staro 5 let, brejo 2 meseca, prodam. B(07)3076685. 1237 TELICO SIMENTALKO, brejo 9 mesecev, prodam. B (07)3344312. 1239 BELE PIŠČANCE za zakol ali nadaljnjo rejo prodajamo po 350 SIT/kg in zbiramo naročila za kilogramske, a (031)712-995 ali (07)3071287, Vrtačič,Pristavica I, Šentjernej. KRAVO ali telico, brejo, prodam, a (07) 3071249. 1247 150-KILOGRAMSKEGA PRAŠIČA prodam po 220 SIT/kg. B (07)3082310. 1248 PSE in psičke, nemške ovčarje, čistokrvne, prodam, a (07)3043007. 1261 10 ČEBELJIH PANJEV AŽ 10, naseljenih, prodam, a (07)4987836, po 20. uri. 1262 2 TELIČKI, stari 7 dni. prodam, a (07) 3499454. 1264 DOLENJSKI LIST Poleg kegljišča na Germovi 6 v Novem mestu posluje Postregli vas bodo s: • picami • hamburgerjem • giricami • pomfritom • sladoledom • ledeno kavo • sadnimi kupami in raznovrstnimi pijačami. 07/ 33 21 878 s O Papilo-fc CENTER ZA POMOČ ŽRTVAM KAZNIVIH DEJANJ VAM JE NA VOLJO VSAK DAN V TEDNU 24 UR NA DAN. Če ste bili žrtev kateregakoli kaznivega dejanja (rop, tatvina, spolni napad, ogrožanje varnosti), če se nad vami izvaja nasilje (fizično, psihično, spolno), če ne vidite poti iz situacije, v kateri se počutite kot žrtev, ne glede na to, ali je storilec znana, neznana oseba ali institucija: POIŠČITE POMOČ! Prijazne svetovalke so vam na voljo po telefonu ali osebno. Vse kar morate storiti, je da pokličete telefonsko številko ali se oglasite osebno na centru. TT 07/33-74-030, Florjanov trg 2, Novo mesto fT 07/49-93-576, Černelčeva 3a, Brežice ZVEDELI BOSTE VSE. KAR VAS ZANIMA. POMOČ JE ZAUPNA IN BREZPLAČNA! $ SUZUKI —K/// Avtomehanika Jurij Murn, s.p. Resslova 4, Novo mesto • prodaja vozil • servis vozil • vulkanizerstvo • kleparstvo • ličarstvo tT 07/30 24 791 AKCIJA! SWIFT 1.0 GLX že za 1,428.900 SIT GRAND VITARA 1.6 za 3,590.900 SIT in brezplačna klima Če želite vsak četrtek v letu prejeti vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki ga bere blizu sto tisoč ljudi, izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212. Za vse drugo bomo poskrbeli mi, vi pa pazite, da si ne bo ob četrtkih sosed iz vašega poštnega nabiralnika pred vami "izposodil" vašega Dolenjskega lista. K Naročilnica za DOLENJSKI LIST S to naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za: Ime in priimek:_______________________________________________________________Upokojenec: da ne Naslov (kraj, ulica, hišna številka):____________________________________________________________________________ Pošta:________________________-__________________________ Naročnik izjavlja, da naročilo res velja zanj, dokler naročnine ne ho pisno odpovedal, sicer pa bo naročnino plačeval osebno ali s posebno položnico, ki mu jo bo poslal Dolenjski list. Naročnik bo časopis začel prejemati od prve številke dalje v mesecu: 2001 Kraj: Datum: Podpis: Koncert Radia Ognjišče OB 10-LETNICI SAMOSTOJNE SLOVENIJE '-S« TEBI SLOVENIJA DOLENJSKI LIST • DOLENJSKI LIST • DOLENJSKI LIST CJINKRALNI rOKHOVITRl.J TRSOVI N K PETEK, 22. JUNIJ 2001 OB 20.00 POLETNO GLEDALIŠČE Studenec pri Domžalah Vstopnice v predprodaji: 01/512-11-26 RADIO OGNJIŠČE Podjetje za varovanje premoženja in oseb, d.o.o. Novo mesto, Seidlova 5 tel.: 07/3 325 325 faks: 07/3 917 305 \ im*na Simona Šimec, s.p. Novo mesto Marjana Kozine 3 Telefon: 07/33-73-461 Gsm. 041/609-144 Delovni čas: pon.