FoBtn!ra plaCana ▼ gotovini. a
Leto XVm., št. 128
Ljubljana, sobota 5. jtinifa f937
Cetta S Dfn
Upravmštvo, ujuDlJana, Knafljeva ulica 5 — Telefon fit. 8122, 8123,
3124, 3125, 8126. Icseratni oddelek: Ljubljana, Belen-burgova ul 6 — Tel. 3392, 8492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
št. 11 — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova uL St. 2
Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št- 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št 105.241.
dan razen ponedeljka, znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din *0.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 8128. Maribor, Gosposka ulica 11, telefon It 2440, Celje, Strossmayerjeva nlica Iter. 1, telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
BBSS

Klic naših vojnih dobrovoljcev
S simboličnima akademijama — v Ljubljani jutri dopoldne, v Mariboru pa v ponedeljek zvečer — bodo vojni do-brovoljci iz Slovenije opozorili nacionalno javnost na svojo spominsko knjigo. Kakor vselej doslej, tako bodo tudi tokrat stopili pred javnost le v službi naroda in države ter v poveličanje idealov, katerim so se najboljši našega rodu posvetili, tvegajoč svoja življenja, že pred četrtino stoletja in še prej.
Prvi vojni dobrovoljci iz Slovenije so sledili že klicu Karadjordjevega vnuka Petra Mrkonjiča ter hiteli bosansko-hercegovski slovanski raji na pomoč. Precej jih je bilo, a le redki so se vrnili, da doma zapuščeni in bedni končajo svoje življenje. Eden izmed njih, Aleksander Toman, je moral v svobodni domovini umreti v ljubljanski sirotišnici. Vsem vojnim dobrovoljcem iz Slovenije od leta 1875. naprej je posvečena knjiga, ki so jo napisali vojni dobrovoljci sami, da bi potomcem ohranili spomine na najsvetejše ideale in na največje požrtvovanje. Med pisci knjige so zastopani vsi sloji: kmet, obrtnik, profesor, uradnik, sluga, delavec, zdravnik, vsi združeni v zvestem tovarištvu kakor nekdaj na krvavih bojjščih.
Zaradi dobe, v kateri so kri in dragocena mlada življenja polagali temelje državne in narodne svobode, je spominska knjiga vojnih dobrovoljcev iz Slovenije za sodobnike in potomce ve-le^ažna in potrebna. Zakaj in kako so se vojni dobrovoljci podali na svojo pot? Idealni, zavedni in nesebični mladeniči so se doma dušili v ozračju pod-ložništva. Vsaka krivica tujega gospostva jih je bolela, iz bolečin in ogorčenja pa je klila zavest, da je Avstro-ogr-ska monarhija okrutna ječa vseh ne-nemških in nemadžarskih narodov in da je treba to ječo porušiti za vsako ceno. Bolelo jih je, ko so videli, kako so mnogi starejši, vplivnejši rojaki prepričani, da je Avstrija nekaj trajnega, večnega in da se bo dalo le v njej za Slovence in za ostale južne Slovane doseči znosnejše in celo za rojake izven avstrijskih meja nekakšnega zavidanja vredno življenje. Bolelo, razočaralo in ogorčilo jih je vse to, a ne strlo in spreobrnilo. Tudi v Sloveniji so se mladi nacionalni revolucionarji zavzeli za krvavo deklaracijo svobode in zedinjenja.
Dobrovoljski podvigi nekdaj v Bosni in Hercegovini in kasneje med balkansko vojno so bili velika priprava orjaškega dobrovoljskega pokreta med svetovno vojno. Ko se je izvršila spontano po vsem svetu mobilizacija raztresenega jugoslovenskega naroda, ko je bil organiziran pokret vsega našega rodu v emigraciji in ko se je sporedno njim ustvaril na vseh zavezniških vrontah dobrovoljski pokret vseh tlačenih narodov Avstrije, so bili tudi nacionalni revolucionarji Slovenije častno zastopani. Dejstvo, da so se bivši državljani Avstro-ogrske od vseh strani pri-giašali za borce proti Avstriji in njenim zaveznikom, ie presenetilo ves svet. Jugoslovenski zarotniki proti Avstriji so, združeni z nesmrtnimi junaki Srbije, v borbah na življenje in smrt proti združenim stoletnim sovražnikom vsega jugoslovenskega naroda pred vsem svetom na najučinkovitejši način dokazali, da niso nezavedna raja Habsburžanov, temveč da prinašajo kot zavedni nacionalni revolucionarji prostovoljno svoj delež in svoje žrtve za ustvaritev svobodne narodne države.
Jugoslovenski vojni dobrovoljci, ki so se s svojo odločnostjo, požrtvovalnostjo in junaštvom vpisali v svetovno zgodovino, ne morejo dovoliti, da bi se zgodovinska dejstva potvarjala in da bi se njihov pokret za sodobnike in potomce potopil v pozabljenju. Prežeti idealizma, s kakršnim so se pred dolgimi leti podali na pot v svobodo ali v smrt, nočejo obujati spominov na razna razočaranja, zahtevajo pa upravičeno od vseh rojakov, naj po njihovih, iz najčistejšega idealizma izvirajočih dejanjih presojajo preteklost in pota, ki so vodila do naše narodne in državne svobode.
Fronte, na katerih so se borili vojni dobrovoljci, so bile fronte jugoslovenske nacionalne revolucije. S srbskimi bojevniki združeni vojni dobrovoljci so tvorili v še nestvarjeni Jugoslaviji jugoslovensko narodno vojsko in tako je naša narodna vojska največje in najpo-zitlvnejše delo naše nacionalne revolucije. Neprecenljive zasluge za narodno državno in narodno svobodo pa ima tudi ideologija Sokolstva, ki je opredelila množice slovanskih vojakov v vsiljeni jim avstrijski uniformi, da so odklonili borbo i slovanskimi brati ter vstopili v dobrovoljske odrede. Tako so jugoslovenski vojni dobrovoljci za vedno združeni z našo narodno vojsko in Sokolstvom.
Najbolj pa dobrovoljsko požrtvovanje predočuje vsej javnosti dejstvo, da se dajo vsi naši notranji politični problemi rešiti le tako, kakor so jih rešili v najlepši bratski vzajemnosti vojni dobrovoljci Srbi, Hrvati in Slovenci že .v prvih krvavih bitkah.
OD KONT
Anglija za določitev varnostnih passv v španskem vodovju in za
jamstvo obeh španskih strank
London, 4. junija, b. Angleška vlada je izdelala včeraj nove posredovalne predloge o sredstvih, ki naj preprečijo ponavljanje podobnih incidentov, kaikor je bil z nemško križarko »Deutschland«. Istočasno je bil vsem prizadetim velesilam sporočen tu d1! načrt stalnega sodelovanja nsdzornih mornaric Anglije, Francije, Italije in Nemčije. Po mnenju informiranih krogov bi sprejem predlogov angleškega zunanjega ministrstva znatno olajšal sedanjo napetost in postopoma dovedel do popolne internacionalizacije špankega nadzornega sistema. Angleški načrt no določa nikakih ftrogih sankcij za primer kršitve, temveč predlaga, naj bi v primeru kršitve določb o vaimostn h pasovih pod-vzele vse potrebne korake komisije londonskega odbora samega, dočim naj bi se opustile v bodoče vse direktne akcije prizadetih držav. Na vprašanja, ki so mu jih stavili v zbornici poslanci opozicije n vlad ne stranke, je državni pcdtainik lord Cranborne izjavil, da trdno veruje v zopet-no vzpostavitev popolnega sodelovanja vseh prizadetih držav glede izvajanja politike najstrožjega nevmešavanja v španske zadeve.
Iz zanesljivega vira se doznava, da vsebujejo novi predlogi angleške vlade Italiji in Nemčiji naslednje tri točke:
1.	Določitev posebnih varnostnih pasov v španskih vodah za ladje, ki izvajaj" mednarodno kontrolo.
2.	Jamstva valencijske in Francove vlade, da ne bodo te ladje v bodoče nikjer več ovirane v izvajanju svoje kontrolne naloge.
3.	Predlog, da naj bi se v primeru sleher-
nega novega napada na katerikoli izmed kontrolnih ladij takoj sestali poveljniki kontrolnega brodov/ ° vseh štirih velesil, ki izvajajo kontrol: da se posvetujejo o ukrepih, ki naj b se skupno podvzeli.
Kakor poročajo Times . sta na angleške predloge načelno že pristala predsednik nevtralnostnega odbora, kakor tudi zastopnik kontrolno i pododbora. V ostalem list zagovarja angleške predloge in pravi, da bi bilo povrni upravičeno prepustiti določitev vseh ukrepov proti eventualnemu napa-:-r.'cu r.a mednarodne kontrolne ladje glav; '.a kontrolnim velesilam že zaradi tega k - oodo one morale tuGi same kriti vse s' -- e za kontrolno službo v španskih vodah.
...... i.--JiV.-rf5.it
»Daily Herald I splošnimi informr ;•• z angleškimi predi \ nile tudi vse dre- -londonskem nevtrrdr: je ruska vlada o njim. V krogih i" š nja, da bi bilo tre!.-:: zahteve, na' podlagi ški predlogi sestav" kar je končno ožko samo valencijska. v takem tudi pravico : mednarodne kontro1 : sile v bodoče ne i njenih letal, če j-; h pa njenih tovornih Ink. »Dai!y Ker' i zavzema za to ruske ni, da bi ga bilo tr '
ioroča, v nasprotju s -.mi, po katerih so se i malone že sprijaz-cl:žave, zastopane v )stnem odboru, da se jino postaviia proti delegacije so mne-italijanske in nemške katerih so bili angle-eni, odločno zavrniti, 'ovana prav za prav la, ki bi imela po tem zahtevati poroštvo, da e ladie ene ?.li druge ;r>o več obstreljevale e napadejo, še manj in potniških ladij ter se sicer izrecno ne ■ stal'"če. venelar me-a vpoštevati. Po nje-
govih informacnah bosta morali vladi v Burgosu in Valenciji dati svečano formalno izjavo, da v bodoče ne bosta nadlegovali mednarodnih kontrolnih organov.

sszon v Parizu
m
Pariz, 4. junija, br. V Berlinu in Rimu proučujejo sedaj predloge, ki jih je stavila angleška vlada glede ureditve mednarodne kontrole v Španiji. Angleški predlogi so bili, kakor naglašajo v krogih zunanjega ministrstva, sestavljeni v najtesnejšem sodelovanju in v popolnem sporazumu s francosko vlado. Kakor vse kaže, je mnogo upanja, da jih bosta sprejeli tako Nemčija kakor tudi Italija, ker v glavnem ustrerajo zahtevam, ki sta jih postavila Rim in Berlin ob svejem izstopu iz londonskega odbora. V londonskih krogih so prepričani, da se bosta Italija in Nemčija v najkrajšem času vrnili v londonski odbor ter da bo uvedena v španskih vodah kontrola, ki bo onemogočala vsako zunanje vmešavanje v španske notranje zadeve. V pariških krogih so tudi prepričani, da bo na ta način izvedeni neka vrsta mednarodne blokade, kar bo pospešilo konec državljanske vojna, zlasti če bo istočasno uspelo izsiliti umik tujih prostovoljcev iz Španije.
Rim in Berlin še proiu&jeta
rim, 4. junija. AA. (HavasL V poklicanih italijanskih krogih proučujejo zdaj
novi britanski predlog o nedacmrtvu v
španskih vodah. Za zdaj Se ni podatkov, iz katerih bi se dalo napovedati, taridten bo ital janski odgovor na to. Mislijo, da. ne bo italijanska vlada ničesar sklendla, ne da bi se poprej podrobno pogovorila s nemško vlado. Izvedelo se je, da je poslanik USA v razgovoru, ka ga je imel vifte-raj z zunanjim ministrom grofom Cianom, izjavil, da vlada USA upa, da se bo na-dalnji razvoj dogodkov gibal v spravljivo smer. Posebno poudarjajo, da ta sestanek ni imel nikake zveze z najnovejšimi dogodki, ker je bil obisk ameriškega posla nika pri grofu Clamai dogovorjen že prej, kakor se je pripetil nevšečni incident z nemško cklopno križarko »Deutschland«.
Bibbeatrop in Grandi v Foreign officeu
London. 4. iunija. b. Včeraj sta bila sprejeta v Foreign officeu nemški poslanik Rib-bentrop in italijanski poslanik Grandi, da se podrobneje informirata o novih angleških predlogih glede sodelovanja vseh mornaric, določenih za izvajanje kontrole v španskih vodah in glede garancij za njih varstvo.
slini posreduje
London, 4. junija, b. »Morning Post<
doznava od svojega rimskega dopisnika, da se italijanska vlada zelo trudi, da bi e svojim posredovanjem omilila sedanjo napetost med Berlinom in Vatikanom. Mueso-lini se za razplet spora zelo zanima in ne želi, da bi zadeva zavzela tak obseg, kakor so ga prav te dni napovedovali listi, ki so pihali že o definitivnem prelomu med nemško vlado in sv. stolico. Italijanski ministrski predsednik želi to preprečiti že zaradi italijaneko-nemškega sodelovanja, ki bi v primeru popolne prekinitve odnoSajev med obema sprtima strankama nedvomno tudi samo posredno trpelo.
m &&
\A s*-


ffiš /g'- ČT" O

Generala Moto, najsposobnejšega vojskovodjo Francozih žet, so včeraj svelaac	.	-jssts
Salamanca, 4. junija, br. Tragična smrt generala Mole, poveljnika severne armade Francovih čet, je izzvala v nacionalističnem taboru veliko potrtost. O sam/ nesreči še vedno ni zanesljivih poroč'1. Po ve.teh iz Francovega tabora se je general Mola ob 9. zjutraj dv gr.il s trimetor-nim letalom k izvidniškemu poletu. Spremljal ga je podpolkovnk Pozas z cvema ge-neralštabnima ofc&rjema. V bliž!ni va-i Castin de Poeno? se je letalo ponesrečilo. Po uradnih poročilih je zaradi goste megle letelo zelo nizko. Pri tem je zadelo z enim krilom v neko skalo in treščilo na tla. Generala Molo in še enega spremljevalca so našli mrtva. Obe trupli sta ležali 15 do 20 m daleč od razbitega letala, ki je pokopalo pod ruševinami tud vse ostale spremljevalce in oba pilota. Generalu Moli je odtrgalo glavo in obe nogi.
Na odredbo obla:ti so truplo prepeljali snoči v Burgos, kjer je bil danes pogreb.
V	znak žalosti so morali biti vsi javni lokali zaprti. Tudi vse predstave v gledališčih .kinematografih in drugih zabavišč h so bile odpovedane. Generala Molo so pokopali z velikimi častmi v kripti katedrale v Burgosu, na zahtevo rodbine pa ga bodo pozneje prepeljali v Pampeluno. General Franco je pokojnika po smrti odlikoval z redom sv. Fernanda General Mola zapušča ženo in štiri otroke, izmed katerih ima najstarejši še le 14 let.
Za naslednika generala Mole kot poveljnika severne armade je bil imenovan general Fide Davilo, do:edaj poveljnik teh-ničn:'h čet.
Generalu Francu sta ob smrti generala Mole izrazila sožalje Hitler in MussoFni.
V	Rimu je smrt generala Mole izzvala veliko razburjenje, ker pomeni za generala Franca hud udarec. Izgubil je svojega najsposobnejšega voj ko vod jo :n bi utegnla njegova smrt imeti še hude posladice za nadaljnji razvoj vcjašk h operacij na baskovski frenti.
General Davila
Molov naslednik
Salamanc3, 4. junija, k. Ve-: t o ssmrti generala Mole je komsternirala vse nacionalistične kroge v Španiji. Vlada v Burgosu je proglasila obče narodno žalovanje.
V	Salamanci, Burgosu, Pamploni in drugih nacionalističnih mestih so bili dane-v znak žalovanja vsi javni lokali zaprti. Trupla generala Mole in njegovih opremljevalcev so našli snoči ob pozni uri v gorskem ozemlju blizu Briviesce. Letalo, s katerim je bil general na izvidniškem poletu, se je bržkone že vračalo nazaj proti Vittoriji. Generala Molo so začasno pokopali v Salamanci, kasneje pa bodo njegove zemske ostanke prepeljali v PampKno.
Za naslednika generala Mole je bil danes imenovan general Fides Davila, predsednik tehniške junte, ki je dodeljena vladi v Buirgosu. General Davila velja za velikega vojaškega strokovnjaka in poleg generala Franca za najboljšega organizatorja nacionalističnih vojnih sil.
Prodiranje republikancev proti Segoviji
Madrid• 4. junija, g. Bitka v odseku Gua-darame, ki se bije že nekaj dni med vladnimi četami in nacionalističnimi oddelki, se približuje svojemu višku. Vladne čete so zavzele tudi bivšo kraljevsko palačo La Granjo. Prodiranje madridskih čet se nadaljuje. Nacionalistične čete se na vsej črti a mikajo.	k
Snoči jc bilo izda > naslednje uradno poročilo: Pri Navasera..: so republikanske čete utrdile postojanke, ki so jih zavzele v zadnjih ci.reh. Na ba-kovski fronti so republikanske čete zavzete rt Lemon. Na osrednji fronti se je včeraj popoldne razvila huda bitka. Sestrelili smo šest sovražnih letal- mi pa smo izgubili samo eno letalo.
Bsjjt taa Bdir.^GvcM &o«tl
£»iifeae, 4. jun. AA. Napad upornikov pri Lemonu je bil popolnoma razbit Liporniške kolone so se po neuspehu umaknile za 10 kilometrov.
Včeraj so vladne čete zavzele kote 306, 366, in 3G3 severno od ceste Lemon-Amo-rebieta. Eitka se je končala v dveh urah. Popoldne so nacionalisti prešli v protinapad, ki pa je bil odbit. Njihove izgube so bile velike. Vladne čete so zaplenile tri strojnice, 50 pušk in precejšnjo količino orožja.
SumSflvž	v Madrida
Pariz, 4. junija, c. Po informacijah agencije Ha vas iz Madrida je snoči sredi španskega glavnega mesta nenadoma izbruhnilo več požarov. Ker ni nikakih vesti, c!a bi bila nacionalistična letala aH topovi bombardirali madridski »center, sodijo, da so v centru Madrida nastali nemiri in da so nezadovoljni elementi zanetili pož?re v več javnih objeletih.
Soj 23 španske m£e
Psriz. 4. junija, o. »Oeuvre« poroča- da je nastal med rimsko in berlinsko vlado znova hud spor zaradi eksploatacije rud v Španiji. Ta':o Italija kakor Nemčija si na vso moč prizadevata, da bi se polastili rudnikov železa v Španiji in Maroku. Itali a-noin je doslej uspelo odvrniti generala Franca od tega, da bi sklenil z Nemci kakšno pogodbo o eksploataciji španskih rud-
\
u. s ^ tel
t m mm
eaka
© s^era sned Nemčijo in Vatikanom
Rim, 4. junija, o. Vatikanski politični kiogi z veliko rezerviranostjo presojajo dogodke, k; so povzročili stvarno prekinitev diplomatskih odnošajev med sv. stolico in Nemci o. Celo sOseervatore Romano« ne objavlja nikakih vesli, ki bi bili v kakršnikoli zvez-; s poslednjimi dogodki.
; ač pa so pričeli polagoma in z veliko previdnostjo obravnavati spor med Nemčijo in Vatikanom italijanski listi. »Giornale d'ltalia< pravi v svojem današnjemu uvodniku. da diplomatski odnošaji med Vatikanom in Rimom uradno sicer niso bdi prekinjeni, venelar se lahko o^ njih reče, da dc'ansko več ne obstojajo Ze iz stališča nemškega službenega tiska izhaja, da nemška vlada v nobenem primeru ne namerava sprejeti vatikanskih zahtev. Neutemeljene so tu -i vest;, da namerava Vatikan prav po nemškem primeru po^a'1* papeškega nunciia Orseniga na dopust za nedoločen
čas. oziroma ga odpoklicati iz Berlina. Orsenigo ne bo zapustil svojega nuncijskesa mesta, dokler ne bo prejel od nemške vlade potnega lista. To je že v tradiciji vatikanske diplomacije, ki še nikoli ni dala na lastno pest pobude za prekinitev odnošajev s katerokoli državo. Tega ni pričakovati niti v primeru, da bi se odnošaji med Berlinom in Vatikanom le bolj poslabšali. Vatikan bo vztrajal pri svojih sta-nih metodah in počakal, da nemška vlada prevzame formalno odgovornost za prekinitev odnošajev z Vatikanom. Kljub temu se lahko reče da so dejansko že prekinjeni. Pričakovati je sicer, da se bo položaj v zadnjem trenutku preokrenil in da se bodo vsa sporna vprašanja mirno uredila, toda zaenkrat ni nikakih stikov med papeško nunciaturo v Berlinu ja nemških zunanjim ministrstvom.
Msiitfeefg v Tirmu
Rim. 4. junija. AA. (Havae) Popoldne so se vrš:ij na čast maršal m Blombergu manevri vojaštva in miljce Taktične vaje so se začele ob 8..-.0 / udeležbo letalstva. Ves dan je 1-ijl posvečen« vojaškim vajam, kakor je bil včerajšnji dan posvečen letals'vu. Nato so razkazali Blombergu najmodernejšo italijansko vojno in bistrijo, popoldne pa je prisostvoval vajam konjenice jn tankov.
im-
mim fosiaSerenee
London. 4. junija, br. Imperijska konferenca je na svoji današnji seji razpravljala o reformi Društva narodov Na konferenci je prišlo do soglasnega sklepa- da se mora storiti v interesu miru v«e da se Društvo narodov ne samo ohrani, marveč še izpopolni. Konferenca je priporočala vladam- naj pokrenejo skupno akcijo, da se odstranijo vse ovire, ki sedaj onemogočajo pristop odnosno povratek v Društvo narodov posameznih držav. Društvo narodov naj res postane svetovni parlament- ki bo urejal mednarodne spore in varoval svetovni mir. Na prihodnji seji bo govora tudi o mandatih v okrilju Društva narodov in bodo sprejete smernice, ki naj jih zastopajo vlade imperialnih držav v Ženevi. Imperijska konferenca bo s tem v glavnem končala svoje delo. Po vsej priliki bo imela 15. t. m. svojo zaključno sejo. Pri tej priliki bo objavljen tudi komunike o sprejetih sklepih in priporočilih.
I
!Mm& pp&iss&a vlada
Tokio, 4. junija. AA Knez Konove je sestavil naslednjo vlaio: Predsednik knez Konove. zunanji minister Hirota, vojni m-5 i^s^er general Sugijama. moriv riškj mip: ster admiral Jonai notr-nji minister Baba finančni minister Kaja. pravosodni ministe* Sion o prosvetn; minister Jasui, kmetijski minister grof Arima. trgovinski minister Jo-šino. prometni nvnister Ha^aj. želrrnjški minister Nakajima in kolonijskj minister (Vtami. Vlado jo- dane? sprejel mjkado jn je že prevzela svoje posle.
Atentata aa Hitlerja ©saanSjja&S Žid jezstšSieiraa
Berlin. 4. junija, o. Kakor znano, je lani ameriški državljan Helmut Hirsch poskusil izvriri atentat na državnega kancelarja in vodjo države AJolfa Hitlerja, a je bil še ob pravem času aretiran. Preiskava se je vodila proti njemu vse do zadnjih dni. Ameriški poslanik v Berlinu je ponovno poskusil intervenirati za Hirscha- ki so ga obtožili veleizdaje, ker je po rodu nemški Žid. vendar so vsi njegovi poskusi ostali brez uspeha. Že meseca marca se je vršil proti Hirschu tajni proces, v katerem je bil obsojen na smrt. Danes je bil Hirsch justi-ficiran.
Poostritev tiskovnega zakona v Franciji
Pariz, 4. jun. AA. V me^tu se je včeraj pričela debata o zakonskem načrtu o kaznih za žalitve, objavljene v tisku proti političnem osebnostim. Ministrski predsednik Leon Blum je izjavil, da nikdar ne bi podpisal zakona, ki bi bil proti svobodi tiska, vendar pa so nova določila potrebna proti klevetam in proti vplivu finančnikov na posamezne li te. Sicer nobeno novinarsko udruženje ni protestiralo proti temu zakonskemu načrtu.
Mussoruti pride v Trst
Trst, 4. junija, k. V tržaških ladjedelnicah so malone že dogradili novo veliko vojno ladjo »Vittorio Veneto«. še ta mesec jo nameravajo sploviti v morje. V fašističnih krogih se širijo govorice, da bo prišel v Trst tudi ministrski predsednik Mussolini.