-pet.: od 8. do 19. ure sobota: od 8. do 12. ure Prodajni center podov pcp pureber; PARKETARSTVO Foersterjeva 10, Novo mesto GOSTILNA-PRENOČIŠČA IT 07/30-85-603 RATE2 l » pri Novem mestu / Iz starega kombija lahko iztisnete 250.000 tolarjev! ■ Pripeljite nam dostavno vozilo starejše od deset let. Ob Odkupljena stara vozila bomo namreč ekološko uničili ter nakupu novega vozila Vito ali Sprinter boste zanj dobili delno reciklirali. Oglasite se pri vašem najbližjem prodajalcu 250.000 tolarjev, oziroma 300.000 tolarjev, če imate staro vozil Mercedes-Benz. AC -INTERCAR d.o.o., PE NOVO dostavno vozilo znamke Mercedes-Benz. Tako boste MESTO, Seidlova cesta 16, Novo Mesto, tel.: 07/337-22-31 pomladili svoj vozni park in poskrbeli za čisto okolje. Mercedes-Benz /8 nuTOcoMMeflce. d.d. ftC * INT€ftCftR. d.o.o. TnT utekočinjeni naftni plin ^ ker je ekonomičen vir energije za ogrevanje, kuhanje in gretje vode, obenem pa prijazen tudi do okolja, ^ ker boste prihranili dragoceni prostor, ^ ker naši inženirji poskrbijo za strokovno izvedbo instalacij, preglede in vzdrževanje plinskega rezervoarja, ^ ker zagotavljamo zanesljivo in hitro dobavo plina po vsej Sloveniji, ^ ker je vrhunska kakovost naših storitev potrjena s standardi ISO 9001 Allll InAll Ker ugoden najem plinskega rezervoarja 1X11 I m bistveno olajša vašo investicijo! Pokličite nas na brezplačni telefon If W I£bAbW CELJSKI PLINI, EUROPLIN, PLINARNA MARIBOR OISTRAGAS O Istrabenz PORTRET TECjA TEclNA Jože Habinc Pred dnevi je bil Jože Habinc spet na dvorišču “svoje ” nekdanje tovarne Videm, sedanjega podjetja Vipap Videm Krško, ko je direktor tega podjetja Oldrich Kettner „ skupaj s češkim premierom Milošem Zemanom in slovensko gospodarsko ministrico dr. Teo Petrin slovesno prerezal trak ob novi sodobni belilnici celuloze. To je bil za Habinca najbrž njegov srečni dan, kajti v priložnostnem pogovoru pred časom je prepričano rekel: “Treba je vlagati v posodobitev tovarne." Srečni dan tudi zato, ker je skoraj ves čas delal v omenjeni tovarni. Bil je zraven, ko so jo gradili, petnajst let je bil vodstveni delavec v tovarni, nekaj časa tudi direktor proizvodnje celuloze. O dosedanjih dosežkih krške tovarne celuloze in papirja pravi: “Videm ima blagovno znamko. Zna se obnašati na svetovnem trgu. Ima dobre strokovnjake. To dejavnost, ki je tudi donosna, bi veljalo dati med prednostne. Videm je v Sloveniji gospodarsko pomemben. Mislim pa, da se nekatere naše vladne ustanove premalo zavedajo, da je proizvodnja papirnih vlaknin koristna za našo državo. ’’ Po izobrazbi je sicer kemik, ki je postal papirničar, ker se je zaposlil v papirnici. Še danes sanja o remontih v papirnici. "Rad imam papirništvol"pravi Habinc, ki je bil nekaj let tudi direktor v brestaniški tovarni embalaže in si želi, da bi v Krškem, mogoče v sklopu Posavskega muzeja iz Brežic, naredili muzejpapirništva. V občinskem svetu Krško je v tem mandatu na listi ZLSD vodja svetniške skupine in deluje posebej v odboru za gospodarstvo. V občinskem svetu včasih gre v polemiko, pri čemer odločno, vendar ne nasilno, zagovarja svoje stališče. Točno 140 let po Prešernu rojeni Habinc se v svetniških razpravah in drugih pogovorih rad ustavi pri slovenski kulturni dediščini. Kar nekaj velikih slovenskih imen slovenske zgodovine, posebej kulturne, je tesno povezanih s Krškim, kar Habinca pogosto spodbudi, da priporoči svojim someščanom in občini, naj delo velikih mož primerno ovrednotijo in tudi izkoristijo. Razočaran nad nekaterimi našimi ljudmi, ki delajo kot poslanci ali kje blizu vladi, ker si premalo prizadevajo za razvoj našega območja, pravi: “Naši ljudje se dostikrat ne zavedajo prispevka jugovzhodne Slovenije za državo. Preskromni smo v teh pogledih. Zato zaostajamo. ” Deset let je bil predsednik sveta krajevne skupnosti Krško, v društvu izgnancev v Krškem je predsednik še zdaj. Njegove so besede: “Obstaja še ena redkih ‘firm' v Posavju, ki še ima v imenu Posavje - Konjeniški klub Posavje. " Predsednik je tudi tega kluba. M. L. Nenavaden protest proti packom Kolesar iz pločevink, ki ga je Ivan Vidmar postavil na bajerju pri Rožnem Dolu, opozarja na človeško malomarnost - Učna pot na bajerju? KOT PRI SEMIČU- Ivan Vidmar sicer svoje upokojenske dni preživlja v Kotu pri Semiču ali v Ljubljani, odraščal pa je na bajerju med vasema Potoki in Preloge v bližini Rožnega Dola. Oče je kot železničar delal na črpalki na bajerju, od koder so črpali vodo na Preloge, od tam pa je tekla na železniško postajo v Rožnem Dolu, kjer so z njo polnili lokomotive. Ta Ivanova otroška leta pred drugo svetovno vojno so se mu vtisnila v tako lep spomin, da se je, čeprav so njihovo hišo v bližini bajerja med vojno uničili, vedno znova vračal v kraje svoje mladosti. Pozneje je tja vodil tudi svojo družino. “Ko sem bil majhen, smo delali mlinčke, na bajerju sem se naučil plavati, v njegovi okolici pasel krave in nabiral gobe. Oče je ujel kragulja in z drugimi otroki sem ga razkazoval po okoliških vaseh, da smo dobili jajca ali denar," se spominja. A bajer ni ostal v lepem spominu le Vidmarju. Danes ga zaradi čiste vode, ki nikoli ne presahne, ter svežega zraka radi obiščejo tudi mnogi, ki si želijo bodisi miru ali pa se tja odpravijo na piknik. Mnogi za seboj sicer pospravijo smeti, najdejo pa se tudi takšni, ki jim je vseeno, kakšna za njimi ostane narava. Ivan ni med slednjimi, zato pa za packi pobira smeti ter, ne da bi mu kdo posebej naročil, na bajerju tudi kosi. V opozorilo, protest in prošnjo hkrati, da bi bilo okolje bolj čisto, pa je iz praznih pločevink, odvrženih na bajerju, naredil kolesarja na vodni pogon in mu dal ime Cefizelj. Na zadnjem kolesu bicikla je naredil lopatice, v katere se upira vqda in poganja kolo, s tem pa tudi kolesarja. Pred petnajstimi leti je Ivan naredil kovača, ki je s pomočjo mlinskega kolesa, ki gaje poganjala voda - pred drugo svetovno vojno je bil namreč v bližini mlin - vztrajno tolkel skoraj celo desetletje, potem pa so ga objestneži razbili. Tudi Cefiz-lju, ki ga je postavil na bajer pred približno petimi leti. ni bilo prizaneseno, saj je že obstreljen. Da pa bi spomnil ljudi, naj se v naravi obnašajo bolj kulturno, je Vidmar na sosednja drevesa pritrdil več opozorilnih tabel. A namesto da bi prebrali napise in se ravnali po njih, so ljudje table polomili. Toda Ivan ne obupuje. Nasprotno, želi, da bi na bajerju naredili učno pot, in upa, da bo našel somišljenike, s katerimi bo uresničil načrte. M. BEZEK-JAKŠE Spet novomeški poletni večeri Po šestih letih premora znova - Od junija do septembra preko 20 prireditev - Za vsakogar nekaj - Brezplačno NOVO MESTO - Vse kaže, da Dolenjcem v letošnjem poletju ne bo dolgčas. Vsaj tistim, ki so že nekaj let v poletnih mesecih pogrešali pestrejše kulturno dogajanje. Mestna občina Novo mesto bo namreč od junija do septembra pripravila prve Novomeške poletne večere, in kot je na novinarski konferenci dejal podžupan Boris Dular, so v programu združili raznovrstne stvari, “tako da si bo lahko vsak našel nekaj zase, od Halo, tukaj je bralec Dolenjca! “Končno enkrat kralj cvička iz njegovih goric!