Desničarska koncentracija v Franciji
Pariz, 4. junija, b. Pod predsedstvom bivšega ministra Marina se je včeraj začel kongres največje francoske desničarske stranke, tako zvane republikanske zveze. Poslanec Henriot je izjavil, da se je predsedstvo stranke sporazumelo z vodjo ljudske stranske Doriotom glede ustanovitve skupne >fronte evobodec
Vojvoda WindsorSki sa ženitovanjskem potovanja
Milan, 4. junija. w. Vojvoda Windsarski in njegova soproga sta danes prispela s svojim spremstvo mv Milan. Množica Je priredila Windsorskemu vojvodi m njegwi soprogi velike ovacije. Ko so se čuli vzkliki »živio vojvoda naroda!«, <x> se dvignili zastori okna, in pokazala sta se vojvoda in njegova soproga. Množica je nadaljevala z ovacijami. Kma<hi nato se je vlak odpeljal proti Benetkam, kjer sta vojvoda in njegova soproga napravila izlet z gondolo. Zvečer sta nadaljevala pot na Koroško.
HiMa železniška nesreča v Avstriji
Duaaj, 4. junija. w. Generalna direkcija av tr jskih zveznih žslezaic objavlja: Na progi Beljak—špital—MilstadSko jezero se je v bližini postaje Gum.mern danes dogodila huda neireča. Na enem tiru je privo-zil tovorni vlak, dočim so se skupine delavcev umaknile na drugi tir. Na tem tiru pa je privez i brzovlak ter sarvoddl v delavce. Sedem delavcev je bilo ubitih, eden pa je hudo ranjen.
LJUBLJANSKI VELESEJEM
S. — 14. junija 1957
Vsak dan ob 4. popoldne in ob 8. zvečer.
MODNA REVIJA »Zveze gospodinj« ▼ Ljubljani. — Sodelujejo samo prvovrstna domače tvrdke — živ modni žurnal!
Obenem z modno revijo VARD3TE a sijajnimi točkami mednarodnih artistov: vratolomne akrobacije, ples z glavo, Čudežno žongliranje, kitajska čarodejstva, komične muzikalne atrakcije itd. itd.
Prodaja vstopnic dnevno od 15. — 20. ure.
Vsi sedeži so numerirani.
OTVORITVENA PREDSTAVA X SOBOTO <* 8, ZVBCE&.
Nova madžarska politika
Posledica prijateljske pogodbe med Jugoslavijo in Italijo — Preorientacija Nemčije napram novim nacionalnim državam — Neurathovo potovanje
Nasprotje med Malo antanto in Madžarsko je bilo tisto osnovno dejstvo, ki je v veliki meri odločalo o mednarodnopolitič-nih odnošajih v srednjem Podunavju. Bilo je to nasprotje, ki se ni dalo zanikati, niti potisniti v ozadje. Saj je pomenilo dediščino iz vojne dobe, je predstavljako tako rekoč nadaljevanje vseh onih srditih in globoko segaiočih borb za narodno samoodločbo, za narodno pravico in narodno življenje v srednjem Podunavju, v področju, ki je nekdaj pripadalo državi »krone svetega Štefana«. Madžarski revizionizem je bil kratkomalo težnja, da se obnovi nekdanje gospodstvo nad drugorodnimi narodi, zato je bilo povsem logično, da so se države Male antante zedinile na skupno obrambo pred temi prizadevanji, življenjska upravičenost Male antante je bila nujna že s tega vidika. Dokler se v Budimpešti goji revizionistično stremljenje, ne more biti nanj drugega odgovora ko nezlomljiva in nerazdružljiva povezanost Male antante.
To so baš obče znane stvari, za katere gotovo ni potrebno, da bi se še nadalje ustavljali ob njih. Kljub temu je dobro, da jih vzamemo za izhodišče svojih pre-motrivanj sedaj, ko je podoba, da se v srednjem Podunavju vendarle pripravlja osrovno važna sprememba.
Priznati je treba, da v vsem področju malih in srednjih držav med Baltiškim in Sredozemskim morjem ni zlepa tako globoko segajočega vprašanja, tako sporne snovi, kakor je nasprotje med madžarskim revizionizmom in njegovimi oponenti. Saj sega nazaj v velika nasprotja, ki so delila oba velika tabora svetovne vojne. Zoper revizionizem so bile velike politične ideje, ki so dovedle do narodnega preporoda, do nacionalne borbe in končno do ustanovitve narodnih držav, ki so dale značaj novemu političnemu redu v Evropi. Zato je tako zelo presenečalo in se je dalo razumeti le kot taktična poteza, da je madžarski revizionizem našel zaveznika na Apeninskem polotoku, ki se je sam osvobodil in politično zedinil na osnovi iste narodne ideje komaj dobrega stoletja poprej. Prav zato pa se je tolikokrat pojavljal vtis. da se v tej smeri podpira revizionizem bolj platonično in še to bolj s taktičnih vidikov. Tem bolj' je vzbujalo zanimanje, kako se bo taktika nadaljevala po podpisu prijateljske pogodbe med Italijo in Jugoslavijo. Evropa je napeto čakala, kako se pokažejo učinki novega mednarodnopolitičnega prizadevanja. Podoba je, da so se ti učinki že pričeli uveljavljati.
Pred nekaj dnevi je imel madžarski zunanji minister Kanya ekspozč in prvikrat se je zgodilo, da v njem ni bilo revizioniz-ma. Pač se je Kanya še v obilni meri bavil z narodnimi manjšinami, postavljajoč zahtevo da se madžarske manjšine v sosednih državah obravnavajo drugače, da se jim dodelijo vse pravice, kakor jim gredo po sprejetih obveznostih. Odveč bi bilo se spuščati ob tej priliki v diskusijo, kako se dejansko godi tem manjšinam ir koliko je v tem pogledu sploh osnove za pritožbe; fli naglasiti je treba, da se je s tem disku-sijska snov postavila na temelje, kjer je mogoče nadaljnje in za obe strani koristno razsrovarjanje.
Tudi druga osnovna teza ministra Kanye
i je zmožDa diskusije. Mislimo s tem zahtevo po politični enakopravnosti, kar pomeni v praksi madžarsko oborožitev. Piedstavite-lji Male antante niso zanikali, da je o tem možna diskusija, saj spričo splošnega evropskega razvoja, ki je dovede! do orjaškega novega oboroževanja, to nit ni tako silnega pomena. Toda Mala antanta je upravičeno zahtevala in še zahteva da se v Budimpešti postavijo na lojalne stališče do sosedov, a ta lojalnost mora vsebovati tudi opustitev revizionističnega nasprotovanja. Podoba je, da so imele one temeljne spremembe, ki se uveljavljajo v odnošajih med podunavsko-balkanskim področjem ter sosednimi silami, že sedaj učinek, katerega zunanji izraz je tudi znamenita opustitev dosedanjega revizionističnega ceterum cen-seo v Kanyevem govoru.
Pa še drugo važno ozadje ima nova madžarska politika. Ko prehajamo nanj, je potrebno posebej podčrtati, kako važno je za stabilizacijo razmer v Podunavju stališče, ki ga do teh problemov zavzema Nemčija. Saj je ta velesila vsekakor najmočnejši predstavitelj nekdanjih centralnih sil in od nje bi mogla izhajati najjačja revizionistič-na pobuda. Dejansko je bilo zares tako. Toda ne v polnem obsegu. Z obnovo nemške ekspanzivnosti po nastopu hitlerizma se je postavilo vprašanje, ali bo novi Berlin prevzel tudi zastopstvo revizionizma za premagane države v podunavsko-balkan-skem predelu. Od odgovora na to temeljno vprašanje zavisi izredno mnogo.
Sedaj imamo že precej pojasnjeno sliko v tem pogledu. Vodilni faktorji v Nemčiji so prišli do spoznanja, da so mladi narodi na jugovzhodu konstruktiven faktor zelo velikega pomena, da so sveže in zdrave sile, ki so odločene braniti svoj prostor na soln-cu in ki razpolagajo tudi s primerno energijo ter odločnostjo in sposobnostjo, da se z uspehom branijo. Braniti tu propadle privilegije nekdanje madžarske gospode, in sicer na škodo nacionalnih pravic madžarskih sosedov, kaj takega bi ne bilo v skladu z interesi in cilji sodobne Nemčije. To stališče so povsem nedvoumno in precizno objavila avtoritativna nemška politična glasila; da so hkrati tudi stališče uradne Nemčije, o tem nihče ne dvomi. S tem se je zgodilo velevažno dejstvo, da tudi Nemčija noče biti več zagovornik madžarskega revizionizma, kar je vsekakor dogodek temeljne važnosti. Za stabilizacijo in konsolidacijo razmer v podunavsko-balkan-skem področju so se s tem osnove še nadalje vidno utrdile in razširile. Preokret v madžarski politiki, o katerem priča navedena novost v ekspozeju zunanjega ministra Kanye, je tudi sad te nemške odločitve.
Te dni pride v Budimpešto nemški zunanji minister Neurath. Njegov prihod bi mogel v nekem razdobju povzročiti prav posebno pozornost in nemara tudi neraz-položenje. Toda sedaj je položaj že razčiščen in je splošno znano, da Neurathov poset ne more pomeniti pobude in reje za madžarski revizionizem. O vsem ostalem pa so mogoči razgovori. Da je res tako. odseva tudi iz celotnega programa Neu-rathovega popotovanja, ki vsebuje tudi točke kakor sta Beograd in Sofija. S tem je stvar postavljena v pravo luč in s tem je tudi pravilno ocenjena situacija v podu-navsko-balkanskem rajonu.
Razvoj italijansko-jugoslovensMIa
odnošajev
Ban;a.luka., 4. junija, o. Italijanski publicist Mario Nordio še vedno potuje po naši državi. Danes se je mudil v Banjaluki. Tam je imel daljši razgovor z novinarji in jim izjavil, da bo v svoji že napovedani publikaciji o Jugoslaviji podal pravo in resnično sliko o jugoslovenskih lepotah in zanimivostih. Nadeja se, da bo ta knjiga koristila medsebojnemu spoznavanju in nadaljnjemu razvoju prijateljskih odnošajev med Italijo in Jugoslavijo.
G. Nordio je govoril tudi konkretno o nadaljnjih stikih med italijanskimi in ju-g ©slovenskimi kulturnimi in gospodarskimi krogi. Vsekakor bodo sedaj prvemu medsebojnemu obisku novinarjev sledili
obiski zastopnikov italijanskih in jugoslovenskih gospodarskih krogov. V Rimu bo v kratkem ustanovljena jugoslovenska akademija, v Beogradu pa italijanski kulturni zavod. 10. t. m. se bo v rimski galeriji umetnosti otvorila velika razstava slik in kipov jugoslovenskih umetnikov. Omenil je tudi gostovanje ljubljanske opere v Trstu in na Reki in gostovanje italijanskih opernih pevcev v glavnih mestih Jugoslavije. Končno je opozoril tudi na beograjski jesenski velesejem, na katerem se bo italijansko gospodarstvo predstavilo jugoslovenski javnosti v lastnem velikem paviljonu.
Nezgode v našem vojaškem letalstva
Beograd. 4. junija. AA. Več zapovrstnih letalskih nezgod maja meseca v našem vojaškem letalstvu, eo nepoučene osebe tol-iiTjfile jn razlagale na razne samovoljne in telidenčne načine. Zato smatra poveljstvo vojaškega letalstva za potrebno, da izda tole poročilo:
Po uradno ugotovljenih podatkih je bilo od 1. januarja do 1. junija, torej v zadnjih petih mesecih, v našem vojaškem letalstvu skupno 6 nesreč oziroma nezgod. Vzroki so bili: dvakrat so letala trčila v zraku, enkrat ie letalo parijo na tla zaradi napačnega pi* lotiranja, enkrat je letalec zaradi slabega vodstva v nizki višini zadel v grič.
Od vseh nezgod ni bilo letos nobene zaradi slabega gradiva. Letalska služba zahteva brezpogojno izgube v materialu jn človeške žrtve. Dogaja se to povsod, kjer leto neprestano in intenzivno, torej v vojaškem letalstvu in v letalskem prometu. Dostikrat nj več mesecev nobenega smrtnega primera, nato pa se v kratkem času pojavi več hudih letalskih nezgod. Nedavno so" listi poročali, da je bilo v Velikj Britaniji
samo na en dan 17 žrtev letalskih nezgod. Številčni podatkj o našem vojaškem letalstvu dokazujejo, da se število smrtnih primerov pri nas vsako leto zaradi letalskih nezgod giba v neizbežnih mejah, kj jih je začrtala sama letalska služba. Primerjava teh podatkov pa dokazuje celo to, da so se v zadnjih letih te razmere nekoliko zbolj-sale. Lani je bila v našem vojaškem letalstvu pr,blizno ena smrtna nezgoda na približno 22.000 poletov. Naglasiti je treba, da je največji odstotek nezgod neodvisen od materiala (vremenski pogoji, nezadostna pozornost, pretirana drznost itd.). Povprečno število hujših nezgod zaradi materiala je naravnost zelo ma:hno. Lanj ni bilo v našem vojaškem letalstvu nobene smrtne nezgode, k; bi jo bilo mogoče Pripisati pokvari gradiva.
Pravkar navedene okolnoe-tj dokazujejo najboljše, kako so razna samovoljna tolmačenja o letalskih nezgodah v našem vojaškem letalstvu brez podlage. Take razlage je treba odločno odklanjati, ker nastajajo samo iz zlohotnih namenov.
Sklepi vlade
Beograd. 4. junija. A A. Nocoj ob 18. do 20. je bila seja ministrskega sveta pod predsedstvom dr. Milana Stojadinovica. Na ielj __ uredbo o uvedbj zakona o izvršbi in šanjih. Na predlog ministra pravde so sprejeli uredbo o uvedbi zakona o izvršni in zavarovan u z dne 9. junija 1930 in uredbo o spremembi in dopolnitvah v zakonu o izvršbi in zavarovanju z dne 9. julija 1930. Sprefeli so načrt pomorsko-trgovskega zakonika s pooblastilom ministru pravde, da ga predloži narodni skupščini. Ministrski svet je vzel na znanje poročilo ministra pravde, da ie na podlagi pooblastila v finančnem zakonu izdal ureibo o uredbj ci-vjlno-sodnega postopka na področju velikega sodišča v Podgorici. Na predlog finančnega ministra je ministrski svet spre jel uredbo o nagradah za zatiranje tiho- j tapstva z monopolnim blagom. Ministrski i
svet je pooblastil prosvetnega ministra, da na podlagi finančnega zakona najame prj državni Hipotekami banki posojilo v višini 20 milijonov za zgraditev palače prosvetnega ministrstva v Beogradu.
Neurathova turneja po Balkanu
Budimpešta. 4. jun. AA. Potovanje nem škega zunanjega ministra Neuratha v jugovzhodno Evropo je izzvalo v madžarski prestolnici največje zanimanje. Listi opozarjajo na to, da se Nemčija zmeraj bolj zanima za Podunavje. : Pester Lloydz piše, da spada Nemčiia med tiste države, ki jih mora razvoj dogodkov v jugovzhodni Evropi najbolj zanimati. Neurathovo potovanje je torej samo izraz nemških želj, da se še bolj ojarijo vezi med Nemčijo jn državami na jugovzhodu Evrope.
Beležke ! M »Slovencu« so se hudo prenaglili
„Naš nacionalni ponos44
Glavni organ JRZ- »Samouprava«, ima posebno črno knjigo za delovanje duhovščine v dubrovniški škofiji- kjer so izvesili po senjskih dogodkih črne zastave po vseh cerkvah in celo na samem škofijskem dvorcu. To pot seznanja »Samouprava« svoje či-tatelje z zaslužnim delom župnika dona Miha Arbuliča v Konavljah pri Dubrovniku. ki je po njenih informacijah »pravi vzornik propovednika krščanske ljubezni pred samim oltarjem v cerkvi. NTcki dan nam je naznanil solznih oči izpred oltarja-da bo čital zadušnico za onimi komunisti, ki so umrli v Senju. Tri tem pa nas ni pozabil pokarati, ker smo pred par dnevi obiskali pravoslavne prijatelje Srbe v bližnjem Hercegnovem. Dejal je, da se zavoljo tega joče nad nami sam Bog. Po njegovem mišlj-cnju torej ni greh snemati državne grbe in državno zastavo- prirejati zadušnice za sovražnike države. Greh pa je- in to menda kar smrtni, če Sokoli katoličani obiščejo svoje pravoslavne brate Sokole. In Sokolstvo je naša narodna svetinja. naš nacionalni ponos.«
Avtoritativnim besedam »Samouprave« moramo že verovat:, saj jc njen glavni direktor senator g. Franc Smodej. ki je tudi sam katoliški duhovnik. Pričakujemo pa, da bo »Slovenec«- ki sicer prepušča citiranje glavnega organa svoje stranke r.am, vsaj to ponatisnil iz »Samouprave«- da jc »sokolstvo naša narodna svetinja in naš nacionalni ponos ... !« Toliko ljubeznivosti bi »Samouprava« na koncu že zaslužila, saj tudi ona zvesto ponatiskuje iz »Slovenca« napade in klevete proti slovenskim članom JNS, vštevši že proslulc informacije »nekega gospoda« o delovanju jugoslovenskih nacionalistov med Slovenci za časa svetovne vojne, ko so izdajali v Katoliški tiskarni in tajništvu takratne Slovenske ljudske stranke tajne okrožnice svojim zaupnikom, naj ob prvi priliki dezertirajo iz avstrijske vojske in pobegnejo pr-sko fronte v jugoslovenske dobrovoljske legije ...
Odprto pismo predsednika JUU senatorju Smodeju
Zadnji »Učiteljski tovariš« objavlja odprto pismo predsednika Jugoslovenskega učiteljskega udruženja g. Ivana Dimnika senatorju Francu Smodeju, znanemu ekspertu JRZ za učiteljska vprašanja. Gospod senator je na seji učiteljskega kluba JRZ v Beogradu opisal g. Dimnika in sekcijo JUU za dravsko banovino kot zbor denunciantov in preganjalcev učiteljev nasprotnega svetovnega nazora. Pri tem je apeliral na beograjske učitelje, naj se pridružijo slovenskim Slomšfcarjem. Po mišljenju predsednika JUU g. Dimnika je bil senator Smodej zopet enkrat slabo informiran, ker bi sicer kot katoliški duhovnik prav gotovo vedoma nc govoril neresnice. Zaradi tega ga opozarja- da »pobijajo Vaše trditve dejstva- da so ljudje iz prvih vrst Va;ih informatorjev že drugič dali pred sodiščem pismene izjave, da niti o meni osebno, niti o sekciji JUU za dravsko banovino nc morejo trditi, da smo povzročali kaka preganjanja učiteljstva. Dalje veste, da smo dali v treh tiskovnih procesih tein informatorjem priliko, da dokažejo trditve- slične Vašim- ki se često uporabljajo proti nam brez kakršnegakoli dokaza.« Končno pravi predsednik Dimnik, da hoče »braniti samo svojo čast in poštenje proti ncresnici in proti vsakomur, ki mu jo jemlje.«
Bojimo sc, da bo osta'o tudi to odprto pismo na gospoda Smodeja prav tako brez odgovora, kakor je ostalo brez odgovora odprto pismo slovenskega učiteljstva- naslovljeno na gospoda narodnega poslanca dr. Šemrova, naj z imeni podpre svoje strašne klevete- ki jih je sinal v narodni skupščini proti slovenskim učiteljem. Od takrat je že preteklo nekaj mesecev, a gospod Šemrov še vedno molči, kljub temu, da ga je pozval na odgovor r.a kaj drastičen način pozneje tudi senater Ivan Pucclj. kateremu se ima g. dr. Šemrov za marsikaj zahvaliti.
Začudenje beograjske revije
Beograjska »Javnost« posveča slovenskim prilikam med vsemi beograjskimi revijami največjo pozornost. To je kajpak močno neljubo gospodom pri »Slovencu«, ker razkriva »Javnost« tudi njihovo dvolično politiko. V zadnji številki seznanja »Javnost« srbsko publiko z nedavnimi »Sloven-čevimi« napadi na jugoslovenske nacionaliste v Sloveniji- da so ščitili Nemce itd. »Vedoč, kdo je bil v Sloveniji steber av-strijakantstva in kdo je spričo tega vzdrževal nemštvo med Slovenci, smo pričakovali primernega odgovora s strani naprednega in jugoslovenskega tiska. Namesto tega smo čitali beležko: Mi smo na ta pam-flet odgovorili z dejstvi, toda ta naš odgovor brez naše krivice ni dospel v roke naših čitateljev.
To naj bo torej era demokracije: da se nasprotniku vežejo roke in maše usfa, potem pa se ga kleveta in klofuta ...«
O j©j, o jo? 2
»Slovenski gospodar«- mariborsko glasilo JRZ- je tudi zabeležil ustavni načrt nekaterih zagrebških intelektualcev. Pravi, da so sličen načrt izdelali tudi nekateri beograjski znanstveniki in umetniki in da sc ta razlikuje od zagrebškega samo v tem. da zahteva priključitev Vojvodine k srbski banovini. Nato pravi »Slovenski gospodar« dobesedno: »Oba načrta sta v glavnem pametna, sprejemljiva, a žalibog jc proti enemu kot drugemu voditelj Hrvatov dr. Maček.«
O joj, to jo bo »Slovenski gospodar« dobil po neprevidnem jeziku od svojih gospodarjev- vodstva svoje stranke- katerega službeno glasilo »Samouprava« oba načrta označuje za neresna, zmešana in nemogoča! Zato tudi ne bo samo dr. Maček kriv, če bosta načrta ostala samo načrta.
Jugoras in fašizem
Jugoslovenska radikalna zajednica ima poleg drugih sekcij tudi posebno organizacijo za delavce. Imenuje se »Jugoras« in je pod vrhovnim vodstvom ministra za socialno politiko in narodno zdravje g. Dragiše Cvetkoviča, ki ga označujejo v krogih JRZ za velikega socialnega reformatorja. Sedaj pa čitamo v krščanskoso-cialni »Delavski pravici«, da je »Jugoras t fašistična organizacija. Nedavno je sklenila v Novem Sadu prvo kolektivno pogodbo. Po tej pogodbi bodo smeli v bodoče j novosadski čevljarski mojstri nastavljati j
Po svoji novinarski dolžnosti smo v »Jutru« sproti poročali o hudem konfliktu. ki se razvija v Nemčiji med državo in katoliško cerkvijo. Konflikt se je osredotočil na moralno vprašanje. Nemške oblasti so razkrile med delom duhovščine in zlasti v samostanih naravnost neverjetne razmere. Prišlo je do velikih procesov in hudih obsodb. S cerkvene strani so se sodbe proglašale za krivične in nemško vlado so klerikalni listi obtoževali, da je umetno ustvarjala razne afere, samo da udari cerkev. Obsojene duhovnike pa so nazivali mučenike za vero in cerkev. Ameriški kardinal Mundelein je v tem smislu silno ostro javno obsodil ves Hitlerjev režim. To je izbilo sodu dno. Nemški minister Gobbels je kardinalu odgovoril z velikim govorom, ki so ga razširjale vse nemške radijske postaje in v katerem je iznesel naravnost porazna fakta. S tem govorom je stopil boj med cerkvijo in državo na Nemškem v odločilno fazo in vesti, da bo Nemčija odpovedala konkordat in da bodo pretrgani diplomatski stiki med Vatikanom in Berlinom, ne ponehajo. O Gob-belsovem govoru smo poročali tudi v »Jutru«, pri tem pa izpustili najtežje in najhujše podrobnosti, ki jih je vseboval.
Seveda smo morali biti pripravljeni, da nas bo »Slovenec« zato opsoval in okleve-tal. Kadar njega resnica v oči zbode, izgubi v svoji besnosti zadnje ostanke treznosti in razuma. Pod ciničnim in prav ka-nibalskim naslovom »Nadomestilo za ja-vorsko kuharico«, obtožuje glasilo Katoliške akcije naš list, da je edini v Evropi, ki komunistom dela druščino v eksploata- ! ciii Gobbelsovega materiala, in da smo tako rekoč prasci, ki najrajše rijejo po blatu. Povdarjajoč, da nihče na svetu ne veruje v činjenice, ki jih je iznesel minister Gobbels, pravi organ JRZ za Slove-
nijo, da more le sovraštvo do katolicizma obirati nemške umazane kosti.