“ - Ali za policiste zakoni ne veljajo? - Prva je varnost pešcev, šele nato pa lepota dišeče žive meje O dolenjskemu posebnežu med vini in kralju cvička 29. tedna cvička je tekla beseda na začetku četrtkovega večera. Lojzka iz Krškega je povedala: “Končno enkrat kralj cvička iz njegovih goric! Najboljših in verjetno prvih, kjer je cviček zaživel. To so gorice na čisti južni legi, kjer je sonce od jutra do noči. To je stara cvičkova dežela od Krškega, Leskovca, Drenovca, Ravni, dela proti jugu obrnjenega gričevja do Rake. V teh krajih pridelujejo najboljši cviček, kar se je vedelo že v letih, ko nikomur še na misel ni prišlo, da bi vino sladkal. Vino iz teh goric je izstopalo od vina drugih krajev. Ljubljanski gostilničarji so ga že jeseni odkupili in zanj dobro plačali. Zato čestitam Alojzu Pircu iz Ravni - kralju cvička 2001 in pozdravljam pridelovalce cvička po vsej Dolenjski!'1 Bralka iz Kostanjevice na Krki (naslov v uredništvu) pa je manj navdušeno govorila o policiji. V nedeljo, 20. maja, seje okoli 17.30 peljala od Kostanjevice proti Križaju, kjer je dovoljena hitrost vožnje 90 km/h. Sama je peljala približno toliko, za njo pa se je očitno s precej večjo hitrostjo pripeljal policist s policijskim avtomobilom (registracijska številka P-05-052) in jo celo prehitel, pri tem pa ni imel vključenih modrih luči. “Torej je bil običajen udeleženec v prometu. Kaj zanje zakoni ne veljajo? Kako lahko tak policist komu izreče kazen za takšne ali celo manjše prekrške, če je sam kršitelj? Lahko pa bi se tudi zavedal. da ga plačujemo davkoplačevalci!" je menila Kostanjevičanka. Pohvala, ki jo je izrekla bralka iz okolice Novega mesta, je namenjena Vidic centru Škoda iz Novega mesta oz. Zvonetu Štefaniču za strokovno in korektno opravljeno delo. Bralka je namreč pri prepisu avtomobila naletela na manjše težave, ki jih je Štefanič hitro uredil. Nad izredno neprofesionalnim odnosom prodajalca v trgovini GG - PE Vrtnarstvo in hortikultura na Smrečnikovi v Novem mestu je bila zgrožena Novomeščanka N. F. Zataknilo se je pri plačevanju računov (v tej trgovini letos že tretjič) za 6 lončkov cvetic z imenom anagalis in dveh sveč. Prodajalec ji je zaračunal lončnice po 160 tolarjev, in ko ga je opozorila, da je na tablici, zapičeni v lončku, pisalo 100 tolarjev, je, kot pravi bralka, dobesedno izjavil: "Danes me še nobena baba ni spravila ob živce, pa me tudi vi ne boste!” Po prere- kanju in njeni grožnji, da bo poklicala celo inšpekcijo, na katero je grobo odvrnil, dajo lahko kar pošlje, saj je bila pri njih že večkrat, je le računal prav. "Po končani 'kupčiji' brez kakršnegakoli pojasnila ali opravičila, sem imela občutek, da nisem kupovala v največji tovrstni trgovini na Dolenjskem in da tako obnašanje pritiče barantanju na najnizkotnejši tržnici. Zavedam se, da se vsak lahko zmoti, da znesek ni bil velik in da je bilo tokrat malo pred zaključkom nedeljske službe, vendar me moti odnos trgovca, da tako reagira na