Gospodje bo se zopet prenaglili. Tisti dan, ko so bdivali svoj žolč na »Jutro«, je objavilo polslužbeno reprezentativno glasilo JRZ, beograjsko »Vreme«, obširno razpravo o prilikah v Nemčiji. Najprej razpravlja režimski dnevnik o konfesionalnih prilikah v Nemčiji, kjer se »45 milijonov z grozo spominja katoliške cerkve« iz 30-letne vojne. Tudi nemška katoliška stranka (centrum) ni zapustila blaženih spominov, ker ni dvoma, da se je nahajalo vodstvo njene politike v inozemstvu. Katoliška cerkev ima tudi danes še svojo tajno politično organizacijo in širi opozicijo proti režimu. Toda silno je pogrešila, ko se je pričela boriti proti nemškim sodiščem radi duhovniških škandalov. Nihče v Nemčiji ne dvomi v resničnost sodnih aktov. V njih se razkriva strahovita nemorala samostanskega življenja in sodišča bodo imela še leto dni posla. Poskus vse to prikriti, ni dobra taktika. Cerkev je narodne socialiste prisilila, da objavljajo te grdobije vsemu svetu. Zaprepaščeni či-tajo sedaj nemški katoliki, kaj vse so počenjali njihovi duhovniki — Gobbels pa preti, da bodo čitali tudi še o škofih. Katoliške množice vedo. da je vse to, kar se iznaša pred sodišči, resnica. To kar se objavlja. je pa povrh le mali del onega, kar je cerkev prikrivala. Državni tožilec posluje naprej in sodni akti brišejo tudi poslednjo nado. da morda le ni vse tako grozno in strašno ___
Tako ugotavlja torej glasilo tiste stranke. v imenu katere nas »Slovenec« psuje in kleveta, akoravno nismo napisali ničesar, kar bi bilo podobno sodbi »Vremena« ... Da bo list slovenske katoliške duhovščine svojo laž popravil in svoje obrekovanje preklical, bi bilo seveda nesmiselno pričakovati.
Odgovor avtorjev zagrebškega ustavnega načrta »Samoupravi«
Na ostre izpade glavnega glasila JRZ »Samouprave« in ostalih organov te stranke proti avtorjem zagrebškega mestnega načrta objavljajo podpisniki načrta sledečo izjavo v zagrebških listih:
»V februarju 1936. leta- ko je postalo vprašanje sporazuma in nove ureditve države aktualno, so podpisani sestavili kompromisni predlog za načrt nove ustave. Pri tem so sodelovali sporazumno s skupino beograjskih intelektualcev- s katerimi so se pporazumeli v vseh vprašanjih, razen vojvodinskega. Poklicni politiki se doslej niso mogli sporazumeti šc o ničemer. Ta načrt ustave je bil tiskan v nekaj izvodih in izročen odgovornim političnim faktorjem. Potemtakem ni bil namenjen javnosti, ki
ji podrobno tudi ni znan. Po našem mnenju ni lojalno presojati stvar, ki v svoji celoti ni bila objavljena in ni znana. Iz dosedanjih kritik in osebnih izpadov ir-najsu, kako daleč smo še od pravega narodnega sporazuma- če še zmerom na tak način reagiramo na predloge, ki so rezultat zbW-žania med nami iz teh krajev in našimi prijatelji iz Beograda. Na vse osebne napade-skupinske in posamezne, menda pač ni treba reagirati, ker si ob takem času. ko gre za tako resna vprašanja, vsakdo- ki se s temi vprašanji bavi in v svoji kritiki o njih izraža osebne napade, izreka sodbo o samem sebi in hkratu tudi o svojem pravem gledanju na narodne in državne intercse.a
Ruždi Aras v Pesti
Budimpešta. 4. junija. AA. Snoči je prišel v Budimpešto turški zunanji minister Ruždi Aras. Na kolodvoru so ga sprejeli ofjolnomočeni minister Gabriel Apor in osebje turškega poslaništva v Budimpešti.
samo člane »Jugorasa«.. Po mišljenju »Delavske pravice« pomeni to »direktno po seganje politične stranke v delovno razmerje ali z drugo besedo fašizem«.
Slovenska revolucija
O dvajsetletnici majske deklaracije je napisal članek tudi ^-Beograjski Slovenec« glasilo Društva Slovencev v Beogradu. Po njegovem prepričanju je »majniška deklaracija prav tipičen primer slovenske revolucije. Ne z nožem in puško v rokah kakor to napravijo drugi narodi, ne z velikimi manifestacijami po ulicah, ampak mirno in premišljeno od hiše do hiše s podpisovanjem dokumenta, ki trezno in jasno zahteva narodovo pravico. Zato je majniška deklaracija prav tako revolucija, ne krvava, pa zato prav nič manj odlična borba za idejo, za svobodo. Morda bo šele zgodovina dovolj tehtno ocenila pomen majniške deklaracije za svobodo in osamosvojitev Slovencev ter tako dokazala, da smo se Slovenci tudi sami, čeprav na svoj način toda vendar kot revolucionarji borili sa svojo narodno in državno osamosvojitev.«
B?. Maček in dr. čubrllovič
Beograjska »Pravda« poroča, da je nedavno dr. Maček ponudil znanemu voditelju bosanskih zemljoradnikov poslancu dr. čubriloviču- naj vstopi kot tretji partner v kmečko-demokratsko koalicijo. Po potrebi naj bi v tej koaliciji zamenjal pri-bičevičevcc, proti katerim se baje pojavlja v okolici dr. Mačka vedno večji odpor, zlasti odkar so odbili nasvet dr. Mačka, naj bi sprejeli naziv srbske stranke. »Pravda« pristavlja, da je čubrilovič ponudbo dr. Mačka odklonil, ker hoče s svojimi pristaši ostati v sklopu enotne zemljoradniške stranke pod vodstvom Joče Jovanoviča.
»Hrvatski dnevnik« beleži v včera išn.ji številki te »Pravdine« informacije in jih označuje za gole spletke. List zatrjuje, da je zveza med radieevci in pribičevičevci v Kmečko-dcmokratski koaliciji najmanj tako čvrsta, kakor je bila ob osnovanju koalicije.
Sestanek socialistov v Zagrebu
Sinoči je bil v zagrebškem Novinarskem domu zaupni sestanek voditeljev bivše socialistične stranke iz Zagreba in drugih hrvatskih kra ev. Razpravljali so o akciji za obnovo svoje stranke. Kot glavna govornika sta bila najavljena znana socialistična voditelja dr. Topalovič iz Beograda in Josip Petcjan iz Maribora.
Povsod prvi
»Jutro« je že poročalo o hrvatskem kulturnem tednu, ki se začenja danos v Zagrebu. »Hrvatski dnevnik« kot glavno glasilo dr. Mačka je posvetil kulturnemu tednu uvodnik, v katerem med drugim pravi. da so si Hrvati morali ustvarjati svojo kulturo v neprestanem boju z ovirami in sovražniki. Nato list ugotavlja: »Pa vendar moremo reči- da v kulturnem pogledu nismo poslednji- da niti nc omenjamo našega prvenstva na tem delu sveta.«
»Hrvatski dnevnik« na žalost ne pove, kaj si predstavlja pod »tem delom sveta«, ali vso Evropo, ali samo srednjo Evropo ali pa celo le Balkan.	i
Sestanek Penklubov
Becgrad, 4. junija, p. Jutri se sestane jO v Beogradu zastopniki beograjskega, zagrebškega in ljubljanskega Penklu-ba-. Ljubljanski klub bodo zastopali Oton Župančič, Ivan Albreht, Ivo Gruden, Fran Štele, Stanko Deben. T:ne Seliškar, Pavel Golia in Jop p Vidmar. Na sestanku bo-o razpravljali o državni nagradi za književnost, o medsebojnem sodelovanju jugoslovenskih književnikov, ki so včlanjeni v Penklubih, o pripravah in udeležbi na mednarodnem kongresu Penkluha v Parizu, ki se ga bo udeležila porebna delegacija na&h Penklubov, in še o drugih perečih vprašanjih.
Premestitev
Beograd, 4. junija, p. Višji svetnik Anton Kosi je bil premeščen od sreskega na-čelstva v Kamniku k rddelku za socialno politiko pri bansta upravi v Ljubljani.
Društvo botanikov Jugoslavije
Beograd, 4. junija, p. Danes se je v Beogradu ustanovilo društvo botanikov. Za predsednika je bil izvoljen zagrebški vseučilišlki profesc-r dr. Vaie Vouk. Prvi občni zbor bo v Beogradu.
Jugoslavija in ČSR vodita z 2:0
Zagreb, 4. junija, o. Danes so se pričela teniška tekmovanja ?a Davisov pokal med Jugoslavijo in Južno Afriko. Borba je bila zelo estra in dolgotrajna, ker sta oba naša zastopnika premagala svoja nasprotnika šele po petih setjih. V prvj igri je Južnoafričan Favquharson do olmora vodil z 2:1 in je Palada šele po odmoru zmogel trdovratne« ga in žilavega nasprotnika. Pa-lada je zmagal s 3:6, 3:6. 6:3. 6:0. 6:3.
V d nie i jgrj se je pravtako pričakovala napeta borba med Punčecem in Kirbvjem, zlssti ker je slednji v Južni Afriki Punčeca vedno premagal. Po prvem setu je Afričan tudj vodil. Toda Punčec je prišel v formo in je g'adko dobil dva naslednja seta. Četrtj set pa je zopet pripadel Kirbvju. jele petn set je prinesel odločitev v našo kor,jst. Punčec je torej zmagal z 1:6. 6:0, 6:3. 2:6. 6:4. Obe igri sta. trajali skoraj štiri ure.
Po prvem dnevu torej vodi Jugoslavija z 2:0.
Jutri nastopita v dou-Meu Kukuljevič-Mi-tič proti dvojici Farquharson - K'T« by. Jugoslavija po-trebuje za z.m a sto in vstop v sem-ifinale. ki bo najbrže « Češkoslovaško v Pragi, samo še eno t >Čko.
Praga. 4. junija sr. Na današnjih single igrah med Češkoslovaško in Francijo ta Davisov pokal je Češkoslovaška priborila dve važni točk; in vod;. kakor Jugoslavija prati Južni Afriki z 2:0.
Čehoslovak Menzel je premagal Francoza Boussusa 6:2 6:3 6:4. Njegov rojak Hechta pa je nadvlada! Destremeaua s 6:3. 6:3, 6:2.
Vremenska napoved
ZeraranSko vremensko poročilo . Po vsej državi se je razjasnilo. Le na za padu in jugu je ponekod oblačno in nekaj dežja. Najmanjša toplota Mrzle Vodice 8, najvišja Mostar 29 stopmj.
Zemunska: Ponekod oblačno vreme In nagnjenost k nevihtam z dežjem in plohami.
Zagrebška: Vreme bo zelo spremenljivo. Pričakovati je nagEh vremenskih preobratov, večinoma bo oblačno in bolj hladno.
Donaj ka,- Prehodno lahke motnje, bolj oblačno, ponekod padavine z možatostjo neviht.
Maši kraji ln Ifndje
Prezident Roosevelt ameriškim Slovencem
Kongresu SNPJ je poslal pozdravno pismo In sliko
Cleveland> 4. junija Slovenska narodna podporna jednota je letos imela v maju svoj XI. kongres. Delegati iz številnih ameriških krajev so se pripeljali z železnicami in avtomobili v Cleve-land. Slovenska narodna podporna jednota je največja organizirana armada slovenskih naprednih rojakov v Ameriki. Skupščini je
Vlncent Cainkar, predsednik Slovenske narodne podporne jednote
prisostvovalo 232 delegatov in eksekutivnih uradnikov. Na čast kongresu (konvenciji) je bilo več lepih prireditev. Prvi večer je bil nastop združenih pevskih zborov v Slovenskem narodnem domu v Clevelindu. Prav posebno je bil letošnji kongres SNPJ
počaščen s pozdravom predsednika Zedi-njenih držav g. Franklina D. Roosevelta, Prezident je poslal svojo sliko in naslednje pismo na tajnikov naslov:
»Drag/ gospod Grill Zelo drago me /e. da morem preko posebne konvenčne (kongresne) izdaje dnevnika »Enakopravnosti« izraziti članom Slovenske narodne podporne jednote svoje prisrčne čestitke in najtoplejše osebne pozdrave. Upam, da bo kongres SNPJ v» Clevelandu nudil obilo razvedrila vsemi ki se ga udeležijo in da bo to zborovanje dalo pobudo najvišjim idealom jednote. — Vaš iskreni Franklin D. Roosevelt.«
Dnevnik »Enakopravnost«, ki objavlja prezidentovo sliko in njegovo pismo v fak-similu na orvi strani, pripominja: »Kolikor je nam znano- je to prvi primer v zgodovini našega naseljeništva v Ameriki, da je predsednik Zedinjenih držav z osebnim pismom pozdravil zbor kake slovenske organizacije.«
Glavni problemi, s katerimi se je bavil ta zbor pod vodstvom predsednika Vincen-ta Cainkarja, so bili: zavarovalnina, bolniške podpore in skrb za ostarelo članstvo. Dalje vprašanje- kako investirat5 v bodoče denar organizacije; kako privabiti mladino v organizacijo SNPJ. Razpravljalo se je o načelih Slovenske narodne podporne jednote, o njeni politiki ter o smernicah njenega tiska. »Enakopravnost« poudarja da so bile letošnje zadeve najvažnejše, ka^ jih je doslej obravnavala SNPJ. Ob priliki kongresa je sloveči naš slikar Gregorij Perušek priredil v svojem ateljeju v Slovenskem domu v Clevelandu razstavo svojih novih umetnin.
Albina Travnova je podlegla opeklinam
Tragedija vzorne učiteljice in odbornice UPZ
Ljubljana, 4. junija.
Danes popoldne je učiteljica Albina Travnova, ki je pri eksploziji dne 24. maja na svojem stanovanju v palači banovinske hranilnice v Igriški ulici dobila hude opekline po vsem životu- v bolnišnici podlegla poškodbam. Doma si je bila pri zaprtem oknu z bencinom čistila obleko- in ko je nato prižgala plinski gorilnik v kopalnici, se je vnel obenem plin, ki se je od bencina nabral v prostoru, in sledila je eksplozija, ki je razdejala vse stanovanje, Travnovi sami pa je prizadejala opekline- ki so kljub najskrbnejši zdravniški negi terjale njeno življenje. V bolnišnici je bolečine prenašala z občudovanja vrednim potrpljenjem-da so jo zdravniki stavljali za vzor drugim pacijentom. Vse do zadnjega pa je bila bolj ko zase v skrbeh za zbirko kuharskih receptov — gospodinjstvo je bilo njena stroka — ki jo je hranila v svojem stanovanju, in je svojim sorodnikom in prijateljicam ponovno naročala, naj gledajo, da se noben listek ne izgubi.
Pokojna Albina Travnova, s katero je na-5e šolstvo izgubilo skrbno- zaslužno vzgojiteljico, učiteljski stan pa zavedno in delavno koleginjo, je bila po rodu Ljubljančanka in je umrla- stara komaj 38 let Po dovršenem lic-eju se je pred koncem svetovne vojne vpisala v IV. letnik učiteljišča in 1. 1918, napravila maturo. Službovala je nekaj časa v Dobrepoljah- pri Sv. Jakobu ob Savi, v Zagorju, nato pa je bila
leta 1926. .kot učiteljica dodeljena gospodinjski šofi »Mladike« v Ljubljani, ker se je želela s-pecializirati za gospodinjsko stroko. Po opravljenem strokovnem izpitu je do oktobra leta 1930. kot učiteljica ostala na zavodu, kjer so jo gojenke« tovariši-ce in predstojniki imeli enako radi. Tedaj pa ji je bilo poverjeno vodstvo nanovo ustanovljene šolske kuhinje Kraljice Marije. katere varovanke so jo prav tako "ohranile v najlepšem spominu. Zaradi neke formalne napake v premesti t ven em dekretu pa je morala lani zapustiti gospodinjsko vodstvo ustanove, ki ji je bila posvetila vso svojo pozornost, in je morala nazaj na osnovno šolo v Zagorju, s katere je bila v Ljubljano prvotno samo dodeljena. Januarja letos pa je vendarle dosegla- da je b?la vrnjena v Ljubljano, toda bila je odtrgana svojemu strokovnemu eifelu in je morala prevzeti vodstvo pomožnega razreda na Viču.
Po vseh krajih in na vseh zavodih- kjer je službovala, si je Albina Travnova znala med svojimi učenkami in kolegi, pa tudi v vsej javnosti pridobiti splošne simpatije. Kot navdušena, talentirana pevka je bila od ustanovitve članica in odbornica Učiteljskega pevskega zbora in je sodelovala na vseh koncertih in turnejah- kar jih je zbor priredil v 10 letih svojega obstanka. Pogreb drage pokojnice, ki ji ohranimo iskren spomin, bo v nedeljo ob 17. izpred mrtvašnice splošne bolnišnice na viško pokopališče.
Tridesetletnica Sokola v Braslovčah
Proslava bo jutrišnjo nedeljo
Braslovče, . junija.
V nedeljo 6. t. m. bodo zaplapolale državne trobojnice v našem trgu in okolici. Oznanjale bodo Savinjski dolini, da obhaja naše sokolsko društvo 30-letnico svojega obstoja, dela in boja. Društvo je bilo ustanovljeno 1. 1907. ko so valovi ponemčeva-nja začeli prodirati tudi že v naš kot Savinjske doline. Okrog njega so se zato strnili vsi. ki so bili narodno zavedni in so
Pročelje Sokolskega doma
hoteli slovenski jezik ohraniti pred napadi germanstva. Prvotno je bilo društvo odsek žalskega Sokola ter je obsegalo braslovško in polzelsko občino. Sodelovala je v njem tudi duhovščina in je takratni kaplan Vo-granc, sedaj župnik pri Sv. Frančišku pri Ljubnem, predlagal prvi odbor. Prvi starosta je bil Anton Plaskan, tajnik Rudolf Salaba, blagajnik Franc Vrankovič.
L. 1912 se je odsek osamosvojil in postal samostojno društvo, ki se je živahno udej-stvovalo v telovadbi in prosvetnem delu. Uspešno je natopalo pri raznih sokolskih prireditvah na bivšem Spodnjem Štajerskem. Že takrat se je rodila tudi misel sokolskega doma in se je pričel zbirati fond zanj.
Vojna je vse to lepo delo prekinila. Člani so morali na fronto, kar pa jih je ostalo
^Jtghd z letnega telovadišža
doma- so bili vsi pod stalnim nadzorstvom žandarmerije, zlasti Cizlova rodbina s Polzele in Omladičeva iz Poljč- ki sta bili zaradi svojega odločnega narodnega udejstvo-vanja seveda osumljeni srbofilstva. Nekateri člani teh rodbin so bili zaprti m internirani, druge so na frontah pošiljali na najbolj eksponirana mesta Mnogo braslovških Sokolov je v vojni padlo.
Takoj po prevratu je društvo obnovilo svoje delo z močno razredčenimi vrstami. Toda prav kmalu ga je moralo zopet ustaviti, kajti večina članov je odšla med koro* ške legionarje, med njimi Srečko Puncer, ki je skupaj s Tonetom Malgaiem in mnogimi drugimi zavednimi fanti pustil življenje za svojo slovensko in jugoslovensko domovino. Redno je začel zaradi tega Sokol delovati šele proti koncu 1. 1919. člani s
Polzele so se kmalu tako okrepili, da so že naslednje leto ustanovili samostojno društvo, braslovški Sokol pa je nadaljeval svojo pot dela in borbe.
Staroste po vojni so bili Josip Cizel. Karel Maršič, Viktor Rossner, Fildp Kulterer in Josip Omladič. ki stoji na čelu društva Se zdaj. Vaditelji, odnosno načelniki v teku njegovega obstoja so bili Jožko Hvalenc-Rudolf Salaba. Konrad Štrozer- Tone Farč-nik, Josip Repič, Leon Ratej, Ivan Perger. Mirko Ludvik- Ivan Korošec- Tone Omladič m Juro Toplak, ki je istočasno načelnik šo-štanjskega sokolskega okrožja. Načelnice so bile Olga Maršičeva, Francka Omladičeva tn zdaj Katica Malingerjeva, ki je prav tako načelnica šoštanjskega okrožja.
L. 1931. se je v okviru društva ustanovila sokolska četa v Orli vasi. L. 1932., za svoio petnidvajsetletnico pa si je braslovški Sokol kupil lep prostor za svoj dom in letno telovadišče. Dom je bil prvi v Savinjski dolini- otvorjen že naslednje leto in je že skoro ves plačan, čeprav ie v našem trgu ena največjih in najlepših zgradb.
Svojo tridesetletnico bo braslovški Sokol proslavil to soboto in nedeljo. V soboto zvečer bo slavnostni občni zbor. v nedeljo pa najprej zjutraj maša zadušnica za pokojne brate in sestre in nato počastitev spomina umrlih sokolskih delavcev na tukajšnjem pokopališču. Popoldne bo sprevod po trgu, nastop domačega in sosednjih društev na javnem telovadišču, nato pa družabna zabava.
Bil je vzoren orožnik
Semič, 2. junija
Po 35 letih težavne službe je te dni zapustil orožniŠko stanico njen šef Martin Pirkovič. Po rodu je iz Št. Jerneja. Je prava dolenjska korenina. Povsod je priljubljen kot dober družabnik. Rodil se je leta 1884. Prvo službo je nastopil v Domžalah, potem je bil v Grosupljem.
Ko se je gradila belokrajinska železnica je bil poklican na provizorično stanico Ru-perčvrh. Ob početku vojne je bil poslan na rusko fronto. Po razpadu monarhije je bil poklican v Št. Jernej, da je ugnal takratne zelene kadrovce. Pozneje je bil v Krški
> • :\rf:.;
vasi in na Raki, od tod pa je pred petimi leti prišel v Semič. Dotlej so bili na dnevnem redu razni vlomi, pod njegovim budnim službovanjem pa je vse prenehalo. Videli smo ga na vseh sokolskih prireditvah, pripomogel je tudi k zidavi Sokolskega doma. Bil je zares zgleden orožnik, kakršnih si moremo le želeti. Preselil se bo v Zagreb k svaku veletrgovcu Mervarju. Želimo mu, da s svojo zvesto družico učaka še mnogo srečnih let zasluženega pokoja!
Slovenija
v fotografiji
Ljubljana, 4 junija.
Med obiskovalci, ki jih ne vidimo na razstavi Fotokluba Ljubljane v Jakopičevem paviljonu, so predstavniki vsakovrstnih tujsko prometnih, turističnih in domoznanskih ustanov iz Ljubljane io drugih krajev naše banovine. In vendar ima ta razstava pretežno obeležje posebne razstave za ta področja in je v tem pogledu nad vse velikega pomena za bodočo usmeritev naše amaterske fotografije iz gole umetniške tudi v to praktično stran. Slovensko pokrajino, slovensko goro, naše kraje in ljudi, posebnosti naših krajev- vse to in še mnogo takšnega- kar spada pod to poglavje, so hoteli naši amaterji prikazati z več nego polovico izmed razstavljenih slik. Jasno je. da mora biti razstava celo v tem obsegu zelo nepopolna, da ne more objeti niti milijontinke tega, kar bi se dalo tu s fotografijo obdelati. Vendar popolnost ji niti ni bila namen, šlo je samo za nekatere
□amigljaje, za nekatere pobude« v čem naj bi se vsi naši amaterji v bodoče bolj sistematično udejstvovali. Šlo je tudi za to, da bi z nazornimi primeri pokazali, kako naj bi se tu udejstvovali, da bo delo imelo praktično in kvalitetno vrednost. Že neštetokrat smo imeli priliko slišati in ugotavljati- da so n. pr. razglednice naših krajev, propagandni albumi za naša tujsko prometna središča, propagandne slike po naših javnih lokalih in železniških vozovih takšne-da bi se jih morali sramovati, nikar pa, da jih svetu še razkazujemo. Zdi se. da stoje naši odločilni činitelji v tem pogledu n. pr. še vedno na stališču, da je dobra vsaka slika naših krajev, »samo da se kraj na njej vidi«; na tehnično izdelavo, na kompozicijo in vsebino ali recimo umetniško vrednost pa ne pazijo.
Zdi se tudi. da nimajo naši odločilni činitelji nobene prave volje, da bi pogledali, na kakšen način izkoriščajo fotografijo v takšne namene drugod, n. pr. v Nemčiji, v Švici, na Češkoslovaškem. Tu je hotela ta razstava biti malo za vzor, in ne samo masi naših amaterjev, temveč tudi možem in ustanovam, ki imajo zanimanje za to- da se pri nas fotografija s praktičnimi smotri sploh uganja. In zato se nam čudno zdi-da je med obiskovalci razstave v Jakopičevem paviljonu baš tistih najmanj, ki sc jih ta razstava v prvi vrsti tiče.
Din 5.—, 9.— in 15.—
Sodba po avtomobilski katastrofi v Št. Up
Operni pevec inž. Cvejič pogojno obsojen na 7 dni
Maribor, 4. junija.
Danes popoldne se je vršil epilog strašne avtomobilske katastrofe, ki se je pripetila lani 15. junija v Št U ju. Kazenska razprava je bila na kraju nesreče. Zagovarjati se je moral 41-letni inž. N-ikola C\*ejič, operni pevec- ki se je kritičnega dne okrog 18. ure pripeljal preko državne meje v Jugoslavijo. Obtožnica navaja, da je Cvejič zakrivil nesrečo- ker ni vozil po desni strani, nego po levi in je zaradi tega zadel v avto grofa Alfreda Brussela iz Gleichenberga. Ka-rambol je bil tako silovit, da se je Cvejieev avto od grofovega močnega avtomobila znamke Daimller odbil kakih 6 m daleč in se poveznil v bližnji jarek. Precej sta bili poškodovani grofica Brussela in njena sopotnica Henrieta Spanner, ki so ju morali nemudno prepeljati v mariborsko bolnišnico. K sreči se ostalim potnikom v obeh av-
tomobilih ni nič hudega pripetilo. Pač pa sta bili obe vozili popolnoma razdejani.
Pri današnji razpravi, ki ji je predsedoval s. o. s. dr. Tombak- je bilo zaslišanih preko 20 prič, ki so deloma izpovedale, da je inž. Cvejič vozil po levi strani- šofer grofa Brussela pa popolnoma pravilno po desni. Pri razpravi se je ugotovilo, da je takrat tam blizu še manjkal predpisani svarilni avtomobilski znak. Inženjer Cvejič je trdil, da je vozil po sredi ceste in se vsem vozilom pravilno izogibal. Grofov avto pa mu je pribrzel nasproti z brzino najmanj 70 km, tako da je bil karambol neizbežen.
Zaslišali so še sodnega izvedenca inž. Keršiča nakar je govoril državni tožilec Sever. Inž. Cvejič je bil slednjič obsojen na 7 dni zapora, pogojno za dobo enega leta. Nasprotno stranko so v zadevi odškodninskih zahtev v višini 80.000 din napotili na civilno pravno pot.
Na Mozirski planini zrase nov
Postavljen bo ob 40 letnici sedanje koče
Mozirje- 4. junija.
Letos teče že 41. leto, odkar stoji na Mozirski planini koča, postavljena za navdušene turiste. Jubilej bo proslavljen to nedeljo, ko bo obenem blagoslovljen temeljni kamen za novo moderno in obsežno turistično zgradbo. Pokroviteljstvo nad nedeljsko prireditvijo je prevzel mozirski župan g. Matija Goričar.
Kmalu po ustanovitvi SPD v Ljubljani je prišla v življenje tudi njegova savinjska podružnica, ki je imela sedež v Mozirju. Anton in Leopold Goričar. Tribuč, pa tudi Aškerc, so se ogreli za turistovsko kočo na planini. Načrt je bil tu; Leopold Goričar (ta je edini še živi graditelj koče in obenem eden najstarejših članov SPD) ter Tribuč sta se vrgla na delo: prispevala sta sredstva, poskrbela- da so dali kmetje Keber. Srebočnik, Segoničnik in Zagradišnik prostor; slednjič sta navdušila še mozirske tr-žanke, da so kočo znotraj opremile. Tako je stala koča že leta 1896. Seveda ni bila oskrbovana in so njeni redki gosti lahko dobili ključ v Mozirju.
Že 1. 1919. pa se je začutila potreba po povečanju koče. To je storil takrat sedanji župan. Vedno večji razmah smučarstva je zahteval še prostornejšo planinsko postojanko. Zato se je odločil g. Matija Goričar, da je zgradil 1. 1928. še nov objekt, k.er sta urejeni dve spalnici. Vsa dolga leta od zgraditve prve koče, pa tja do prvih povojnih časov je zvesto pazil na planinsko zavetišče njegov gospodar g Šuster- ki je mnogo pripomogel tudi do lep;h poti. saj jih je sam neštetokrat kopal in markiral.
Stara koča je preživela marsikakšno veselo pa tudi bridko urico. Dvakrat jo je zajel celo požar pa mu je »srečno ušla«. Tako se je prebijala skozi vsa dolga leta- dokler ni postala zopet pretesna.
Že nekaj let sc čuje vedno bolj zahteva: na Mozirsko planino postavite novo-udobno, prostorno kočo, ki bo ustrezala tudi komodnejšim turistom. Posebno Zagrebčani, dolga leta stalni gosti naše planine, so se oprijeli te zahteve z vso odločnostjo; planino že precej časa enostavno bojkotirajo. čeprav si žele obiskati njene divne predele!
Krik komodnih. pa tudi nekomodnih turi-
stov je onogumil (celjsko) Savinjsko podružnico SPD- ki se je odločila, da bo zgradila z lastnimi sredstvi v 2 do 3 letih na planini veliko kočo, cel hotel Radegundski lastniki paznikov (s Kebrom na čelu) so odstopili svet scverozapadno od sedanje koče. Visoko nad pečmi bo zrasla stavba, v kateri bo 30 sob. Njeni bodoči obiskovalci bodo imeli na razpolago toplo in mrzlo vodo, ki jo bo črpal motor iz izvirka v »Starih stanih«. Celotna zgradba bo stala okroglo 500.000 din, kar je pač razmeroma nizka številka. To pač le zato- ker bo les na vrhu planine cenen in ga bodo kar tam seža-gali. Smoter pri gradnji bo: čim prostornejši in udobnejši moderni planinski dom.
S takšno privlačno postojanko bo Mo-zirska planina ogromno pridobila, kajti tedaj bodo lahko prihajali na njo brezskrbno turisti vseh vrst in v vseh letnih časih. Dokler pa ne bo stala nova zgradba- bo cclj-ska SPD vzela v najem lepo kočo, ki jo je postavi! nedaleč od stare bivši oskibnik Lovro. Seveda bo s tem izpolnjena velika vrzel- zakaj tako se bodo turisti še in še z veseljem vračali na Mozirsko planino, ki mora postati počasi tako priljubljeno pribežališče kakor je Pohorje v poletnem času- dočim je dobila za z;msko sezono že itak priznanje, da so na njej najlepši sred-njagorski smučarski tereni v Sloveniji. Mo-zirska planina bo z novo planinsko kočo. s svoio bujnostjo, krasnim razgledom in premnogimi možnostmi za daljše in krajše izlete vedno bolj privabljala turiste in bo s tem mnogo pripomogla tudi k razvoju tujskega prometa v trgu Mozirju, ki leži ob njenem vznožju. Nedeljsko slavje bo važen mejnik v napredku našega planmarstva.
S. D.
KAJ JE BASEN ?
Učitelj vpraša malega Pepčka:
»Ali veš. kaj je basen?«
»Basen.« odvrne Pepček, »basen je, če se dve živali, na primer osel in konj, pogovarjata tako kakor vi in jaz.«
RAZLIKA.
»Kažna je razlika med svetlolasko ia temnolasko?«
»Majhna. Steklenica superoksida.«
Starovoški France:
Spomini na pesnika Aškerca v skalah
Ob petindvajsetletnici njegove smrti
Pred 40 leti sem prvič srečal blagopo-kojnega velikega epka v Celju v Narodnem domu, od keder me je povedel na moje novo službeno mesto v idilične Skale sredi prijazne šaleške doline. Sodelovanje s tem slavljenim pesnikom mi je bilo v izredno velik pomes. Nad leto dni sva vzajemno vzgajala mladino. Deci je b i blagohoten veroučitelj. Zanimal se je za njen napredek in mladina ga je imela re? prav rada. Izmed vseh mu je bil najbolj pri srcu mala novinček, nadarjeni Francek Mlinšek, ki je pesnika gledal zaupljivo in brihtno kakor miška iz moke. želel si je Aškerc dočakati in izvedeti, kaj bo nek:č iz tega ljubkega ma«lčka. Toda katehetu se srčna želja ni izpolnila, toliko bolj je mene prijetno iznenadil dobri dečko, ko me je prišel pozdravit kot odličnjak z učiteljsko maturo.
Aškerc je bil brez posluha; zato ni mogel pravilno peti pri slovenckh službah božjih, kar miu je ljudstvo silno zamerilo in ga ovajalo, da noče peti. Nič manj mu nd štela nadrejena oblast v zlo trditve, da pri globoko vernem slovenskem ljudstvu ni vera v nevarnosti, nego njegova narodnost, katero mu je zatirala ohola nemška vlada in njeni skrbni potmagači, po sili Nemci.
Po takih ovadbah m preiskavah vedno bolj zagrenjen in nezaupljiv se je oklepal le skromnega kroga odkritih prijateljev, h katerimi je prišteval v Šoštanju notar-
ja Kač ča in poslanca Ivana Vošnjaka, v Velenju zdravnika Franceta Skubdca in Vinka Ježovnika in v Celju Dragotina Hribarja.
Kot tedanji urednik »Ljubljanskega Zvona« j=e je divil nad »Atom žužamažo« in »Vise ko j ljubeznijoj« nedosežnega humorista Rada Murnika »Prerttajte, kar je spisal ta prešmentani Murnik«, me je navduševal ter ploskal z zvezkom po kolenih. Razgovori o leposlovju so bili vedno zanimivi, le o njegovih pesnitvah ni smelo bati nobene omembe.
V tem letu so ga poset li njegovi duševni sodelavci: Bežek, Resman in celo Alešovec v novi obleki. Za večje posete so bili 3 stoli nezadostni, dodal sem vedno manjkajoče. Kot brat-kletar sem postregel gostom s kislo izabelo.
Mend je bil Aškerc odkrit prijatelj, čim se je uveril o moji iskrenosti. O preganjanjih ni govoril nič kaj rad, pač pa o spletkah bivših navideza;h prijateljev. Ob posebno razigranih prilikah je tudti rad bril nedolžne šale.
Nekega poletnega popoldne me pride obiskat tovariš Lojze iz sosednega št. Janža na Peči ter vpraša pri oknu slone-čega kateheta, kje bi me utegnil najti. »Ta je že pod zemljo«, mu pojasni v odgovor. »Kdaj pa je umrl«, se zavzame prestrašeni tovariš, »saj ni bilo o njem nikake objave v časopisju?« — »No, saj ni umrl, le jamomerec ga je povabil na
ogled piemogcvih ležišč«, se mu nasmeje dobrodušni Aškeic.
Korektur ščetnih odtisov ni zaupal nikomur ter jih je sani oddajal na pošto. Težavna dušnopa tirska služba v skoro s?<mih goratih krajih mu je prerano oslabila- noge.
Vedno je tožil, da ga po daljši hoj' brez-primerno bolijo. Iz Skal je oskrboval ka-tehetsko službo na Pleš vcu, kier ga je ta preklicani Strmec vedno m:čno utrudil. Po takem pohodu sem ga našsl počivati po angleško. Na mizi sem zazril podplate, štrleče k stropu in za nj'mi razgrnjen »Slovenski Narod«.
Da. bi se nekaj časa odpo.Ml. je z?pr'sil pomlad' 1898. 1. za začasno upokojitev, dosegel pa je proti pričakovanju kar tr?j-no z mesečno pokojnin-- 40 K. S term neznatnimi ptejemk bi bil prežvljal hude ča e, da se ga ni usmilil tedanji ljubljanski župan, g. senator Ivan Hribar, s podelitvijo službe mestnega arhivarja.
Ob slovesu mi je svečano izjav:l, da mu po sedemnaj :tletnem past-rovanju vest ne očita ničesar.
V LJubljani je živel kakor prej samotarsko življenje. Intimnih prijateljstev nt sklepal več. Ob večerih sem ga nahajal pri »Zlati kaplji« navadno samega ali v družbi z notarjem Hudovernikom. V najini družbi je odložil večerni počitek za četrt ure. Na posetih sva kramljala po več ur o tedanjih neveselih narodnostnh prilikah na Spcdnjem štajerskem. Maše-vati je prenehal, ko ga je cerkvena oblast silila prihajati v talarju v cerkev. Temu zahtevku se je odločno uprl z utemeljitvijo, da je kot aktiven duhovnik vedno »z dolgo j, črnoj suknoj« hodil v podružnice
opravljat službe božje Ln se ni nihče zgražal nad to obleko. »Odtlej pa hodim kot pošten kristjan ob zapovedanih praznkih in nedeljah v cerkev«, mi je pravil nekoč. Nekaj let za tem me je presenetil s svojo lepo negovano dolgo brado, rekoč: Malo čudno se Vam to zdi, naj raste, kar nam je 3og .dal«.
Ob njegovi nenadni smrti sem bil na študij kem dopustu v Ljubljani in se ude-lež-1 velčastnega pogre-ba tega vel-kega rns-eca s tovarišem Slavkom Fliscm iz Škofje Loke. Značilen za tedanje čase je bil ukor Flisovemu predstojniku, ker mu je d 9-1 potrebni d' oust k pogrebu prijatelja izza mladeniških let.
Blagopokojni pesn k Aškerc je b'l navdušen in neu trašen Slovan, blagega srca in plemenite duše. Rad je pomagal revežem, če je tudi potem sam pogrešal. Bemjo ali biro je smatral kot beračenje za svoj zaslužek; zato ni hodil z nesači. Oznanil je na kratko: »Prihodnji teden pr dejo k Vam nosači na pšen?čno bernjo brez mene, ker nisem berač, ampak škal-skd kaplan«.
Naši gorski velikani so mu vtisnili neizbrisne spomine. Strmel je nanje iz Logarske doline. Mnogokrat ine je navduševal za te izlete. V Lučah sem našel v £po-mnski knjigi zapisano to-le dvovrstično kitico: »Naj se svet še tako suče, slovenske so in bode Luče«.
Razen nekdaj opevane Anke so se že vsi prijatelji preselili v večnost. Zato sem se kot njegov »edini škalski prijatelj« ojuna-čil k zabeleženju teh spominov iz njegovega življenja, kar bo morda zanimalo častilce največjega epika, kar jih je med našimi poeti.
KINI	I 1
^ MATICA j	
Domače vesti
*	Obisk uglednega nemškega učenjaka.
Na povabilo beograjske medicinske fakultete je prispel v Beograd prof. dr. Hans Schlosberger, član instituta za nalezljive bolezni »Robert Koch« v Berlinu. V dvorani fiziološkega instituta beograjske medicinske fakultete je imel javno predavanje. Prof. dr. Schlosberger, ki ai je s svojimi temeljitimi razpravami o sifilisu, tuberkulozi, difteriji in drugih boleznih pridobil ugledno mesto v znanstvenem svetu, je stari prijatelj naše države. Tokrat je prispel k nam iz Sofije, kjer je tudi predaval.
*	O zračni zvezi med našimi in italijanskimi glavnimi mesti se je govorilo takoj po sklepu in sporazumu med Italijo in našo državo. Naglašeno je bilo, da bodo te zveze urejene že leto3 in da prideta kot prvi v poštev progi Rim — Split — Ze-mun ter Milano — Zagreb — Zemun. Ker niso bile izvedene nobene priprave za ureditev takih zračnih prog, je bilo videti, da vesti in domnevanja nimajo prave podlage. Ko pa je bila te dni otvorjena redna zračna proga Benetke — Praga, je spet nekaj upanja, da bo še letos otvorjena ena od obljubljenih zračnih prog, kar bo mnogo koristilo turizmu na Jadranu.
To je tudi vprašanje prehrane! Lesketajoče oči, rdeča lica, krepke ude, to stori

Poskusna doza Din 12.50 v lekarnah
* Planinske postojanke so pripravljene za poset. V višjih legah je spomlad v polnem razmahu; vsepovsod i je že polno spomladanskega cvetja. Spodnja koča na Golici ležj sedaj v sredini obširnih narcisnih po^ ]jan. Pod severno Triglavsko steno stoji Aljažev dom. k; je ves obdan od prvega spomladanskega zelenja; pot iz Mojstrane pelje mimo slapa Peričnika, ki v orjaškem curku pada raz 60 m visoke skale. Od sobote dalje bo stalno oskrbovana Erjavčeva koča na Vršiču. Stol je dostopen do vrha ter je Prešernova koča oskrbovana, od sobote dalje. Na Begunjščici je vse polno pisanega cvetja, ki ga občudujejo posetnifoj Roblekovega doma. Koča na Kamniškem sedlu in na Kokrškem sedlu sta že oskr* bovani. Ob Boh. jezeru je vse v zelenju in cvetju: tam se sedaj prav prijetno biva v Zlatorogu. Dom na Komnj nudi prostrane razglede na temno zeleno jezero in na zasnežene vrhove okrog Bogatina. Na Veliki Planini — novi dohod iz Črne mimo Kranjskega Raka je sedaj zelo prijetno. Povsod klije življenje, zato planinci v višave! Pri obisku planinskih postojank naj posetniki 7-azi io_ da prejmejo za vsak potrošek listek iz društvenega računskega bloka, ker je mogoče le na ta način kontrolirala, al; izvršujejo oskrbnik; vsa določila in navodila, ki jih daje SPD.
Povsod	najizdatnejše.
*	Vsem udeležencem junijske ekskurzije Zveze kulturnih društev je poslal odsek za organizacijo potovanja ponovne informacije in navodila glede plačila zadnjega obroka. Do 5. t. m. mora biti cela vsota Din 2300 in morebitno doplačilo Din 250 za drugi razred vplačana. Pošljite čimpreje štiri fotografije, osebne podatke in potrebna dovoljenja za skupni potni list. Ponovno javljamo, da rabijo državni uradniki za potovanje na razstavo samo dovoljenje svojih predstojnikov, vsi udeleženci izven Ljubljane pa še dovoljenje pristojne policijske uprave oziroma sreskega načelstva. Sporočite želje, zahtevajte informaciji v tajništvu ZKD, Ljubljana, Kazino II. nadstropje (telefon 21—23).
Za 43 din novo kuhinjsko omaro I —
Obnovite z enkratnim pleskanjem vašo staro kuhinjo. — Vsak lahko sam pleska! Lj. Ing. RUDEŽ SAVA — Prešernova 3.
*	Svetovna razstava v Parizu! »Putni-kov« izlet od 13. do 27. junija je zagotovljen. Na razpolago pa je že nekaj mest ter se interesenti pozivajo, da neodložno, najkasneje do 8. junija pošljejo svoje prijave. Krasna vožnja v udobnem, modernem av-tokaru_ preko najlepših pokrajin Italije, Francije, Švice in Avstrije. Kompleten aranžman popolnoma brezskrbno potovanje. Prospekti, informacije in prijave: >Putnik« Maribor—Celje.
*	Velesejemska novost bo nastop slovite kmečke godbe »Ljnzer Buben«. Tik pred daljšo turnejo se je posrečilo angažirati ta prvovrstni orkester, ki bo koncentiral dnevno od 16. v velesejinski restavraciji.
*	Žalostna zgodba jugoslovenskega državljana v Nemčiji. Kakor posnemamo po avstrijskih listih, so avstrijske obmejne straže nedavno našle na cesti iz Salzburga v Miin* chen dva mlada moška. Eden je bil nemški emigrant iz Južne Tirolske, drugi pa jugoslovenski državljan Viktor Ranner. Oba sta, ali sta vsaj bjla narodna socialista in sta spomladi zbežala v Nemčijo, kjer sta upala najti svojo srečo. Iz neznanega vzroka pa sta postala nemškim oblastem sumljiva in sta bila aretirana. Nad mesec dni so ju držali v zaporu, ne da bi vedela, česa ju dolžijo. Iz zagrenjenostj zaradi tega razočaranja je Viktor Ranner v ječi pogoltnil žlico, da bi tako izsilil svoj izpust ali vsaj prevoz v bolnico. Toda namesto v bolnico k operaciji, so Rannerja in njegovega tovariša odvedli čez mejo na avstrijsko ozemlje jn ju tam pustili. Vsega onemoglega Rannerja so izročil; v salabuško bolnico, kjer 6e bori s smrtjo.
*	Strašna smrt dveh uslužbencev v goreči žagi. Na posestvu industrijca in trgovca Jakšiča v Srbskih Moravicah je izbruhnil ogenj, ki je kmalu zajel moderno urejeno žago, veliko skladišče, mlin in tudi nekaj hiš za uslužbence in delavce. Gorelo je zelo naglo in so mnogi delavci le s težavo rešili iz svojih bivališč gola življenja. V žagi pa sta ostala nadzornik France Gorišek in delavec Anton štajdaher. Oba sta storila v plamenih strašno smrt. Goriškova hčerka je iz gorečega poslopja skočila skozi okno, dobila pri tem hude opekline ter si zlcmila obe" nogi, Odipre-mili so jo v bolnišnico na Sušak. Požar je povzročil veliko škodo.
*	Lepa turistična izdaja. Na pobudo mariborske Tujsko prometne zveze je v njeni in v založbi ljubljanske Zveze za tujski promet pravkar izšel izredno lepo in 6krbno opremljen vodič po slovenskih zdraviliščih in pomembnejših letoviščih. Nov, prospekt, ki predstavlja eno najlepših turističnih izdaj. kar jih je doslej izšlo v naSih krajih, gre po svetu v francoskem, nemškem in srbohrvatekem jeziku ter ie že razposlan na več ko 800 tujsko prometnih uradov v inozemstvu.
Takih moških
danes ni več,
ki bi prišli v trgovino in zahtevali samo »cigarete«. Vsak moški ima svojo vrsto cigaret, ki jo kadi in katere ime ne pozabi. Tudi žene bi morale biti take. Pri nakupu mila bi morale zahtevati izrečno Schichtovo milo Jelen, ker bodo imele samo tedaj gotovost, da bo ostalo njihovo perilo dolgo lepo kot novo in trpežno. To milo odpravi iz perila temeljito vsako nesnago in ga pri tem varuje.
Iz Ljubljane
u— Prošnja razstavljalkam knjig. Splošno žensko društvo se obrača na vse pisateljice, pesnice in znanstvenice, ki so dale svoje fotografije in rokopise na razstavo Teden ženske knjige, da jih blagovolijo podariti po možnosti društveni knjižnici. Hranila jih bo v posebni mapi in jih tudi še v bodoče zMrala. DobrodcšU so tudi seznami objavljenih del, bodisi samostojnih, bodisi natisnjenih v listih ,in hkrati življenjepisi! posameznic. Razstava se zapre drevi ob 18. uri. Vljudno prosimo da nam razstavljalke olajšajo delo in se same potrudijo po razstavljeno gradivo med 18. in 20. uro. Kdor tega ne more, mu pošljemo posojeno gradivo sevš na dom. Splcšno žensko društvo.
n— Idrijski kroiek. Jutri bo izlet ▼
Horjul. Odhod z vrhniškim vlakom ob 7.45 do Drenovega griča. Povratek ob 21.20. Vožnja tja in nazaj 7 Din. Iz Drenovega griča do Horiula peš 1 uro in pol. Nato se popnemo na Koreno, odkoder je lep razgled. Ob 13. skupno kosilo z žlikrofi. Popoldne prosta zabava. Vabljeni vsi rojaki in prijatelji!
u— Sprejemi izpit ▼ 1. razred mestne ženske realne gimnazije bo 21. t. m. ob 8.
Prijavo koikovano z 10 din, je vložiti pri ravnateljstvu 18. in 19. t. m. ob 8. do 12. Prijavi je priložiti šolski izkaz in rojstni list. Radi omejenega števila razredov bo sprejetih samo 90 učenk. Prednost imajo gojenke internata »Mladike«. Letna šolnina 5U0 Din, plačljiva v dveh obrokih: ob vpisu in v začetku drugega semestra. Zavod bo nudil brezplačno francosko konverzacijo v krožkih po 15 gojenk.
u— Nekdanji Lasnigovi hiši na vogalu
Marijinega trga štev. 8. in Wolfove ulice štev. 1, kjer je imel njen lastnik dolgo vrsto let renomirano trgovino e semeni i. t. d. se bliža še v tem mesecu zadnja ura. Dasi so vse stranke te hiše pravočasno prejele sodnijsko odpoved za izselitev že v majskem terminu, se je nekaj strank deloma upiralo, deloma ni moglo izprazniti zasedenih prostorov. Tako se največji njen najemnik, Tiskarna »Slovenija«, te dni seli v novo preurejene dvoriščne lokale v Vegovi ulici štev. 6 poleg realne gimnazije. Ker bo poslopje domalecra že začetku junija izpraznjeno, bo sedanji lastnik^ trgovska
Luis Trenker v veličanstveni ljubavni romanci
CONDOTTIERI
V glavni vlogi slavni italijanski pevec Tito Gobbi
TEL.