svojo napako,” je bila razočarana N. F. Klice na dežurni telefon pa je sklenila še ena bralka iz okolice Novega mesta. Na poti na delovno mesto jo (gotovo pa tudi številne druge pešce) moti bujna, sicer lepa in dišeča živa meja, ki je zavzela skoraj dobro polovico pločnika na Ljubljanski cesti od križišča, v katerem se zavija proti davčni upravi na Kočevarjevi, do odcepa za Klemenčičevo ulico v Bršljinu. “Prvo je varnost, drugo pa lepota!" pravi in naproša odgovorne, naj živo mejo le uredijo. M. Ž. mladih do starejših, od tistih, ki imajo radi resno glasbo, pa do ljubiteljev zabavnih koncertov.” Dolenjska metropola nima tradicionalnega kulturnega poletnega festivala, tako da je res že zadnji čas, da dobi svoje poletne večere. Ti so se sicer že pričeli z grafičnim bienalom v začetku devetdesetih, a so z leti zamrli. “Ni bilo prave volje, pobude pa je zdaj združila občina. Želimo pripravljati dobre kvalitetne programe, k sodelovanju pa nismo povabili le domačih ustvarjalcev, temveč tudi od drugod. Naslednja leta bomo skušali program bolj profilirati,” je dejal Dular in se za podporo zahvalil vsem sponzorjem, zlasti generalnemu sponzorju, podjetju Revoz. Projekt bo stal okrog 8 milijonov tolaijev. Prvi Novomeški poletni večeri se bodo pričeli v petek. 9. junija, na Grmskem gradu s kulturnim maratonom, sledil bo koncert Pihalnega orkestra Krka zdravilišča iz Straže, Ljubljanskega okteta, Mestne godbe Novo mesto, country skupine Black-riders, tu bo glasbeni festival Rock Otočec, v okviru Imago Sloveniae bo imel nastop Big Band RTV Slovenija, potekal bo Jazzinty, velik del programa pa predstavljajo koncerti v okviru Novomeškega glasbenega festivala. ki ga pripravlja Milko Bizjak, ter študentskega festivala v okviru Festivala Brežice. Kot je povedal vodja novomeške izpostave Sklada Bojan Bencik, se bo na različnih krajih zvrstilo preko dvajset koncertov, vsak petek zvečer pa bodo v Knjigarni Goga potekali literarni ali glasbeni večeri. Pohvalno je tudi to, da bodo vsi koncerti (razen Rock Otočca) brezplačni. L. MURN Teci, teci, Kolpa moja Novi Verderber Halo, tukaj DOLENJSKI LIST Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ati pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki 07/ .79 30 522 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil. Ansambel Tonija Verderberja Teci, teci, Kolpa moja, tak je naslov zadnje zgoščenke in kasete ansambla Tonija Verderberja, ki je pred dnevi izšla pri založbi Sraka iz Novega mesta. Prinaša deset novosti, za katere so besedila napisali Fanika Požek, Ivan Sivec in Toni Gašperič, med njimi pa še posebej izstopa pesem Darovalcu, ki sojo prvič zaigrali v novomeški Športni dvorani Leona Štuklja na človekoljubni prireditvi Dializa 2000. Verderber je za televizijo že posnel skladbe Teci, teci, Kolpa moja. Vsak klasje zlat, Prijateljev ne štej. Darovalcu in Pastirica, ki že zasedajo prva mesta na lestvicah lokalnih radijskih postaj. Vse posnetke je Toni Verderber napravil sam v svojem studiu v Starem trgu. nastopa pa tudi v vlogi producenta. Marko Kobe je naredil posnetek za ovitek, oblikoval pa ga je Borut Klobučar, ki sicer igra v ansamblu tamburico, po kateri je skupina tudi prepoznavna. T. G. IVAN IN CEFIZELJ - Ivan Vidmar se je odtočil, da bo na svojstven način opozarja! na onesnaževanje narave ter se hkrati trudil, da bi bita ekološka zavest pri ljudeh čim večja. Tako je iz v naravo odvrženih pločevink naredi! kolesarja Cefizlja, vedno znova pa na drevesa pribija tudi opozorilne table. (Foto: M. B.