27-30
LOGA
Svetiš lav Petrovič, Leo Slezak in Hortense Rakv
v prekrasni filmski opereti
2ENSKI RAJ
Glasba: Robert Stolz.
TEL. 22-21
UNION
Za jutrišnjo akademijo vojnih dobrovoljcev
jutri dopoldne ob 11. v operi si lahko še danes nabavite vstopnice po znižani ceni pri dobrovoljcu g. Žagarju na Sv. Petra c. (telefon 33-30).
Izkažite z obiskom prireditve priznanje herojem naše nacionalne revolucije!
Tolšči podvrženim in mišičastim, pri
katerih se kažejo znaki raznih tegob zaradi nezadostnega izločavanja sokov, pomaga odlično večtedenska pitna kura z naravno »Franz-Josefovo« grenčico. Taki ljudje morejo tudi doma — a pod nadzorstvom svojega zdravnika — delati kuro za hujšanje. o-n. re5. s or. is. 485/35.
* Cenena »Putnikova« potovanja na pariško razstavo. Zanimiva potovanja pripravlja zelo poceni »Putnik« na pariško razstavo od meseca junija do septembra. Prvi posebni vlak iz Beograda v Pariz bo odpotoval 4. junija. Udeleženci izleta bodo poleg Pariza in vseh njegovih zanimivosti videli tudi^ versajski dvor in Benetke. Vse to je vračunano v ceni. Vožnja popolna oskrba v Parizu za 3 dni, kakor obisk vseh zanimivosti in izleti bo 6talo po programu za one, ki potujejo v 3. razredu 2.490 Din, v II. razredu pa 3.260 Din. Isti aranžman od Zagreba stane 2.450 Din odnosno 3.0o0 Din. Poleg vlakov v Pariz organizira »Put-ni« tudi skupinska potovanja do Niče. Oni, ki se bodo udeležili teh potovanj bodo poleg Pariza in Benetk videli tudi Nico in Monte Carlo. To potovanje s 5-dnevnim bivanjem v Parizu stane od Beograda do Pariza, Niče in nazaj 3.040. odnosno 3.870 Din za potovanje v II. razredu. Prijave sprejemajo že zdaj vsi »Putnikovi« uradi, kier se dobe tudi vsa pojasnila. Kdor se obrne na »Putnika« v Beograd, dobi brezplačno prospekt vseh potovanj, ki bo gotov te dni.
u— Promovirana je bila za doktorja gospodarskih ved na gospodarsko — in soci-alnoznanstveni fakulteti Goethejeve univerze v Frankfurtu na Meni. gospodična Lidija Tatjana Hrovat iz Ljubljane.
u— Československa obec v Lublani. — Knihovna. — Nedčlni p^jčovani knih po do-bu letnich mčsicft odpada (v nedelj dne 5. t. m. jest knihovna již zavrena), tak, že se až do odvoi&ni knihy p^jčuji pouze ve čtvr-tek v obvyklych hodinach. — Znovuzaha-jeni nedčlniho p^čovani bude včas uvefej nčno. — Krajanš, prispčjte na prazdninovou vypravu dčti československe doplhovaci školy v Lublani do Československa. — Po byt dčti v Československu jest mimorad-neho vyznamu, jak pro d6U same. tak i pro celek. — Sbčraci listinv maji pp.: Klapa-lek, Prochazka, Roglovd, Ryška. — Každy sebemenši darek jest s dikv kvitovšn!
u— Vsem članom Udruženja jugoslov. na rodnih železničarjev in brodarjev toplo priporočamo poset akademije Udruženja dobrovoljcev v nedeljo ob 11. v opernem gledališču. Z našimi posetom bomo dalj potrebno priznanje velikim in idealnim žrtvam za našo svobodo. Oblastni odbor.
Naznanilo
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem danes na veseličnem prostoru velesejma
OTVORIL NOV PAVILJON
v katerem bom postregel cenj. gostom z najboljšimi kranjskimi klobasami, hrenovkami ter raznimi finimi delikatesami in bom točil pivo, prvovrstni cviček ter najboljše belo namizno vino.
Za obilen obisk se priporočam
FRANC OCVIRK,
mesar in prekajevalec v Ljubljani
Povsod
najlepše.
*	Leta ne smejo bitj v nadlego. Nikomur ni starost zapisana na čelu. Ne moškim ne žen]. Nikdo teda ne more s čela razbrati. Tudi šef ne. Kdor dobro izgleda in nekaj nudi. je mlad. — Težki časi? Mladostnosve-ži, ti prenašajo lažje. — Tisoči priznanj se imajo zahvaliti za moč in mladosten izgled Biomalzu. Poskusna doza din 12.50 v lekarnah.
*	Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škropljeno perilo v najlepšo izdelavo. 3
Perzijske in turške preproge
po zelo nizkih cenah prodaja
Orient — Karpet
na VELESEJMU, Paviljon F. No. 119-23
GRAND HOTEL SAVOIA — PRVEGA REDA NA MORJU. 200 postelj I Privatna obala / Dancing / Koncerti / Garaže.
u— JNAK. »Edinstvo«. člani, kj se žele udeležiti slovesne otvoritve velesejma, naj se zberejo v lokalu ob pol 10., nato skupen odhod na razstavni prostor. V nedeljo dopoldne bo v operj dobrovoljska proslava. Častna dolžnost vseh Edinstvašev je, da se te proslave polnoštevilno udeleže. Julija meseca bo letovanje ljubljanskih akademikov v Varni na Črnem morju. Cena za enomesečno bivanje z vožnjo vred je približno 800 din. Reflektanti Edinstvaši, naj se javijo odboru najkasneje do srede. Odbor.
Od 20 do 40%
smo znižali cene blagu. — Posebna ugodnost kopalne potrebščine
K. Soss, Mestni trg
u— Izlet železničarjev v kopališče Gorenja vas-Rateče bo v primeru lepega vremena v nedeljo 6. t. m. Vozil bo posebni vlak iz Ljubljane ob 14., povratek z rednimi vlaki. Udeleženci uživajo vozne ugodnosti; železničarji prosto vožnjo, neželezničar-ji polovično. Na izletu sodeluje godlja Sloge.
Pri vnetjih od potu pod pasdaho ali pri volka pomaga TS0HAMBA Pil. -Dregerija Gregorič d. bo. z.
veletvrdka J. C. Mayer, mogel odrediti de-moliranje te obsežne, starodavne stavbe in na tem prostoru zgraditi iinpozantno palačo, ki bo brezdvonino v ponos osrednjega trga ljubljanskega, zlasti še, ker se bo nova palača morala zaradi mnogo preozke Wol* fove ulice umakniti za več metrov v regulacijsko Črto.
zoo NA VELESEJMU
in še mnogo drugih živih figur najdete v paviljonu poleg BATJEL-a od
Foto Tourista Lojze Šmuca
iz Aleksandrove ceste 8 — Ljubljana. -Istotam dobite
Cadet Box
vel. 4.5x6 s tremi filmi
samo Din 99.—
Se priporoča:
Foto Tourist Lojze Šmuc — Ljubljana,
Aleksandrova cesta 8, podr. Prešernova 9.
u— Društvo absolventom drž. dvorazred-
njh trgovskih šol ima v nedeljo 6. t. m. ob 9. dopoldne v restavraciji Zvezdi svoj šesti redni občni zbor. Udeležba je za vsakega člana dolžnost. Popoldne pa priredimo iz" let na Fužine in pričakujemo, da ee boste tudi tega udeležili v lepem številu. Odbor.
Povsod	neprekosljive.
u— Promenadni koncert v Sp. Šiški. Turistični odbor za mesto Ljubljano priredi danes od 20. do 22. ure promenadn; koncert, pred novo cerkvijo sv. Frančiška v Sp. Šiški. Svirala bo delavska godba »Zarja« pod vodstvom g. kapelnika Grudna. K on* cert bo samo ob ugodnem vremenu.
Iz Celja
A BAN© TERME Grand h°tel Royal Orologio j LJ^lJana, Prešernova 5.
L vrsten. Kure v hiši. Pavšal 15 dni L. 900
& km od Padove. — 45 km od Benetk.
BLATNE KOPELI KOPELI
INHALACI JE
Hotel Savoia Todeschini
Rodbinska hiša. — Kure v hiši. Pavšal 15 dni L. 750
u— V Narodni galeriji bo govoril jutri ob enajstih g. A. Stupica o gotski plastiki, u— Osrednji odbor društva Bran-i-bOr bo
imel svoj redni občni zbor jutrj ob 10. v dvorani Kmetijske družbe v Ljubljani, N>-vi trg 3/1. Vabljeni so zastopniki narodno-obrambnih društev, zastopniki tiska in člar ni.
MONTECATINI TERME
_ PRI FLORENCI (ITALIJA)	======
Svetovnoslavno termalno zdravilišče za BOLEZNI na LEDVICAH, ČREVESJU in NOTRANJI IZMENI.
Sezija od 1. aprila do 30. novembra.
200 hotelov raznih kategorij. — Veliki in moderni termalni zavodi.
BLATNE KOPELI. Gledališki nastopi. — Športne tekme. — Zabavne prireditve. 50% POPUST NA ŽELEZNICAH.
Pojasnila daje: UFFICIO PROPAGANDA — MONTECATINI TERME
in vsi uradi „PUTNIKA".
f
Tudi v Ljubljani dobite sedaj za sončenje tekočo rastlinsko kremo
Z A M A. Zaloga »VENUS«, vis-a-vis pošte.

Emigrante iz TrstP, Gorice in Istre vabimo, da se udeležijo v čim večjem številu akademije dobrovoljcev v nedeljo ob 11. v operi. Izkazujmo ob vsaki priliki našo hvaležnost najzaslužnejšim stoovom domovine! — Organizatorno-propagandni odsek S. j. e. u.
# a— Na II. drž. realni glmnazijj v Ljubljani (na Poljanah) bo odprta običajna šolska razstava risarskih izdelkov v nedeljo 6. t. m., v ponedeljek in torek, in to vsakikrat od 8. do 18. Vabljeni starši in vsi, ki se zanimajo.
n— Za »Putnikov« avtobusni jzlet v Trst
6. 1 m. je še nekaj mest prostih. Odhod ob 6. zjutraj, prijave se 6prejemajo še danes do 18. ure.
e— Sreska konferenca JNS v Celju bo v
torek ob 18.30 v dvorani Celjskega doma. Poročala bosta predsednik glavnega odbora JNS g. Peter Živkovjč in podpredsednik senator g. Jovo Banjanin ter še drugi senatorji in narodni poslanci. K udeležbi je vabljeno strankino članstvo. Konferenca se bo začela točno ob 18.30. ker mora biti zaradi odhoda vlakov že ob 20.30 zaključena. Osebna vabila se ne razpošiljajo.
e— Adamičev spominski koncert v Žalcu.
Celjsko pevsko društvo bo priredilo jutri ob 20.^ v Roblekovj dvoran; v Žalcu koncert v počastitev spomina skladatelja Emila Ada* miča. Sodelujejo mezzosopranistka ga. Helena Rajhova, baritonist g. Andro Štrukelj, koncertna pianistka ga. Mirca Sancinova ter društveni mešani, moški in ženski zbor. Žalčani jn okoličani, obiščite ta lepi spo-m:nskj koncert v čjm večjem številu!
e— Uspeh protitiiberkuloznega tedna. Celotna nabiralna akacija v Celju je dala 2H.D01 din dohodkov, izdatkov je bilo 1.508 d i n. Na profjtuberkulozno zvezo za prodane listke in kartone pa odpade 2.089 din, tako da je Čist-h 22.404 din. S to vsoto se bo fond za zavetišče jetjčnih znatno povečal. Upravni odbor celjske lige se darovalcem toplo za* hvaljuje. posebno tudj damam, samarjjan-kam. šolani, občinskim odltorom. CPD in vsem. ki so pripomogl; do tako lepega uspeha. V doglednem času bo še promenadnij koncert železničarske godbe v parku in pevski koncert društva »Zvon«. Vsi štirje celjski športni klubi pa priredijo v prid protituberkulozne lige 13. junija popoldne na Glazjji nogometni brzi turnir s stafetnim tekom.
e— Celjsko strelsko okrožje je imelo letni ol>čn; zbor. Po pozdravnih besedah in po* ročilu predsednika <r. podpolkovnika Kras. nika je poročal tajnik 2. Gajšek. k; je med drugim omenil, da je dobil prj drž. nagradnem streljanju v Beogradu lani v septembru g. Fric Blumer iz Celja na tarči »brza paliba« drugo nagrado in prejel srebrno do>-zo za cigarete, dar g. ministra za telesno vzgojo. Letos bo proslava 50-letnice strelskega saveza. Tajnik se je zahvalil našemu tisku, k; je z objavam j podprlo stremljenja strelskega okrožja. Izvoljen je bil večinoma dosedanji odbor s predsednikom g. podpolkovnikom Krasnikom.
e— Pretlakovanje križišča Kralja Petra in Cankarjeve ceste. Mestna občina celjska bo začela v prihodnjih dneh pretlakovatl križišče Kralja Petra in Cankarjeve ceBte ter Vodnikove ulice. Delo bo trajalo nekaj tednov jn bo na tem križišču mogoč samo enosmerni promet.
e— V tovarni se j© ustrelil v glavo. Vče*
raj okrog 11. si je pognal 41-letnj zlatar Koloman Weintraub v neki tovarni v Ga-berju s samokresom kroglo v glavo. Obupanca. ki ie madžarski državljan in je slirž-boval v Celju, so prepeljali v bolnišnico. Njegovo stanje je prjtjčno. V obup ga je gnala bolezen.
Gustav Frohlich in Heli Finkenzeller v prekrasnem filmu SRCE PODZEMELJSKE ŽELEZNICE
Najnovejši žurnali: Svetovna pariška razstava itd., itd.
Predstave danes ob 19.15 in 21.15 uri
e— Bosanec je usmrtil svojega rojaka. V
začetku maja smo .poročali, da je 37-letnf delavec Franjo Matoševjč iz Bučicev pni Travniku dne 3. maja zvečer na cesti pri Šporerjevi gostilni v Št. Juriju ob juž. žel. v prepiru udaril svojega ožjega rojaka Ivar na Debeljaka s kostanjevim kolom s tako silo po glavi, da mu je zdrobil lobanjsko kost. Debeljak je umrl zaradi krvnega izliva v možgane. Debeljak je imel 7, Matoše-vič pa ima 3 otroke. Matoševič se je moral zaradi uboja zagovarjati včeraj pred tričlanskim senatom. Skesano je priznal svoje dejanje. Obsojen je bil na tri leta robije jn na izgubo častnih pravic za dobo treh let.
e— Kino Union. Danes ob 1(5.15. 18.30 in 20.30 velefilm »Skrivnost modre sobe« s Tc-odorom Loosom in tednik.
KINO METROPOL, prinaša danes ob 16.15, 18.15 in 20.30 »KARNEVAL« (Gustav Frohlich). — Ob 14.30 matineja »RESNICA ZMAGUJE«.
Iz Maribora
a— Akademija mariborskih dobrovoljcev.
Ob priliki izida monumentalne spominske knjige Slovencev, jugoslovanskih vojnih d»"*-brovoljcev. priredijo mariborski vojni do-brovoljcj akademijo, na kateri bodo izročili javnosti to znamenito knjigo idealnega, de* la jn požrtvovalnega trpljenja. Na sporedu akademije je spominska beseda, k; jo bo govoril predsednik mariborske organizacijo vojnih dobrovoljcev g. Grčar. nadalje recitacije pesmi znanega pesnika in vojnega dobrovoljca g. Pavla Golje. katere bo prenašala naša najboljša recitatorka gčnn EI-viTa Kraljeva. Posebno zanimivost pr^d* stavlja dramatični prizor s solunske fronte Pri katerem sodelujejo odlični člani našega Narodnega gledališča. Glasbene točke izvaja vojaški orkester. Za prireditev vlada v javnosti veliko zanimanje in se dobj j > vstopnice v prodaji že sedaj po dramskih cenah prj dnevn; gledališki blagajni.
a— Proslavitev loletnlce upravnikovonja dr. Brenčiča je bila včeraj dopoldne v gledaliških prostorih. K slovesnosti so se zbrali člani tuk. Narodnega gledališča ter izročili svojemu upravniku v počastitev obletnice težke ter odgovornosti polne funkcije gledališkega upravnika lep šopek cvetlic in spominski album. Ob tej priliki je spregovoril predsednik Združenja gledaliških igralcev režiser J. Kovič, ki je na-glašal velike zasluge ki jih ima upravnik dr. Brenčič za obstanek in obstoj mariborskega gledališča.
a— V shrambi obešenega so našli na Pragerskem v njegovem stanovanju 53!et-nega železničarja Franca Vindiža. Kaj ga je gnalo v smrt, ni znano.
a— Samomor - ali ne«reča? Včeraj popoldne ie bila v mrtvašnici na pobreškem pokopališču sodna obdukcija trupla še zmerom neidentificiran^ga utopljenca, ki eo ga, kakor smo poročali, naslj pri Poševem jarku blizu Mariborskega otoka. V komisiji sta bila poleg zapisnikarja sodni svetnik Kramer in sodni zdravnik dr. Zor-jan. Komisija je ugotovila, da je truplo ležalo kakih 14 dni v vodi in da je neznanec bržkone sam skočil v Dravo, da bi sj vzol življenje, ker na njegovem truplu niso našlj nikakih znamenj nasilne smrti. Morda je tudi po nesrečnem naključku padel v Dravo
Vremenska poročila
Dozdevno vreme v juniju
po stoletnem koledarja
deževno, hladneje sončno, ponekod dež sončno, krajevni dež sončno, ponekod dež lepo, sončno lepo, sončno
S. 5. Bonifacij
N. 6. Norbert
P. 7. Robert
T. 8. Medard Mlaj ob 21.43 S. 9. Primož
Č. 10. Marjeta
P. 11. Barnaba
S. 12. Janez F.
N. 13. Anton P.
P. 14. Bazilij
T. 15. Vid P. krajec ob 20. 3 S. 16. Jošt, op.
C. 17. Adolf, šk.
P. 18. Efrem
S. 19. Julijana
soparno
soparno, krajevni dež soparno, ponekod dež soparno, morda dež soparno, kraj. nevihte krajevne nevihte nevihtno razpoloženje krajevne nevihte vlažnotopio, sončno
Poročno Meteorološkega zavoda na univerz! 4. junija
Ljubljana 7. 765.9, 13.8, 90, O, 10, dež, 4.8; Maribor 7. 766.6, 13.0, 90, O, 10, dež, 0.2: Zagreb 7. 766.2, 14.0, 80, NE2, 10, dež, 8.0; Beograd 7. 766.2, 16.0, 70, O, 6, dež, 1.0; Sarajevo 7. 765.2, 16.0, 90. NI, 5, —, —; Skoplje 7. 765.1, 19.0, 70, Wl, 5, —, —; Kumbor 7. 762.0, 21.0, 80, SI, 0, —, —; Split 7. 763.2, 23.0, 60, O, 5, —. —; Rab 7. 7640. 20.0, 60, O, 6, -, —.
Temperature: Ljubljana 15.0, 13.0; Maribor 21.0, 11.0; Zagreb 16.0, 14.0; Beograd 23.0, 14.0; Sarajevo 25.0. 14.0; Skoplje 27.0, 15.0; Kumbor —, 22.0; Split 27.0, 19.0; Rab
GoipodarstTo
Neurejene kreditne razmere zadržujejo gospodarski vzgon
študijski oddelek Narodne banke je prav- i litike Narodne banke danes sami skrbeti
■ai* tT/^ol eTTnin maeaAtiA ofof{ofi^«A nnrvv. * mn	#>«iAnfnnlnAcf i« TO \7G&T>T*i TT1P T*
kar izdal svoje mesečno statistično poročilo za april, ki nudi prav zanimivo sliko našega gospodarskega razvoja. Statistične številke, ki jih vsebuje to poročilo, kažejo delno oživljenje gospodarstva, četudi še ne v večjem obsegu. To oživljenje prihaja v primeri z dragimi državami s precejšno časovno zakasnitvijo, toda vedeti moramo, da je tudi gospodarska kriza prišla k nam kasneje, nego se je pojavila v drugih dr žavah. Kakor je leta 1931. naglo nazadujoči izvoz prenesel svetovno krizo na naše gospodarsko področje, tako prihaja se daj oživljenje, ki se kaže povsod v svetovnem gospodarstvu, polagoma tudi k nam preko zunanje trgovine. Naš izvoz je bil letos v aprilu po vrednosti za preko 300 milijonov din ali za 112% večji nego lani; v prvih štirih mesecih t. 1. pa je bil naš izvoz za ogromno vsoto 786 milijonov din ali za 70% večji nego je bil lani. Zaradi naraslega izvoza se je letos znatno povečal tudi železniški blagovni promet. V aprilu je bilo na naših železnicah nato-vorjenih 128.000 vagonov, to je za 26.000 več nego lani v tem mesecu. V prvih štirih mesecih letošnjega leta pa je bilo nato-vorjenih 465.000 vagonov nasproti 404.000 v istem razdobju lanskega in 388.000 v istem razdobju predlanskega leta. Vzporedno naraščata naglo tudi rečni in pomorski promet. Na rekah je bilo letos v prvem četrtletju prevoženih 153 milijonov tonskih kilometrov nasproti 90 milijonov v lanskem prvem četrtletju. Drugi faktor, ki povzroča večjo živahnost v našem gospodarstvu, pa je izredno obilna lanska letina zlasti* v "naših žitorodnih pokrajinah.
Ovira za gospodarsko oživljenje
če pa navzlic tem ugodnim vplivom še ne vidimo zboljšanja v vseh panogah našega gospodarstva in se prav polagoma in pozno kažejo znaki novega vzgona, ie temu krivo dejstvo, da še vedno ni urejeno vprašanje rednega funkcioniranja našega kreditnega organizma. Z uredbo o likvidaciji kmečkih dolgov se je še poslabšalo stanje številnih malih podeželskih denarnih zavodov (posojilnic odn. na jugu provincialnih bank). Novo kreditiranje trgovine, obrti in industrije se vrši še vedno v najožjih mejah, kmetu pa nov kredit skoro ni dostopen.
S sredstvi, ki prihajajo od znatno povečanega izvoza, odplačujejo danes kmetje, trgovci in obrtniki svoje stare in novejše obveznosti denarnim zavodom, del teh sredstev pa se pojavlja v obliki novih vlog, zlasti pri državnih denarnih zavodih. Tako se ti povečani dohodki, ki gredo v milijarde (samo v štirih mesecih letošnjega leta so se dohodki od izvoza povečali v primeri z lanskim letom za več nego tri-četrt milijarde dinarjev), stekajo po kanalih našega gospodarstva v denarne zavode, tu pa žal obležijo kot brezposelni denar in zaradi tega ne pridejo na trg kot kupna moč. če bi bil urejen naš kreditni aparat, bi ta pritekajoča denarna sredstva preko novih kreditov prišla zopet nazaj v gospodarski promet kot nova kupna moč. Ker pa naš kreditni organizem ni urejen, se obilna denarna sredstva kopičijo pri denarnih zavodih kot brezposelni denar, namesto da bi se vračala v gospodarstvo.
Velika likvidnost na denarnem trgu — izraz neurejenih razmer
Velika likvidnost na našem denarnem trgu prav zaradi tega ni preveč razveseljiv pojav, ker je v veliki meri posledica r urejenih razmer v našem denarstvn.
'leg državnih denarnih zavodov izkazu-jo veliko, deloma prekomerno in dušečo 'kvidr.ost le veliki denarni zavodi in zavodi, ki so uspešno izvedli sanacijo, medtem ko je večina srednjih in manjših zavodov, zlasti pa posojilnic, zaradi nelikvidnosti v svojem poslovanju docela ohromela. Veliki zavodi, ki imajo znatna sredstva. iščejo le kratkoročne naložbe, možnosti za kratkoročni plasman pa so zelo omejene. Na drugi strani pa marajo de-Earni zavodi zaradi nesrečne kreditne po-
za vsako eventualnost in za vsak primer nenadne večje potrebe po gotovini, ker nimajo v Narodni banki nobene zaslombe. Voditelji denarnih zavodov ne morejo pozabiti usodnega 8. avgusta 1931, ko je Narodna banka ukinila nadaljnje izkoriščanje odobrenih, a neizkoriščenih kreditov. To je takrat zadelo vprav najsolid-nejše denarne zavode, ki so pravilno smatrali kredit pri Narodni banki za skrajno likvidnostno rezervo, to pa v trenotku, ko so prišli v stisko. Ta sklep je bil usoden za ves poznejši razvoj kreditne krize in se še danes maščuje nad vsem gospodarstvom, saj morajo denarni zavodi držati prekomerne gotovinske rezerve in morajo biti skrajno previdni pri kreditiranju na kolikor toliko daljši rok, saj ne morejo v primeru trenotne stiske računati na pomoč Narodne banke.