-J.) DOMAČA LEKARNA - Kočjaževim iz Prečne vitamina C res ne primanjkuje. Šest let stara limona, ki so jo sami vzgojili doma, je letos izjemno bogato obrodila tako po številu teh rumenih sadežev kot tudi po njihovi teži. Kot je povedal Viktor Kočjaž, so najdebelejše limone spomladi tehtale p reko,40 dekagramov, nekatere pa niti sedaj ne zaostajajo veliko. “Limonino drevo prezimi v hiši, ven pa ga prinesemo sredi maja. Vsak dan ga zalijemo z dve-mu litroma vode, za boljšo rast pa na 10 dni dodamo še pokrovček železa v tekočini za limonovce, “je razložil' Viktor in dodal, da limon ne škropi, zato je njihova lupina dobra tudi za potico. (Foto: M. Žnidaršič) DRŽAVA PARTNERICA: NIZOZEMSKA OSREDNJI KONCERTI Sobota, 14.7. ob 20:30. Brežice, Melante Amsterdam. Klaus Mertens Nedelja, 15.7. ob 20:30, Brežice, Amsterdam Loeki Stardust Quartet Ponedeljek, 16.7. ob 20:30, Kostanjevica na Krki, Bernarda Fink, Marko Fink, Domen Marinčič, Ars Antiqua Austria Torek, 17.7. ob 20:30. Brežice, Compagnia Vocale Sreda, 18.7. ob 20:30, Kostanjevica na Krki, Camerata Trajectina Četrtek, 19.7. ob 20:30, Brežice, London Baroque, Enima Kirkby Petek, 20.7. ob 20:30, Grad Mokrice, Ensemble Unicom Sobota, 21.7. ob 20:30, Brežice, Musiča Florea Nedelja, 22.7. ob 20:30, Brežice, I Solisti di Cremona Ponedeljek, 23.7. ob 20:30, Brežice, La Bergamasca Torek, 24.7. ob 20:30, Kostanjevica na Krki, Cappella Pratensis Sreda, 25.7. ob 20:30, Brežice, Anner Bylsma Četrtek, 26.7. ob 20:30, Brežice, Trio Eroica Petek, 27.7. ob 20:30, Brežice, La Stagione Frankfurt Sobota, 28.7. ob 20:30, Brežice, 11 Gardelino ŠTUDENTSKI FESTIVAL Torek, 317. ob 20:30, Grad Bogenšperk Sreda, 1.8. ob 20:00, Grad Rajhenburg Četrtek, 2.8. ob 21:00, Kapiteljska cerkev Novo mesto Petek, 3.8. ob 20:00, Grao Pišece Sobota, 4.8. ob 20:00, Grad Sevnica Nedelja, 5.8. ob 20:00, Cerkev sv. Martina Trbovlje Torek, 7.8. ob 20:30, Grad Bogenšperk Sreda, 8.8. ob 20:00, Grad Rajhenburg Četrtek, 9.8. ob 21:00, Kapiteljska cerkev Novo mesto Petek, 10.8. ob 20:00, Grad Pišece Sobota, 11.8. ob 20:00, Grad Sevnica Torek, 14.8. ob 20:30,Grad Bogenšperk Sreda, 15.8. ob 20:00,Grad Rajhenburg Četrtek, 16.8. ob 21:00, Kapiteljska cerkev Novo mesto Petek, 17.8. ob 20:00, Grad Pišece Sobota, 18.8. ob 20:00, Grad Sevnica MEDNARODNI MOJSTRSKI TEČAJI Sobota, 21.7. ob 16:00, Brežice, Koncert študentov iz razredov: Barbara Schlick (baročno petje), Hans-Maria Kneihs (kljunasta flavta), Andreas Kroper (prečna flavta), SJvalev Ad-El (basso continuo) DRUGI DOGODKI Sreda, 20.6., 10:00-18:00, Grad Fužine, Simpozij o sponzorstvu Četrtek, 21.6., Brežice, Dan Osnovne šole Brežice Ponedeljek, 16.7. ob 15:00, Terme Čatež, Okrogla miza o stari glasbi Sreda, 18.7. ob 15:00, Terme Čatež, Predstavitev zbirke Repertorium Torek, 24.7. ob 16:00, Terme Čatež, Anner Bylsma - predstavitev knjige PRODAJNA MESTA VSTOPNIC Brežice: Lamex, Cesta prvih borcev 7, tel. 07 496 50 56. | Krško: Kavarna Rondo, Cesta 4. julija 44, tel. 07 490 11 11 Novo mesto: Infotočka DNŠ, Prešernov trg 6, tel. 07.337 43 74 Zavod Ars Ramovš, Slovenska 1,1000 Ljubljana Telefon: 01 426 06 73, e-pošta: info@k-ramovs.si 3 Neodplačna objava