Tesavrlrane milijarde
Vsiljuje se nam vprašanje, kam naj vse to vodi? Ali naj naprej kopičimo in tesav-riramo denarna sredstva, ki so gospodarstvu, zlasti v fazi konjunkturnega vzgona tako nujno potrebna. Ali naj naprej zadržujemo ta denar, ki bi lahko oplajal in oživljal vse gospodarsko življenje, in to v času, ko nam nastopajoča nova konjunktura v svetovnem gospodarstvu daje možnost za razširjenje produkcije in gosp darskega prometa. Kako se je v zadnjih letih kopičil brezposelni denar na brezobrestnih računih pri Narodni banki in pri Poštni hranilnici, nam zgovorno kaže naslednja zanimiva primerjava (v milijonih din):
žiro računi ček. računi
	Nar. ban.	Pošt. hran.	skupaj
koneo			
aprila 1929.	397	492	889
» 1932.	305	655	960
» 1933.	284	845	1129
» 1934.	654	970	1624
» 1935.	499	1074	1573
» 1936.	606	1127	1733
» 1937.	973	1527	2500
Kakor nam kaže gornja primerjava, gredo brezposelna likvidna sredstva na brezobrestnih računih pri Narodni banki in Poštni hranilnici je v milijarde. Skupna vsota žirovnih računov pri Narodni banki in čekovnih računov pri Poštni hranilnici je znašala ob koncu aprila točno 2 in pol milijarde din; če odštejemo naložbe, ki jih ima Poštna hranilnica pri Narodni banki na žirovnem računu, tedaj dobimo gotovo vsoto nad dve milijardi. To pa je približno trikrat toliko, kakor v zadnjih letih pred krizo. Vse pa kaže, da bodo ta brezposelna sredstva nadalje naraščala. Najnovejši izkaz Narodne banke od konca maja zaznamuje že 1175 miljonov din žirovnih vlog in tudi Poštna hranilnica bo najbrž izkazala za konec maja ponovno povečanje čekovnih vlog. Tudi Državna hipotekama banka izkazuje vsak mesec večja gotovinska sredstva in je imela ob koncu aprila 783 milijonov din gotovinskih sredstev nasproti 550 milijonom pred enim letom. Država je v zadnjem poldrugem letu absorbirala na denarnem trgu eno milijardo dinarjev z izdajo kratkoročnih blagajniških bonov, drugače bi bila obilica na denarnem trgu še mnogo občutnejša. Toda po tej poti ne moremo več naprej, kajti velika javna dela ne more država financirati s 3 do 12 mesečnimi blagajniškimi zapiski in bi bilo nadaljnje povečanje kontingenta za izdajo blagajniških zapiskov tudi za državne finance nezdravo.
Vsi navedeni razlogi nam potrjujejo nujno potrebo, da se vendar enkrat urede vsa vprašanja, ki so v vzezi z organizacijo našega kreditnega aparata; ne samo vprašanje vzpostavitve normalnega funkcioniranja vseh za življenje sposobnih denarnih zavodov in kreditnih zadrug, temveč tudi vprašanje likvidnostne zaslombe, ki jo morajo imeti naši denarni zavodi pri Narodni banki, kakor je to v vseh drugih državah, kajti drugače se bo sedanje nezdravo kopičenje in tesavriranje denarja pri denarnih zavodih nadaljevalo do absurdnosti, na škodo našega gospodarskega razvoja in napredka.	S.
i licitacija za montiranje dveh kodov (Btein-
miiller) pri drž. rudniku v Zenica. Dne 21. t. m. bo v pisarni referenta inženjerije Štaba dravske d«vizjjske oblasti v Ljubljani licitacija za dovršjtev poti na teritoriju dravske banovine. Dne 30. t m. prj upravi državnih monopolov v Beogradu licitacija za dobavo večje množine ovojnega papirja in papirja za znamkovalnjco.
= Dobave. Komanda mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 7. julija ponudbe za dobavo 70.000 kg pralnega mila. Splošni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 8. t. m. ponudbe za dobavo konceptnega papirja jn belega kar tona, gradbeni oddelek pa do 8. L m. za dobavo kretniških tablic, žičnega povlačni-ka. mecesnovjh klin cev, drenovih držajev za kladiva jn lopate jn do 15. t. m. za dobavo žaginih listov.
Borze
4. junija
Na ljubljanski borzi so se danes v privatnem kliringu nekoliko podražili avstrijski šiljngij. ki eo bili zaključeni po 8.10. medtem ko je bilo za angleške funte po« vpraševanje po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.07 (v Beogradu po 8.0575). v anglešksh funtih po 338, v grških bonih po 34.3750 in v klirinških nakaznicah na lire po 215. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani 12.3650, v Beogradu 12.3709 in v Zasrrebu 12.39 odnosno za konec junija I 12.3850.
Na zagrebškem efektnem fcržjšču Je Vojna škoda pri mirni tendenci notjrala 406 — 410.50 (v Beogradu je bjl promet po 409.50
—	410). Do prometa pa je prišlo v 8°/a Blairovem posojijlu po 96.50 in 96.75,
Devize
Ljubljana. Amsterdam 2402.66 — 2417.96, Berlin 1748.53 — 1762.41. Bruselj 735.19 — 740.26. Curih 996.45 — 1C03.52, London 168.71 _ 214.73. Newyork 4336.01 — 4372.32 Pariz 194.34 — 195.78. Praga 152.04
—	153.14, Trst 228.94 — 232.03. Curih. Beograd 10 Pariz 19.5075, London
21.5850. Newyork 438.125. Bruselj 78.7750. Milan 23.05 Amsterdam 240.90, Berlin 175.65 Dunaj 81, Stockholm 111.2750. Oslo 108.45, K6benhavn 96.35. Praga 15.26. Varšava 82.95, Budimpešta 86.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 408 _ 410.50. 4% agrarne 52.75 bL &/« beeluške (majhni komadi) 72 — 72.50 6"/« dalm. agrarne 74.25 — 75, 7% Blair 86.25
—	87. 8% Blair 96 — 96.50; delnice: Narodna banka 7050 den.. Trboveljska 250 — 255, Gutman 61 — 65. Šečerana Osijek 160 — 180. Osiječka ljevaonica 180 — 190. Dubro-vačka 325 — 400. Jadranska 400 — 450. Danica 50 bl„ Isis 25 — 80.
Beograd. Vojna škoda 409.50 — 410.50 (409.50 — 410), 4°/o agrarne 52.5o _ 53 (52.75). 4Vo severne agrame 52 den. 6"/» beglugke 76.75 — 77.25 (77). &>/• dalm. agrarne 74.75 — 75.25 (75). 7®/« jnvest. — (88.50), 7°/o stahjlrz. 87.25 den.. 7«/. Drž. hfp. banka 99.75 den.. 7"/o Blair 86.50 den.. 8»/« Blair 95.75 — 97, Narodna banka 7120 — 7200 (7150). PAB 195 — 196 (195.50).
| Iz Julijske krajine
I Pred posebnim sodiščem za zaftčito dr-I lave je bil 21. maja obsojen Andrej Man-freda ls Kobarida na 9 let ječe. že leta 1930 je bil obsojen v znanem tržaškem procesu na 10 let robije. Pred dobrim letom se je vrnil domov, ker mu je bila med tem kazen skrajšana za nekaj let. Pred nekaj meseci pa je bil ponovno aretiran pod obtožbo, da je Siril ekstremne marksistične nazore. Zanimivo je, da je izmed šestih civilnih ptič samo italijanska učiteljica iz Kobarida pričala njemu v prid.
Is lconfinacije se je te dni vrnil znani idrijski hotelir Ivo Didič.
Za mesto je bil poleg Postojne v zadnjem času proglašen tudi Tržič, ki šteje po lanskem ljudskem štetju preko 19.000 prebivalcev. Tržič se je v zadnjem času razvil v velik industrijski center. Poleg velik« ladjedelnice, v kateri so zaposleni večinoma delavci iz Trsta, ima tudi veliko tovarno letal in druge industrijske tvor-nice.
V Lokvi nad Trstom so pred dnevi pokopali avangardista Antona C. ikveniča. ki je podlegel neki bolezni. Pogreba so se udeležili člani vseh režimskih in fašističnih organizacij v tej vasi. Krajevni tajnik fašistične stranke, je imel ob grobu kratek govor, ki je vzbudil občo pozornost.
Za dezerterje so bili v poslednjih dneh proglašeni: 30 letni Lojze Krapš iz Idrije, 28 letni Josip Primožič iz Cerknega, 25 letni Rafael štolfa iz Volčje drage, 27 letni Ignac Bavdaš od Sv. Lucije in 36 letni Ludvik Pavšič Iz Koritnice. Slednjega so aretirali in ga poslali v Videm, kjer ga bo sodilo vojaško sodišče.
Na Kuku v tolminskih hribih, je pred dnevi pogorela velika zadružna mlekarna in sirarna z vsemi bližnjimi stajami za živino. Požar je nastal iz nedognanih razlogov. Stavbe so pogorele do tal in znaša škoda okrog 15.000 lir.
logal
Pri revmatizims protimi, iSijasu, glavobolu boleznih od prehlafenja,
pomagajo znane
TOGAL TABLETE
preizkušene v državi in inozemstvu. Dobijo se v vseh lekarnah.
Registr. 8. br. 1347. 24. I. 38,
V	Prvačini je pretekli teden gorelo na posestvih Antona Zorna in Jurija Žuliča. Požar je nastal na Zornovi domačiji. V hiši so se vnele saje in ogenj se je naglo razširil tudi na sosednjo žuličevo hišo. Razen obeh hiš so deloma pogorela tudi gospodarska poslopja. Na pomoč so sicer prišli goriški gasilci, ki pa so z velikimi napori komaj obvarovali hiše sosedov. Požar je obema posestnikoma povzročil okrog 20.000 lir škode.
V	Trstu se je zadnji ponedeljek popoldne iztiril puljski motorni vlak. K sreči je bil skoraj prazen. V njem sta bila le vlakovodja in strojevodja. Nezgoda se je zgodila na ostrem ovinku, ki je kakšne 3 kilometre oddaljen od postaje. Vlak se je tik ob tiru pognal še kakšnih 50 metrov naprej po kamenju. Promet je seveda zastal. seie nasrednie jutro so motorni vlak ^pet spravili na tir in ga odvedli na postajo. Vlak sam ni bil hudo poškodovan. Tudi oba železničarja sta odnesla zdravo kožo.
Pod mojim varstvom lahko mirno čita!


\mimmm/t/h
m NIVEA> al CREME
v
Blagovna trittča
ŽITO
r-F Chicago, 4. junija. Začetni tečaji: plenica; za julij 109. za dec. 109.75; koruza: za julij 121.25. za sept. 107.75, za dec. 7"7.875.
+ VVinnjpeg. 4. junija. Začetni tečaji: pšenica; za julij 116, za okt. 111.25.
+ Novosadska blagovna borza (4. t. m.) Tendenca nespremenjena. Pšenica: baška, sremska in slavonska 173 — 175; baška, potiska 179 — 180. Oves; baškij, sremskj, slav. 102.50 — 105. Ječmen: baski in srem-ski. 64 kg 120 — 122.50. Rž: baška 144 — 146. Koruza: baška jn sremska 93 — 94, banatska 90 — 92. Moka; l»Ška in banatska »Og« in »Ogg« 257.50 — 267.50. >2« 237.50 — 247.50, >5< 217.50 — 227.50. »6« 187.50 - 197.50. >7« 157.5o — 167-50, »8« 115 —- 120. Otrobi; baSki. banatski 91—96 BOMBAŽ
+ Ljverpool, 3. junija. Tendenca komaj 1 objema jn stekel z stalna. Zaključni tečaji: za junij 7.13 (prej- I ve6u, da izvrši tamkaj svoj sklep. Žagar šnji dan 7.18). za okt. 7.(fJ (7.12) za dec. | pa tega ni dopustil, ampak se je z največjo 7.02 (7.07).	I voljo zavzel za nesrečneža, tako da mu je
+ Newyork. 3. junija. Tendenca »talna. I slednjič res uspelo, pregovoriti ga, da je Zaključn; tečaji; za junij 12.64 (12.70), za | opustil svojo namero.
Koža je odporna, če jo krepi Nivea. Samo Nivea Vam omogoča, da Vam koža enakomerno porjavi in da lahko uživate kopanje na soncu. Ob deževnem in vetrovnem vremenu ste odpornejši proti prehladu. Zato si še danes kupite Nivea, ki je vendar tako poceni! Ne pozabite: Samo originalna Nivea vsebuje Eucerit, ki krepi kožo.
Iz življenja na deželi
Iz Škofje Loke
H— Trdovraten kandidat smrti Ko se je vrača] te dni neki Žagar proti domu. je zagledal pri Gorajtah moškega, ki se ie pravkar pripravljal, da vzame slovo od življenja. Se večje pa je bilo žagarjevo začudenje, ko je ugotovil, da gre za enega izmed njegovih znancev. Brž je priskočil k obu-pancu. ki pa se od svoje namere ni dal odgnati, kajti iztrgal se je iz žagarjevega objema jn 6tekel z vrvjo k drugemu dre-
dec. 12.63 (12.68).
Stasaje Narodne banke
Poslednji Izkaz Narodne banke od 31. maja zaznamuje povečanje zlate podlage za 2.0 na 1669.2 milijona Din, medtem ko so se devize izven podlage zmanjšale za 1.8 na 764.2 milijona Din. Zaloga kovanega denarja v nik]ju in srebru je znašala 416 milijonov Din, tako da je bilo v obtoku za 784 milijonov Din kovancev. Posojila so se povečala za 10 4 na 1711.8 milijona Din (lani so znašala 1623 milijonov).
Obtok bankovcev se ie zaradi ultima povečal za U9.2 na 5433.3 milijona Din in je bil pri tem za 590 milijonov večji nego lani v tem času. Obveznost j na pokaz pa so se zmanjšale za 116.3 na 2175.5 milijona Din (predvsem zaradi nazadovanja žirovnih računov za 104.2 na 1174.9 milijona Din).
Vrednost zlate podlage je znašala ob koncu maia skupaj z oficielno premijo 2145 milijonov Din, kar predstavlja 28.18 odstotno kritje obtoka bankovcev jn obveznosti na pokaz (prejšnji teden 28.27%).
Gospodarske vesti
= Prva pošiljka naše železne rude ▼ Anglijo. Pred dnevi smo obširno poročali o izredno ugodni konjunkturi za izvoz naše že« lezne rude. Vse kaže, da se situacija glede preskrbe evropskih železarn z železno rudo vsak dan bolj poostruje. Zlasti angleške železarne se mrzlično trudijo, da bi si za-sigurale potrebne količine rude. Borba za železno rado postaja vedno hujša. zla6tj ker veliki železni rudniki v Bilbau že nekaj mesecev ne obratujejo. Prizadevanje generala Franca, da zavzame področje Bilbaa je v tesni zvezi z zopefano vzpostavitvijo obrato« vanja v tamošnjih rudnikih. Po ino-zemskjh vesteh je Anglija kupila v Rusiji pol milijona ton železne rude. uspešno pa je zaključila tudj pogajinja z norveškimi in švedskim; rudniki za odkup celotnega presežka produkcije.' S tem je zlasti prizadeta Nemčija, k; ima malo železne rude in ne more plačati inozemske rude v devizah. Angleške železarne pa si hočejo zasiguratj tudi dobave fz naših rudnikov železne rude. Prav te dni je odšel prvi transport naše železne rude iz Ljubjje v Anglijo. Gre zn poizkus-no dobavo, ki naj jj sledi nadaljnje naročilo v višini 60 do 70.000 ton, ki bi jih An-
glija prevzela po zelo ugodnih cenah še v teku letošnjega leta. Visoka ccna. ki jo nudijo Angleži, omogoča tudi kritje znatnih prevoznih stroškov iz Jugoslavije v Anglijo.
= Nov program za javna dela. Po infor* macijah, ki jih objavlja »Jugoslovenski kurir«, pripravljajo gospodarska ministrstva nov načrt za izvajanje velikih javnih del v naši državij. Ta načrt bo objavljen za dve-letnico vlade dr. Sto^linovjča. Načrt je v glavnem že gotov jn je predvidenih nekaj milijonov dinarjev za javna dela v samem Beogradu, in to predvsem za gradnjo novega mostu pri Čukaricj ter za izgraditev pri'-stanišča v Beogradu.
= Navodjla davčnim upravam za pobira« nj« anujtet za kmečke dolgove. Davčn; oddelek finančnega ministrstva je izdal finančnim ravnateljstvom in davčnim upravam podrobna navodila, kako naj pobirajo in knjižijo letne odplačilne obroke anuitet po čl. 29. uredbe o ureditve kmetijskih dolgov in pravilniku o izvedbi te uredbe.
= Celjska posojilnica d. d. v Celju je imela dne 31. maja t. 1. svoj redni občni zbor. Iz poročila uprave posnemamo, da je zavod odpisal od svojih rezerv vso izgubo zaradi uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov v znesku din 1,186.185.16. Po tem odpisu ima zavod enkrat za vselej odpravljene vse kmečke zaščitene terjatve ter mu še ostane din 7,653.289.94 rezerv in din 8,000.000. delniške glavnice. Doseženi čisti dobiček v letu 1936. znaša 612.889.97 din. Rezervi se dodeli din 132.889.97 in izplača se 6% dividenda. Zavod se ni po-služil in tudi nima namena poslužiti se zaščite. Doslej je izplačal nad 2/3 starih vlog, kar mu je zaupanje povečalo in se pritok novih vlog stalno veča. Zato gleda zavod lahko z optimizmom v bodočnost.
== Povišanje glavnice. »Astra«, d. d. v Beogradu, industrija kemičnih proizvodov, povečuje svojo glavnico od 10 na 15 milijonov Din. Družba »Astra« je afjlacija londonske petrolejske družbe »Ph6nix Ojl Products Ltd«.
= Llcftacije. Dne 11. t. m. bo pri štabu vrbaske divizijske oblasti v Banjalukj licitacija za dobavo raznih pisarniških in knji-goveškjh potrebščin. Dne 18. t m. bo pri direkciji drž. rudarskih podjetij v Sarajevu K
Sokol
Tudi v Hotedršici se pripravljaj®: Sokolska Petrova petletka je na področju dravskega sakolskega zbora nekako v znamenju gradbe oziroma priprav za gradboao-kolskih domov. Vse od ljubljanskega matičnega društva do zadnje čete se pripravljajo, da bi sd zgradili tekom petletke svoj dom in postali tako neodvisni glede telovadnih. prostorov. Tudi na Hotedršici tam ob meji so si letos že omislili prav lepo stavbišče in nameravajo tekom nekaj let dokončati dom. In tako je prav!
Sokolsko društvo v žLrovnicd-Breraid na Gorenjskem, ki ima svoje lepo leteče letno telcvadišče tik Ob železnici, je pričelo v zadnjih tednih že privažati ves potreben gradbeni material in potrebščine, ker bo še letos spravilo pod streho ovoj sokolski dom. Zadnjič, ko smo bili na izletu na Gorenjskem, smo opazili polno pridnih rok, ki so pripravljate in ravnale teren, kjer naj bi stala stavba. Naj bi našli pridni delavci kar največ prcstovoljnfih delavcev-kulukarjev, Zopet nov dem!
Nekateri novi sokoFfei domovi v Jugosia. viji. Ne farno pri nas, tudi drugod po naši domovini rase jo sokolski domovi iz tal. Sokolska Petrova petletka je zadala so-kolskim množicam izreden polet in pripravila marsikatero eddnico do tega, da si najprej postavi svoj dom, kjer bi lahko nato razvila svojo polno delavnost. Med drugimi grade sedaj domove v Mertkoviču, Ogulinu, Gnjilanah v južni Srbiji, dočim so bili te dni otverjem domovi y Novem Kneževcu ob Tisi in Užicu, aredSču uži-čke sokolske župe.
Za župne tekme župe Celje, ki bodo 13.
junija v Celju, je dosedaj priglašenih 171 članov, 86 članic, 117 moškega, 97 ženskega naraščaja, skupno torej 471 tekmovalcev. Prijave so torej zelo mnogoštevilne navzlic temu, da se mora marsikatero društvo boriti s fcežfcočami glede telovadnega prostora in prekašajo we prijave prejšnjih let. če bodo vsi tekmovsfld tudi kot en mož prispeli k tekmi, bomo imeli eno najlepših župnšh tekem zadnjih let. Deca na župnem zletu ne bo tekmovala, pač pa po vseh 10 okrožjih.
Podpirajte CMD!
Iz Kranfa
k— Ma!| ljubljanski harmonikar J ter mladinski in otroškj pevski zbor pod vodstvom prof. Pavla Rančigaja nastopijo jutri, v nedeljo. ob 16. uri na koncertu, ki ga priredi prvo slovensko pevsko društvo »Lira« v mestnem parku (poleg gasilnega doma) v Kamnjku. Mladn ljubljanski gostje so že ponovno žel; najlepše uspehe v Ljubljani in drugod, zato pridite iz Kamnika in okolice vm. kj ljubite mladino in narodno pesem. V primeru slabega vremena prireditev odpade.
Z Jesenic
s— Zvočni kino Radio predvaja danes in jutr; v nedeljo ob pol 9. uri zvečer (v nedeljo tudi ob 3. pop.) velefilm »Dekle iz Schwarzwaldac. Med dodatki zvočni tednik in risana Sala. — Sledi »Cvetje iz Niče«.
Iz Litife
i— I* beležnice naših prireditev. V nedeljo 13. t. m. bodo gostovali pr; nas mali ljubljanski harmonikarji jz šofe prof. Pavla Rančigaja. Prvo nedeljo v juliju pa bo imel litijski Sokol svoj nastop. Opozarjamo društva na oba datuma jn prosimo, naj ne prirejajo takrat drugih prireditev.
Iz Zagorfa
1— Obrtne irpremembe. Trgovino z mešanim blagom je otvoril g, Ivan Drnovšek v svoij hili v Zagorju pri cekvi. Dosedaj je vršil le prodajo čevljev, usnja in čevljarskih potrebščin. Znano Weinbergerjevo gostilno v Zagorju sta prevzela zakonska Gra-šičeva od Device Marije v Polju. Dosedanji prevzemnik rudniške restavracije v Toplicah g. Frane Vodlan se ob koncu tega meseca preseli v Celie v svojo novo kupljeno hišo z restavracijo. Rudniško ravnateljstvo je vodstvo restavracije oddalo g. Ivanu Drnovšku. bivšemu županu in gostilničarju iz Za-gorja.
Iz Novega mesta
n— Zlet Sokolske inpe Novo mesto združen z zlatim jubilejem Sokolskega druKva Novo mesto in razvitjem prapora, ki ga je daroval in mu bo kumoval Nj. Vel. kralj Peter II., bo 5. in 6. t. m. v Novem mestu. Slavnosti se udeleži kraljev zastopnik, delegati SSKJ, olimpijska vrsta, vse župe dravske in sosednjih banovin ter nmogo-brojno občinstvo. Za udeležence župnega z leta velja 50% popust za čas od 3. do 8. t. m. Pri odhodu je treba kupiti celo vozovnico, nakar ie bo župa potrdila. Povratna vožnja (e prosta. Vsi na veliko manifestacijo v Novem meMu.
0
BLED. Zvočni kino predvaja danes in jutri dramatičen film iz življenja carske Rusije »Carjevi svečniki«, koior »Ptica jn črv« ter najnovejši tednik.
ČRNOMELJ. Sokolsk; zvočni kino predvaja danes ob 2. popoldne in pol 9. zvečer ter jutri ob 11. dop. ob pol 3. popoldne in pol 9. zvečer film >Krik sveta«-, veliki film iz svetovue vojne na našem jeziku.
RIBNICA. Sokolski zvočni kino predvaja danes ob 20.30 in v nedeljo ob 15.15, 17.30 m 20.30 pester spored, ki je sestavljen iz devetih krajših, črtanih in barvanih filmov, v katerih se predstavi v nedeljskih predstavah. ki so namenjene skoraj izključno le birmancem filmski junak »Popaj« kot mornar, 6kijaš, graditelj itd.
Radio
Soboti, 5. junija Ljubljana 10: Prenos otvoritve ljubi i. ve-lesejma. — 12: Lahka glasba s plošč. — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas. spored, obvestila. — 13.15: Plošče. — 18: Za delopust igra Radio orkester. — 18.40: Biološke zanimivost; živalstva (prof. Fr. Pen-gov). — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Pregled sporeda. — 20: 0 zunanji politiki (dr. A. Kuhar). — 20.30: Pratika za mesec rožni cvet ali junij. Besedilo izbral g. Niko Ku-ret, izvajajo člani rad. igr. družine, vod; I. Pengov. — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Radio orkester.
Nedelja, 6. junija Ljubljana 8: Vesel nedeljski pozdrav (plošče). — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve. — 9.45: Verski govor (dr. R. Tominec). — 10: Čas. poročila, spored. — 10.15: Koncert Radio orkestra. — 10.30: Originalna švicarska godba (Braye Malen-šek). 11. Prenos akademije vojnih dobro-volicev iz opernega gledališča. — 12.15: Plošče. — 12.30: Koncert operne glasbe. Sodelujejo gg. Marian Rus, Jože Gostič in Radio orkester. — 13: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Nadaljevanje koncerta operne glasbe. — 17: Kmet. ura: Zatirajmo žitne bolezni (inž. Primož Simončič). — 17.30: Koncert mladinskega in otroškega zbora pevsko-glasovTio izobraževalnega tečaja prof. I. Repovša. — 19: Čas, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Slovenska ura: Orgelske skladbe (g. R. Si-moniti). — Spomenriki najstarejšega slovenskega slovstva (dr. I. Grafenauer). — 20.30: Koncert Radio orkestra. — 22: Čas. vreme, poročila, spored. — 22.15: Radio jazz.
Beograd 17: Zbor. — 17.30: Vojaška godba. — 19.50: Ruske melodije. — 21.20: Orkestralen koncert. — 22.20: Lahka in plesna muzika. — Zagreb 20.30: Otroški pevski zbor. — 21.30: Kmečki pevski zbor. — 22.20: Lahka godba — Praga 19.30: Orkester in solisti. — 20.30: Zvočna igra. — 22.35: Lahka in plesna muzika. — Varšava 20: Plošče. — 21: Lahka godba. — 22: Mozartov koncert. — Dunaj 11.45: Simfoničen koncert. — 12.55: Lahka godba. — 16: Komorne skladbe. — 16.40: Dva klavirja in kitara. — 19.30: Plošče. — 20: Koncert orkestra in solistov. — 21.50: Vojaška godba. — 22.30: Nadaljevanje koncerta. — Berl/n 18: Brucknerjev Te deuni. — 19.30: Plošče. — 20: Operetni večer. — 21.15: Lortzingova glasba. — 22.30: Ples. — Miinchen 18: Prenos iz Berlina. — 20: Operni večer. — 22.30: Plesni orkester. — Stuttgart 18: Iz Berlina. — 19.45: Lahka glasba s plošč. — 20.15: Koncert Schumanno-ve glasbe. — 21.30: Plošče. — 22.90: Plesni orkester. — 24: Nočni koncert.
VSAK DAM ENA
vihar ogorčenja. Škof Jz Durhama, ki ma je podrejen vikar Jardine. je izjavi da ni imel mladji reverend nobenega pooblastila
za to. kar je izvršil. Ta izjava je izzvala sirom Anglije veliko senzacijo.
Londonski listi poročajo, da je londonski škof v tej zadev; stopil v brzojavno zvezo s škofom iz Fulhama. ki le pristojen za francosko državo ter je protestiral proti cerkveni poroki, ki jo je izvrši vjkar Jardine. Vendar brzojavka ni vsebovala, prepovedi poročnega obreda, to pa zategadelj, ker zakoni anglikanske cerkve ne predvidevajo takšne omejitve, posebno če gre za udejstvovanje anglikanske duhovščine v za» sebnih hišah.
Pozvan, da odmoll molitve.*,
škof iz Fulhama izjavlja, da Jardine ni imel pooblastila za podelitev cerkvenega blagoslova vojvodi in njegov} soprogi. Vikar je sodeloval pri obredu le kot privatna oseba, k; je bila pozvana, da odmoL,- molitve. Po tej škofovi izjavj še Oi popolnoma jasno, kakšno stališče bo zavzela anglikanske cerkev pri tej stvari. Trenutno se samo zdi. da cerkev n? voljna priznati ceremonije, izvršene no Jardjneju. za cerkveni obred. To b; dalje pomenilo, d i angleška cerkev ne prizna te<rn zakona. Stvar pa s tem še iw končnoveljavno rešena, kajti od« ločitev pripada le vodstvu anglikanske cerkve.
Občina Monts v Južni Franciji, kjer se je poročil vojvoda Windsorski, je bila prošle dni v središču svetovne pozornosti. Is a poročni dan so bile vse njene hiše okrašene
z zastavami, zelenjem in cvetjem
Iz Montea poročajo 8. junija zvečer:
_ Poroka Wqndsorskeja vojvode z go. War= field - Sjmpsonovo je potekla po natančno vnaprej določenem načrtu. Več sto novinarjev, fotografov in kinematografskih operaterjev je že v ranih jutranjih urah prišlo pred graščino. Okolica Candeja je bijla kakor oblegana od radovednežev. Več sto orožnikov in mobilnih gardistov je oskrbovalo varnostno službo. V grad so smeli sa-motistj. ki so imeli -posebne izkaznice. Pristojni prefekt je celo izdal ukaz, da ne sme v četrtek nobeno letalo letati nad graščino.
Župan s službeno šerpo
Ob 11.30 je prispel v grad župan iz Monts sa. dr. Mercier jn ob 11.47 se je začel po-močni obred. Dr. Mercier je bjl oblečen v večerno obleko ter je imel na se'o,- šerpo, kar kršno nosijo francoski mcrj. kadar so v službeni funkciji. Prečital je ženinu jn nevesti najprej določbe jz Code civjl, ki se nanašajo na sklenitev zakona ter ju je poučil o pravicah jn dolžnostih zakonskih soprogov. Na vprašanje, če sta voljna skleniti zakon, sta oba vprašanca odgovorila s krepkim »da«. Nato je imel dr. Mercier na novo-po-ročenca kratek nagovor, kterega je objavilo »Jutro« včeraj med brzojavnimi vestmi. Želel je zakoncema srečno življenje in se je na koncu spomnil tudj tega. da je bil vojvoda Wjndkorskj poprej angleški kralj.
Cerkveni obred
Po civiln; poroki, kj je bila v grajskem salonu, sta odkorakala novoporočenca v glasbeno dvorano, ki so jo bjij medtem spremenili v kapelico. Zdaj je pristopil reverend Robert Anderson Jardine. vikar cerkve sv. Pavla v Darlingtonu in je poročil Windsorekega vojvodo tudj cerkveno. Medtem, ko je izvršil dr. Mercier civilno poroko v francoskem jeziku, je bjl cerkveni oh> red po ritusu anglikanske cerkve v angleščini. Ga. Warfiield-Simpsoav.iva je ob splošni tišini obljubila svojemu ženinu pokorščino in zvestobo, vojvoda pa je prisegel nevest; svojo zaščito jn pomoč. Ko so bile izmenjane predpisane formule, je duhovnik blagoslovil poročni prstan, ki je ležal na blazinici pred nevesto. Izjavil je. da je za« ionska zveza- sklenjena po božji volji ter
je podelil vojvodi in njegov j soprogi 6voj blagoslov. Ves čas poročnega obreda je or-glal slovit; francoski organist Marcel Dupre.
V knjižnici je bilo pripravljenih petnajst prostorov tudj za vojvodovo služinčad. ki je prisostvovala poročnemu obredu na izrecno željo ženina. Vojvoda je hotel s tem, kakor tud; s povabilom svojega šoferja Lad-brookeja ter missis Constance Sprvjeve, kj je svojčas oskrbovala njegov vrt na gradu Belvedere v Angliji poudariti, da je za ved* no pretrgal zveze s tradiojjo kraljeve rodbine jn plemenjtaštvom.
Preprost banket
Ko je bil cerkveni obred končan, je družba odšla na svatbeno gostijo. Obed je bil čisto preprost. Svatje so bili ves prav židane volje. Po gostiji je Windsorski vojvoda sprejel pet poročevalcev francoskih listov. Ob šestiih zvečer sta vojvoda in njegova soproga sedla v avtomohjl jn se odpeljala s šoferiem Lsdbrookejem na postajo v Laroche Migennes. Tam sta sedla v br» zi vlak. ki je oddrdral z njima protj Koroški. Zdi se, da bosta novoporočenca prebila prvj čas svoiesra zakona na Čauškem gradu sredi slovenske zemlje.
Mati zahteva svojega sina
V angleškj javnosti je zbudila ta afera razumljivo pozornost, jn treba je reči. da so se zaradi odpora cerkvenih krogov, kn je isrral že veliko vlogo nrj abdikacjji Edvarda VITI., simpatije angleške javnost; za vojvodo Windsorskega močno povečale. Listj »Dailv Express«. »News Ohromele« «e zavzemajo celo za to. da bi se vojvoda vmjI v An-crloSko. >Dailv Mirror« prinaša č^z celo stran slsko vojvode z napisom; »Mati hoče jmeti svojega sina.« Vsj lisfi več ali manj kritizirajo po^tonanje cerkvenih kroerov, k; je bilo v sedaniem trenutku pač cdv<*č.
Vikar Jardme je znan kot duhovni re-vežev. Deloval je v začetVn v Live.rpooln. potem je služboval v waljškem rudniškem oko^šn. Zadnjjh deset let je vjkar v Darlingtonu.
Na Izvidnem poletu je padel nad španskim bojiščem general Molla — najsposobnejši vojaški sotrudnik generala Franca
Trije vagoni poročnih daril
Ob času. ko je bil v četrtek poročen Wjndsorski vojvoda na graščini Cande. so imeli duhovniki v vseh angleških cerkvah mnogo poročnih obredov. Nešteto mladih parov je sklenilo zakonsko zvezo ob istem času kakor W,jnlsorskj vojvoda. Vojvoda Windsoreki pa je prejel na. dan poroke tri vagone poročnih daril. Iz Francije eo po* slali vse tri vagone kakor so bili, naravnost v Avstrijo, da ne bo treba dvakrat reševati carinskih formalnosti v obeh državah.
Industrijski center Španije
Zakaj se Franco tako bojuje za Bilbao
Teta ge. VVarfield-Simpsonove, ki je prišla na poroko svoje nečakinje, v parka graščine Cande, fotografirana s svojim psom
Prijatelji iz Anglije
Čeprav je angleška vlada prepovedala osebnostim, kj imajo kakršnokoli funkcijo v uradih in na dvoru, udeležbo pri poroki W,jndsorskega vojvode, so se v četrtek zbra-li v Montsu n&katerj prijatelji jn &jm-patizer.ij bivšega angleškega kralja.
Prišel je sir Godfrev Thomas, k; je bjl več let tajnik prejšnjega Waleš'kega princa. Sir Thomas je zdaj v enaki službi prj vojvod, Gloucesterskem. Tudj general «jr Wal«
Predstavniki cerkve so ogorčeni
Dejstvo, da sta bila Windsorski vojvoda in ga Warfield-Simpsonova poročena civilno in tudj cerkveno, je dvignilo v Angliji
V zadnjem času je bila baskovska prestolnica Bilbao središče vsega zanimanja za španske dogodke.
Mesto Bilbao leži v slikovit; dolini na ofceh straneh reke Nervion, ki se razliva 12 km od tu v morje. Na desnem bregu Ner-vjona, med gorskim pobočjem in reko, sloni stari Bjl-bao s svojimi ozkimi, starinskimi ulicami Pet mostov vodi preko Teke na levu breg v novi Bilbao z lepimi, širokimi cestami. ki je nastal šele po 1. I876.
Že v davnih časih se je Bilbao razvfl v metropolo trgovine, plovbe in dela. Njegovo trgovinsko pravo je postalo vzor za trgovinski zakonik Španije in cele vrste južnoameriških republik. Ladjedelnice ob kant-v brjjski obal; so bile v Sredozemskem morju prav tako slavne kakor kovaške delavnice v dolini Nerviona, kjer izkoriščaj že stoletja izredno bogata ležišča železne rude.
Ozemlje okrog Bilbaa so nazvali »špansko Porurje« in od osemdesetih let preteklega stoletja, ko so se nekdanji družinski obrati spremenili v moderne topilnice in tovarne, se vrstijo v domj Nerviona med Bilbaom va morjem plavži drug za drugim, železarne in jeklame, tovarne lokomotiv in strojev, živa podoba industrijske delavnosti, kakršne v drugih delih Španije ne vidiš. Nervion so regulirali tako. da morejo največji tovorni parnjk-j mj-mo kadečih se dimnikov Lamjaea, Desierta. Luchane. Burcene, Zorroze, Olave-a^e in Basurta dospetj do mestnega sred^ šča. Največje špansko trgovinsko brodovje ima svojo domovtjnsko lutko v B*Tban.
Iz vsega tega je laihko nmljlKvo. zska} si
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
nacionalisti tako prizadevajo, da bi spravi baskovsko prestolnico pod svojo oblast in zakaj menjo. da bj zavzetje tega mesta pomenilo prav tako kakor zavzetje Madrida konec državljanske vojne, jn sicer v njihovo korist. Če drugo ne. bi jim oblast nad ne-števjlnimi velikimi industrijskimi delavnicami^ tega kraja in njegove okolice na vsak način olajšala nadaljevanje vojne.
Kardinal Mundeleln
nadškof iz Chicaga, čigar kritika nemške vlade zaradi nastopa proti duhovščini je zbudila velik odmev v krogih politične javnosti
Te dni so v Italiji z velikimi ceremonijami krstili sina prestolonaslednika Umberta in nje-gove soproge, princese Marije Jose. Mali princ je dobil pri krstu ime svojega deda, ki mu je bil tudi krstni boter. Od leve
proti desni: kralj Vittorio Emanuele, zraven njega namestnica belgijske kraljice pri krstu, v sredi prestolonaslednik Umberto s
soprogo, na skrajni desnici kraljica Jelena
Krst malega Neapeljskega princa
Razprodaja predmetov z londonskih
svečanosti
Na tisoče kupcev ponuja visoke vsote
Samo še nekoliko dnij si bo občinstvo la-h3«) ogledovalo razkošno okrašeno West-minstersko opatijo, v kater; so kronali kralja Jurija VI. in njegovo soprogo. Potem bodo dragocene preproge jn zastore ter krasne stole spet odstranili. Toda vsi ti rekviziti zgodovinskega dogodka ne bodo neslavno izginili, temveč jih bodo kot spominke na kronanje prodali. Tisoči kupcev so se že javili. Prošnje za nakupe pregledujejo v posebni pisarni.
Modro in zlato okrašeni stoli so že pro< dani, in sicer večinoma gostom, kij so sedeli na njih pri kronanju. Stotine prošenj je dospelo samo za stola, na katerih sta sedel^ princesi Elizabeta in Margareta. Toda ta sedeža je kraljeva galerija rezervirala za kralja samega jn 7, drugimi vred jih bodo spravil; v razne kraljeve gradove.
Nasprotno na so drugj spominki naprodaj vsem. tako velika, zlata preproga, ki men 1500 metrov, ki so jo po barvi posneli po neki kjtajski preprogi iz 9. stoletja in dalje več draperij in zastorov po 1QQ me- 1
trov dolžine. Preproge bodo razrezalj na kose, dolge eden do dva metra, da bo mogoče zadovoljiti čim več interesentov. Cena je določena glede zlate preproge na 20 šilingov za vsak štirjašfcj meter, druge preproge jn zavese so cenejše. Od zlate preproge pa dobe tud« veleposlaništva in poslaništva Velike Britanske v ino&transtvu po en kos v spomin.
Ključ in oporoka
Sloviti grad Chillon ob ženevskem jezeru, ki ga je opeval pesnik Byron, je imel pred 28 leti za svoja glavna vrata brona t ključ. Takrat je ključ izginiL Pred nekoliko dnevi pa se je nenadno pojavil, in sicer iz Amerike. Neki Američan, ki je zbiral starine, je ključ pred 28 leti ob nekem obisku gradu izmaknil Sedaj je mož umri. Toda v svoji oporoki je določil, naj ključ »podeduje« grad Chillon,
ANEKDOTE
Knez Metterniieh se je razgovarjal z znano dvorno damo na avstrijskem dvoru. Pogovor je nanesel na starost žensk in dama je poudarjala, da ne šteje več nego 40 let.
»Kako bi naj o tem dvomil,« je menil Metiernich »če mi pa to zatrjujete že dvajset let!«
Potek civilne m cerkvene ceremonije — Vojvoda manifestira za demokracijo — Gsnfa anglikanskih škofov proti vikarju, ki je
izvršil cerkveno poroko
ter Munkton je bil navzoč, dalje polkovnik Piers Legh. major Uljck Alexander ter major Metcalf, ki je bil za pričo že pr; civils nem obredu. Med gosti je bil nadalje angleškj konzul iz Nanfesa Graham. ki je prišel v Monts-kot uradna priča angleških oblasti. Iz Pariza je prispel legacjjski svetnik ondotnega angleškega poslaništva Llovd Thomas Estorney. Z Dunaja se je pripeljala ladb Selhv, sort roga angleškega poslanika v Avstriji. Poleg njih so bili zraven: lastnika graščine g. in ga. Bedeauxnva ba» ron in baronica Rothschildova jz Enzesfel-da, zakonca Rogersova. ki ju z go. Wnr-field-Simpsonovo veže dolgoletno prijateljstvo. predstavnik francoskjh lokalnih oblasti itd.
Tudi služinčad
Georges Ladbrook, Id je odpeljal Windsorskega vojvodo !n njegovo soprogo na potovanje, se sprehaja s svojim sinom in hčerko po Montsu. Oba otroka sta se udeležila poročnega obreda bivšega angleškega kralja
Ovca ne niore razumeti. »Prijatelj, že ce lo leto nosjte kopalno obleko. pov°jte mj ali vas v tem kostumu nikoli ne zebe?«
(»Rde et Rac«)
51. POLTZER:
45
Maminski napušč
Prigode Patricije Holmove
Št /3
»Ne bom vas več nategoval z vprašanji, mada-me,< je resno izpregovoril, »samo tole mi še po pravici povejte: aH je Meller vedel, da ste se ustavili v hotelu »Imperial«?«
Močno je pobledela, nato pa komaj slišno zaše-petaal:
»Da. Sporočila sem mu v pismu, ki sem ga pustila zanj.«
Drugič med pomenkom je Whinstone vstal, a stroga črta mu je izginila iz obraza; skoraj spoštljivo se je priklonil.
»Hvala vam, madame! to dovolite mi, da vam dam dobro mišljen svet: vrnite se v domovino, kakor hitro le morete.«
»Da, gospod nadzornik,« je tiho odgovorila Francozinja.
A Wfcinstome je iz njenega glasu slišal, da še omahuje v svojem sklepu. In izprevidel je, da ji ne sme zamolčati resnice, čeprav mu je šla težko z jezika.
»Madame, vaš bivši mož je nevreden vašega
nagnjenja. Sicer je pa zadnje tedne že nekajkrat z zločinskimi sredstvi izkušal pripraviti mlado dekle do tega, da bi postalo njegova žena.«
Razločno je videl, da ni žena niti za trenutek podvomila o resničnosti njegovih besed; kar sesedla se je v naslanjaču, toda njen glas je bil odločen, ko je rekla:
»Še danes odpotujem domov v Pariz.«
Ko je pri slovesu podala nadzorniku roko, je bila ta roka mrzla kakor led.
»Pozabite Mellerja in prepustite ga usodi, ki jo je zaslužil. Mladi ste še, našli boste sirečo ob strani moža, ki vas bo vreden.«
Francozinja je imela oči polne solz, vendar se je hvaležno nasmehnila. Zdaj ni videla v Whinstonu več detektivskega nadzornika, ampak samo dobro vzgojenega mladega moža, ki jo je tolažil. Ganjena je pomislila: saj bi bila lahko njegova mati... pa govori z menoj kakor z zaljubljenim dekletcem!
Zelo previdno, da ne bi razmazala črnila, si je osušila oči, nato pa vstala in odločno krenila k hotelskemu vratarju, ki mu je naročila, naj ji priskrbi vozovnico za prihodnji vlak na celino.
Ko je stopal Whinstone čez Torringtonski skver, so se njegove misli še vedino ukvarjale s tujko, ki jo je bil pravkar zapustil in ki mu je bila dokazala, da požrtvovalnost ljubeče ženske nima meja. V duhu je razločno videl dramo, ki se je bila v noči z dme 31. oktobra na 1. november brez prič odigrala
| v hotelu »Imperial«. Brezvestni, vsega zmožni Meller je bil skrivaj prišel v hotel, obračunat z bivšo ženo, ki je bila njegovim načrtom na poti. Sam Bog si ga vedi, h kakšnim grožnjam ali celo nasilnostim se je bil zatekel; vsekako je nesrečnico tako oplašil, da je pobegnila iz hotela in se naselila drugje pod nepravim imenom, ki jo je varovalo Mellerjevega zasledovanja. To, da je vendarle ostala v Londonu in niti ni ovadila prejšnjega moža, je dokazovalo njeno veliko ljubezen do Mellerja.
Čeprav je bil Whinstone spet dosegel majhen uspeh — brez olepšavanja si je priznai, da je zanj dolžnik samo naključju in Violeti — je utrpel po drugi strani občuten in nepričakovan poraz. Ne glede na skrivnostnega tatu kaminskih napuščev, ki še vedno ni bil izsleden, in na lorda Kingsleya, o katerem slej ko prej ni bilo duha ne sluha, ni Whinstone tudi v svojem ostalem poizvedovanju prav nič napredoval. Skrivnostnemu tatu Patrici-jinih rodbinskih listin še vedno ni bil na sledi. Najbolj mučno smolo pa je imel v zadevi Alise Brad-fordove.
Drugi dan, ob času, ko je bila Alice Bradford pri svojem delu, se je bil napotil v Upper Harley Street. Brez težave je našel podstrešno oumnato, ki se je vkljub sumljivo umetni ključavnici hitro odprla njegovim veščim rokam.
V veliki omari so še vedno visela mnogoštevilna, deloma zelo neskladna oblačila; ta omara je z dobro založeno toaletno mizico vred razločno pričala,
kakšnemu namenu služi mali prostor. Whinstonu se je posrečilo, da je našel na toaletnih predmetih nekaj izvrstnih prstnih odtiskov in jih fotografiral.
Od hišnega oskrbnika je zvedel, da je bila pred več meseci najela čumnato starejša gospa, ki jo je bil samo einkrat videl. Gospa je bila plačala skromno najemnino za leto dni naprej in rekla oskrbniku, da potrebuje prostorček samo za shrambo raznih stvari.
Čeprav se je ta dama imenovala »gospo Fren-chevo« in čeprav ji je oskrbnik prisodil kakih petdeset let, je Whinstone vendar takoj uganil, da je bila nihče drug kakor Alice Bradford.
Zdaj je šel nadzornik v hišo na Yorški terasi št. 74 b, kjer je gospodična Bradfordova stanovala. Prav nič ga ni pekla vest, ko se je vtihotapil v stanovanje tajnice svojega starejšine, višjega nadzornika Duffvja.
V trojici okusno opravljenih prostorov ni našel nič sumljivega, kvečjemu to. da je bila oprava zi skromno uradnico v Scotland Yardu nekoliko pre-dragocena. Vendar se VVhinstone ni bogvekaj menil za to; naprej je vedel, da ne bo našel na stanovanju ničesar važnega.
Potreboval je samo nekaj razločnih prstnih odtisov stanovalke, in teh je našel dovolj. Ko jih je s svojo malo, izvrstno kamero fotografiral, je zapustil stanovanje Alise Bradfordove, ki ga je skrbno zaklenil za seboj.
Kulturni pregled
Albert Sirk
Pred dnevi je neopaženo p ramo val svoj prvi življenjski jubilej slikar Albert Sirk. To nam nudi priliko, da se vsaj s kratkimi potezami spomnimo skromnega in delavnega slovenskega umetnika.
Albert Sirk se je rodil 26. maja 1887 v Sv. Križu pri Trstu. Poteka iz stare ribiške rodbine. Takoj za mladih nog je zrasel z morjem, ki je postalo kasneje poglavitni element njegove umetnosti. Sirkova dela pa kažejo tudi vidni pečat zemlje, ki ga je rodila — namreč kraškega sveta. Blizu Sv. Križa je kraj, kamor je naš narod postavil biser naše narodne pesmi »Lepo Vido«. V Albertu Sirku se je zgodaj pojavila slikarska žila. Najprej je obiskoval obrtno šolo v Trstu, odtam je šel na akademijo v Benetkah in se šolal pri mojstru Titu. Akademijo je končal z odliko in dobil na končni razstavi kot prvi tujerodni absolvent prvo nagrado. Nato je potoval po Italiji in po vrnitvi v domovino nastopil vojaško službo pri mornarici. V tej službi je ostal deset let, objadral mnogo morij ln pridno slikal marine, ki so jih kupovali višji mornariški častniki. Tako je napravi več marin tudi za sedanjega regenta Madžarske Hortyja.
Po vojni se je Sirk vrnil domov in nastopil v Trstu službo učitelja risanja na italijanski gimnaziji. Ker pa ni hotel vstopiti v fašistični sindikat, so ga odpustili in je začasno dobil mesto na CM šoli pri Sv. Jakobu, odkoder je bil moral nenadno zapustiti Trst in se zateči v Jugoslavijo. Nekaj časa je bival v Ljubljani, nato je dobil kontraktualno državno službo in bil dodeljen meščanski šoli Sv. Lenart v Slov. goricah, kjer še danes potrpežljivo čaka rešitve svoje prošnje (iz 1. 1929.), da bi bil sprejet v stalno službo in dodeljen kakšni srednji šoli v večjem kulturnem središču, kar bi bilo nedvomno velikega pomena za Sirkovo umetniško udejstvovanje.
Sirk se je kasno razmahnil. Ko je stresel s sebe šolsko navlako in italijansko mehkobo, se je pokazal takega kakršna je njegova zunanjost: krepak, zdrav, močan, prej atlet kakor slikar, pristen Kraševec, redkih b' sed, a toplega srca. V njem se druži im-
esijonist z ekspresijonistom. Njegov ele-<ient slikanja je morje. Prisluhnil je moriu v vseh njegovih elementih: viharju, burji,
mraku, žgočem solncu, v jutranji zarji in sončnem zatonu. Riše človeka na njem, ob lovu in v borbi. Pozna morje v vseh odtenkih. Risanje morja mu je notranja potreba in njegovo umetniško izživljanje. Razen morja riše tudi pokrajino; prav posebno ljubi one krajine, ki so polne barv, zato zahaja rad v Južno Srbijo (Skoplje, Bitolj, Ohrid itd.). Na njegovih zadnjih razstavah srečujemo poleg marin vedno več slik iz našega Orienta. Kot portretist je dobro znan po odličnih delih (žal, da nima v sv. Lenartu prilike, da bi se temu bolj posvetil. (Znani njegovi portreti so: Danilo, Kocijančič, Rehar, mati in oče, itd.) Poleg krajin iz Slov. goric riše ne sicer rad, vendar pa odlično cvetje. Poleg olja, akvarelov in oglja sega tudi po mavcu, a tu ostaja v ateljeju. V našem tisku onkraj meje je sodeloval tudi kot ilustrator in karikaturist. (Novi rod, Naš glas, Novice). Kot ilustrator je sodeloval pri »Ilustraciji« in pri »Našem rodu«, kjer je sam priobčil opise svojih mornarskih podvigov. (Ilustracije »Bratovščine sinjega galeba«),
Razstavljal je na Reki in Opatiji, veliko del je pokazal na razstavi pri Sv. Ivanu v Trstu leta 1927. Potem ga srečujemo na vseh razstavah slovenskih umetnikov: Ljubljana, Beograd, Zagreb, London, Maribor, Celje. V svojem 50. letu je priredil tudi kolektivne razstave in sicer: v Skop-lju, Celju in sedaj v Mariboru. Tako vidimo, da mu z leti raste slikarska moč.
Albert Sirk ima toliko telesne in umet-niško-stvarjalne sile, da bo lahko ustvaril še mnogo dobrega, toda treba je, da se temu petdesetletniku vendarle reši eksistenčno vprašanje: dobi naj stalno mesto v večjem kraju, zakaj podeželska šola mu ne more nuditi zadostnega razmaha. Zanj bi bilo posebno primerno življenje ob morju, kajti tako izraziti marinist, kakor je Albert Sirk, nedvomno pogreša njegove inspirativne sile, kakor pogreša vzpodbu-jajočega kulturnega okolja, ki bi ga mogel najti samo v večjem mestu. Albertu Sirku želimo, da bi se mu vsaj v letu njegovega srečanja z Abrahamom izpolnila navedena želja; ne dvomimo, da bi to obrodilo dobre sadove tudi v njegovi umetnosti!
Ustanovitelj individualne psihologije dr• Alfred Adler
Preko Rokavskega kanala je dospela vest, da je v Aberdeenu na Škotskem umrl ustanovitelj individualne psihologije dr. Alfred Adler Njegovo ime je slovelo po vsej Evropi in še daleč onkraj Oceana Bil je po rodu Dunajčan. Rodi] se ie 7. februarja 1870. V rojstnem mestu je dovršil ljudsko.' srednjo in visoko šolo. Leta 1895 je postal doktor zdravilstva. Specializiral se je za duševne bolezni. Od tu ga je kot izvrstnega praktika vodila pot med psihologe-teoretike. Dr. Adler, njegov krajan Freud — 6lavnoznani psihoanalitik — in Švicar Jung so bili znameniti psihologi. Kot zdravnik za duševne bolezni se je prav posebno poglobil v dušo nervoznika in je skušal najti lek njegovim duševnim motnjam. Zgradil je lasten zdravstveni sistem za prevzgojo značaja. Postavil je nekaj temeljnih dejstev: le zdrav človek se lahko uveljavlja v občestvu. Nervoznik se odteguje družbi, čuti se manjvrednega, bolne misli ga ženejo v obup in silijo v samomor. Tako 6e mu je polagoma izoblikoval sistem individualne psihologije.
Svoje nauke je širil s knjižnimi spisi in z znanstvenim časopisom: »Internationale Zeitschrift fiir Individualpsychologie«. Izkazal se je dobrega organizatorja, ko je dosegel, da so njegovo znanstveno smer podpirali dnevniki, ki so mu prepuščali cele stolpce in tako popularizirali -njegove nauke. Individualna psihologija in njen ustanovitelj pa sta seveda imel; številne, nasprotnike, zlasti v cerkvenih krogih, saj je Adler zanikaval obstoj duše, posmrtno življenje in druge verske nauke.
Mnogo zaslug pa je imel prav dr. Adler, da je poslal Dunaj po svetovni vojni pedagoška Meka. V ospredju dnevnih dogodkov so postavili Dunajčani problem šolstva in prevzgoje naroda. Večino denarnih sredstev je posvetil veliki Dunaj za socialne namene, predvsem za zgradbe modernih šol, otroških vrtcev in drugih podobnih institucij. Pod vodstvom iznajdljivega organizatorja Otona G.ockla ie napredovalo du najsko šolstvo skoro do bajnih uspehov. Kdor je prišel takrat na Dunaj, se mu je zazdelo, da ie prišel v mesto, ki si je zapisalo na prapor službo otroku, prav tako. kakor je svoj čas napovedovala Elen Ke-yeva, da prihaja stoletie otroka. Tudi >-lo venski učitelji so priredili na Dunaj več ekskurzij, ki jih je organizirala najmarlji-vejša slovenska pedagoška institucija: mariborska Pedagoška centrala Tam so naši učitelji proniknili v delo po metodah Glo ckja, Rotheja, Spiela in mnogih drugih. Pri vseh daljnosežnih preoenovah je sodeloval
kot svetovalec za psihološko znanstvena vprašanja dr. Adler.
Po velikih spremembah v Avstriji in na Dunaju ie odšel razočaran iz domovine. Povabili so ga v Ameriko, kjer je dobil stolico na newyorški univerzi. Dr. Adler je bil ljubljenec številnih učenih zavodov. Stalno je potoval in predaval. Užival je za svoje znanstvene izsledke velike časti. Ad-lerjevi nauki niso pritegnili le medicincev in psihologov, temveč tudi učitelje jn ostale šolnike, pa seveda tudi sodnike, kriminaliste in vse čiaiteJje, ki so si stavili za na<o go, služiti mladini in nje vzgoji.
Plodonosno je bilo Adlerje^o pisateljsko delo. Pred 30 leti je izdal arvo knjigo o manjvrednosti organov. Delo o praksi in teoriji individualne psihologije je doživelo že pet izdaj. V beograjski založbi »Kosinos« sta izdala Dvornikovjč in Gjurič prevod Adlerjevega »Spoznavanja človeka«. V tem delu rešuje avtor življenjska vprašanja, življenjske naloge iz poklicnega, socialnega in erotičnega področja.
Posebno knjigo je posvetil tudi problemom, kako je treba vzgajati težko vzgojlji-ve otroke in take, ki jih teže občutki manj vrednosti. Staršem in ljudskošolskim učiteljem pa ie oosvetil knjigo: »Umetnost, kako razumem šolarja«.
Antonio Stradivari
Letos poteče 200 let, kar je umrl v Cre-moni najslavnejši mojster izdelovalec gosli in drugih godalnih instrumentov, Antonio Stradivari (1644—1737). V Cremoni se je prejšnji mesec pričela serija slavnosti, ki bodo trajale vse do 28. oktobra 1.1. Med drugim je bila otvorjena razstava gosli u» sploh godal današnjih mojstrov. Za najboljše izdelke so razpisali nagrade do 70.000 lir. V palačah Soranzo-Vidoni in v palači Guelfo je prirejena razstava antičnega odnosno klasičnega goslarstva, v palači Trecchi pa sejem stare slikarske in kiparske umetnosti. Minule dni se je sestal pod prea-edstvom Uga Ojettija mednarodni kongres glasbenikov, ki je zasedal delno v Firenzah, delno v Cremoni. Program obsega nadalje vrsto koncertov mednarodno znanih umetnikov (Busch, Hindemith i. dr.), ki bodo igrali samo na instrumentih iz stare cremonske šole. Te dni je bil prirejen kongres s tekmo najmlajših in naj-nadarjenejših italijanskih violinistov čeli-stov, pianistov solopevcev in komornih kvartetnih združenj, dalje kongres glasbenih šolnikov in kongres izdelovalcev gosli.
Dalje so napovedane na glavnem trgu v Cremoni operne predstave na prostem. Organizira jih znameniti dirigent Gino Mari-mezzi. 14. julija bo na prostem koncert v
spomin Monteverdija, ki je tudi cremonski rojak (r. 1517); orkester 140 godbenikov in njemu ustrezajoče sestavljen pevski zbor bosta izvajala Monteverdijeve madrigale ter operi »Orfej« in »Ariadna«. V septembru bodo zaporedoma koncerti najslavnejših svetovnih solistov ob spremljevanju velikega orkestra »Augusteo« iz Rima pod vodstvom Bernardina Molinarija. 13. oktobra bo v prelepi stolni cerkvi cremonski cerkven koncert pod vodstvom Lorenza Perosija in ob sodelovanju pevskega zbora sikstinske kapele v Rimu. Na sporedu so Palestrinijeve skladbe. Nastopi 80 izbranih umetnikov, ki bodo igrali na samih avtentičnih izdelkih Stradivarija. Ob tej priliki bo otvorjena nova šola za umetniško goslarstvo, ki bo nadaljevala v duhu cremonskega mojstra.
Te slavnosti pričajo, s kolikšno hvaležnostjo se italijanski kulturni krogi spominjajo najslavnejšega izdelovalca gosli, ki je mnogo pripomogel k razmahu reproduk-tivne, s tem pa tudi produktivne godalne glasbe.	J. K. S.
Zapiski
»Življenje Jn svet« prinese v prihodnji številki članek J. P. »Srečanja z doktorjem Prijateljem« (s slikami), konec potopisa dr. Antona Debel ja k a »En mav črez jzaro, en mav črez gmajnieo« (s slikami iz Celovca), nadaljevanje Dumasovega romana »Trije mušketirji« z Norretrandersovimi ilustracijami in povesti Antona Ingoliča »Na robu življenja« ter prispevek filologa I. Koštiala »Osebna imena iz krstnih«. V rubriki Iz literarnega sveta je poročilo o Index generalis za l. 1937 in o nekaterih revijah, dalje Crassusa sonet »Sus«. V rubrikah Za ljubitelje cvetlic, Praktične no-vote, Križaljka, Za bistre glave in šah pa najde čitatelj dovolj poučnega jn zabavnega drobiža.
Ljubom/r Miletič umrl. 1. junija je umrl v Sofiji največji bolgarski slavist, predsednik bolgarske akademije Ljubomir Miletič. Leta 1863 rojeni znanstvenik, čigar ime kaže srbsko poreklo (rodil se je na sedanjih tleh Jugoslavije) se je prav posebno bavil s starobolgarskimi teksti in s starejšo bolgarsko literaturo. Njegove številne razprave obravnavajo filološko, posebej še dialektološko, literarno in kulturno zgodo vinsko gradivo, starejšo bolgarsko umetnost itd. Miletič je med drugim študiral v Zagrebu in v Pragi in je ohranil zlasti s Čehi trajne znanstvene in kulturne stike.
Smrt Antonina Vaverke. V Pragi je umrl kot žrtev prometne nezgode nekoč zelo po; pularni češki igralec Antonin Vaverka. ki je bil dolgo pred vojno tudi igralec v Zagrebu in režiser v Ljubljani. Bil je orvi češki umetnik, ki je v dobi nemega filma igral v Hollvvoodu večje vloge, med njimi posebno srečno cesarja Franca Jožefa. Starost in zvočni film sta zaključila njegovo kariero jn po veliki slavi so prišla suha leta s siromaštvom, pozabljenjem in zdaj še s tragično smrtjo.
France Bevk v italijanskem prevodu. »Il Piccolo d i Trieste« ie nedavno zabeležil, da je minule dni izšla v založbi lista »Le lingue estere« v Milanu knjiga Franceta Bevka »I fuochi dj San Giovanni«. (Kresna noč). Italijanski prevod Bevkovega spisa je priredil Uniberto Urbani. Tržaški li9t je pozdravil izid knjige, ki bo seznanila italijansko publiko z Bevkovim delom. Prevajalec jo Je opremil z uvodno študijo o Bevkovem delu.
Iz revij. Najuovejši »Srpski književni glasnik« prinaša med drugim nadaljevanje eseja Slobodana Jovanoviča o Milovanu Milanoviču, in Branka Lazareviča o Michelangelu, študijo M. Veljkoviča o moderni jugoslovenski noveli in Sjniše Kordiča o poeziji Vladislava Petkovjča-Disa. — 6. zvezek »Hrvatske revije« vsebuje med drugim zadnij del Petrovičeve študije o A. G. Ma-tošu, o vplivu francoskih simboljstov na I). M. Domianjča razpravlja E. Bauer, A. Dabinovič piše o angleškem parlamentu, dva članka pa sta posvečena Erazmu Rot-terdamskemu. — »Savremenik« ima v 6. zvezku sociološko študijo Dinka Tomašiča »Sadržina hrvatskog nacionalizma«, članek J. Berkoviča >Moliere 1937«. Bože Lovriča razglabljanje o pomenu »Ane Karenine« i. dr. — Iz junijskega zvezka sarajevskega »Pregleda« utegne čitatelja zanimati uvodnik Slobodana Jovanoviča »Ustavni propisi o veri j crkvi«, članek dr. E. Sladoviča »Monokultura, avtarkija, svjetska privreda« dr. K. N. Milutinoviča »Predratna Mala an-tanta« in Jovana Popoviča »Sadržaj i oblik literarnog delat.
Jugoslavica v čeških listih. »Literarni noviny« so v številki z 2. junija objavile M. Bergmannove »Razgovor z dvema slovenskima režiseriama«. Avtorica priobčuje izjave Br. Krefta in Bojana Stupice, »dveh tipičnih predstaviteliev modernih stremljenj jn hrepenenj mlade slovenske generacije«. Izjave označujejo povojno stanje našega gledališča, razvoj obeh režiserjev in njune dosedanje uspehe. Reproducirana je slika B. Stupice v maski clowna. — V literarni prilogi ponedeljskih »Lidovih No vin« z 31. maia ie izšel iz peresa Ladislava Žilke referat o Mojinira Veljkoviča knjige »Portreti j skice« in L. Zimbreka »Razgovorih o književnosti«.
Zbirka sodobnih slovaških povest|. Kot 27. zvezek biblioteke Zadruge profesorskega društva v Beogradu »Luča? je izšla knjiga Savreinene slovačke pripovetke. Preveo Ja-roslav Mali (Ciril., Beograd 1937, 182 str., s
. slikami pisateljev). Knjiga ki je imela , predhodnico v zbirki sodobnih bolgarskih I in čeških pripovednikov, otvarja prevajal-čeva kratka, zgoščena študija o sodobni slovaški pripovedni literaturi, nakar se vrste prevodi po ene povesti Jana Čajaka, Jege-ja. Tida J. Gašparja, Gejze Vamoša. Jana Hrušovskega. J. C. Hronskega, Janka Aleksy-ja. Mila Urbana, Štefana Hetza, Petra Jile-mujickega in Margite Figuli. Kakor izbor čeških pripovednikov, ki ga je priredil za biblioteko »Lučas isti prevajalec, pričuje tudi pričujoča knjiga v trdnem razgledu po sodobnem pripovednem 6tvarjanju in o pre-
vajalskih kvalitetah. Prof. Jarosiav .Mali v raznih listih in revijah pogo;fej? oglasa s članki in informacijami o češki in -lovr ški literaturi. Njegovo vneto jn smotrno delo za medsebojno spoznavanje. df-Io. ki ga opravlja s trdnim znanjem in veščo roko. je vredno vsega priznanja. Kdor bo hotel spoznati sodobno slovaško povest. 1> •? pr-dom segel po izboru .Malega, ki čr.itelja predvsem prepričuje o močir življr :i.i-ki sili in sodobnem duhu slovaških nov! -ov Ob koncu knjige so kratki biografski ' bibliografski ]>odatki o udeleženih ri.-a-teljih.
S P O
jsiJL
dirke motociklistev
bodo jutri popoldne ob ls> na dirkališču Hermesa
Začetkom ob 15. priredi jutri Moto-Her-mes na svojem dirkališču prve letošnje medklubske dILrke motociklutov z Obširnim sporedom. Posebno veliko zanimanje vlada za to prireditev med dirkači samimi že zaradi tega, ker se lansko sezono na dirkališču sploh niso pomerili, število prijavljenih tekmovalcev narašča z dneva v dan; razen ljubljanskih moči bodo mečno zastopani tudi Zagreb, Maribor in drugi naši kraji. Kot nova »sila« bo jutri vozil tudi član Hermesa g. Drago Kova&ič iz
Trsta, ki je preteklo nedeljo s svojim m -torjem skupno z dirkačem Dušanom Breznikom tako .sijajno zmagal na zagrebških gorskih dirkah. Pa tudi na;. ljubljanski dirkači, kakor Poljšak :n J.iu-g*i, bodo pekazali svoj napredek. Vse pri-prarve kažejo ,da bodo organizator;: nedeljskih motociklističnih dirk kar najbolj zadovoljili naše športno občinstvo, ki ga glede na prve letošnje dirke in nizko vstopnino pričakujejo v lepem številu.
Jutrišnji nogometni spored
Ljubljana bo jutri brez važnejšega nogometnega dogodka, če ne računamo junior-ske prvenstvene tekme, ki jo bosta ob 10. dopoldne odigrali na igrišču Reke mladi enajstorici Ljubljane in Reke. Za prvenstvo na območju LNP bodo razen tega igrali še na Jesenicah, in sicer moštvi Bratstva in Mengša ter v Čakovcu enajstorici Grad-janskega in Mure.
Glavno zanimanje nogometnega sveta bo to nedeljo usmerjeno v Beograd kjer igra naša državna reprezentanca svojo drugo letošnjo meddržavno tekmo, in sicer z Belgijo. Z Belgijci se nismo srečali že dolga leta (nazadnje na olimpijadi 1. 1920 s precej izdatnim porazom) in tako bo sedaj to srečanje glede na napredek našega nogometa važna preskušnja. ali naš-i uspehi v srednje-evropskem nogometu navsezadnje le niso bili slučajni.
Precej važne nogometne prireditve pa bodo imeli izven Ljubljane in Maribora kandidati za vstop v nacionalno ligo, ki igrajo danes — razen mariborskega Železničarja in Arsenala iz Tivta — svoje prvo kolo. Kakor znana, so ti kandidati, ki jih je vsega 14 — razdeljeni v štiri pasove, in sicer v vzhodnega- kjer bodo igrali v Beogradu Jedinstvo : Obilic (Kruševac) in v Skop!ju Gradjanski (Skoplje): Šumadj-ja (Kruševac), v severnega, kjer bodo nastopili v Novem Sadu Vojvodina : Baeka (Subotica) in v Osijeku Elektra : Zak (Pe-trovgrad)- v zapadnega, kjer se bosta srečala v Banjaluki Borac : Slavija (Varaždin) in v južnega, kjer bosta igrala v Sarajevu Sašk : Osvit (Šibenik). Kakor smo že omenili, pojde mariborski Železničar naravnost v drugo kolo in bo igral proti zmagovalcu med Borcem iz Banjalukc in Slavijo iz Varaždina- in sicer 20. t. m. v Banjaluki ali Varaždinu, 27. t. m. pa v Mariboru. Beograjčani so mnenja, da so favoriti Jedinstvo, Vojvodina, varaždinska Slavija, in Sašk, da pa bi mogli preskrbeti presenečenja tudi Šumadija> Osvit in Železničar. Mislimo, da spada po sedanji formi tudi naš Železničar med favorite, in želimo, da bi to dobro mnenje tudi opravičil, čeprav je pot do končne zmage v tej
konkurenci zelo težka.
*
Med zunanjimi prireditvami bi bilo v tem pogledu omeniti še finale v tekmah za italijanski pokal, ki se igra jutri v Flo-renci med moštvoma Rome in Genove. Genova je namreč v ponovni tekmi z rezultatom 2:1 izločila Milan iz nadaljnjega tekmovanja in se tako kvalificirala za ta finale. Zmagovalec te jutrišnje tekme bo nasprotnik zagrebškega Gradjanskega v tekmah za srednje-evropski pokal, katerih prvo kolo se začne že prihodnjo nedeljo.
Razpis
cestne kolesarske dirke za juniorsko prvenstvo mariborske podzveze
Mariborska kolesarska podzveza bo priredila dne 13. junija 1.1. na progi Maci-bor (kml) Marenberg (km 41) in nazaj cestno dirko za juniorsko prvenstvo podzveze. Dolžina proge znaša 80 km. Start bo 7. zjutraj na Koroški cesti pri km 1, cilj istotam. Garderobe bo dal na razpolago Maraton, odkoder bo odhod na start. Starta tj smejo samo dirkači, člani klubov mariborskega pedsaveza, ki so pravilno verificirani za leto 1937, in sicer od vsakega khiba le pet dirkačev. Prvih pet
planiranih dirkačev pride v poštev za dirke za jun. prvenstvo države.
Vozi se na lastno odgovornost po policijskih cestnih predpisih in po tehn. pra-viniiku K. S. K. J. Kclesa morajo biti opremljena z dobro zavoro in zvoncem. Morebitne proteste je treba vložiti 15 minut po prihodu na cilj z vložkom 30.— Din, ki se v primeru pozitivne rešitve vrne, Piijavnina znaša Din 10.—
Za dirko so razpisana tri darila in tri kolajne.
Odgoditev olimpijskega dneva. Jugoslovenski olimpijski odbor v Zagrebu sporoča, da je olimpijski dan, ki je bil določen za nedeljo 13. junija., do nadaljnjega cdgo-den, ker sedanja uprava JOO nima nobenega mandata za prireditve, ki bi se nanašale na XII. olmplado v Toki ju. — (Naše priprave za prihodnjo olimpiado so berej v besedah in dejanjih zelo različne. Op. ur.).
SK. Ljubljana priredi drevi ob 20. v restavraciji Slon prvemu moštvu skremen požiravni večer v zvezi z uspešnim zaključkom tekmovanja v državni lig-. Prijatelji in navijači dobrodošli. Vabljeno micštvo je razvidno z objave v oknu pod-saveznega tajništva. — Jun; o rji igrajo jutri prvenstveno tekmo z Reko na ig"'-šču Reke, kamor naj pridejo ob 30. Postava mrštva na običajnem me tu.
ASK Primorje, (Centralni "dbor). Od-borova seja bo v ponedeljek 7-1, m. ob 20.30 v zadnji sobi restavracije Slon. Tajnik I.
S. K. Reka: Jutri ob pol 10. igrajo ju-niorji na našem igrišču prven t veno tekmo z Ljubljano. Ob 9. naj bodo v garderobi.
Naše gledallšžs
D R A M A
Začetek ob 20. uri.
Sobota. 5.: junija Korajža velja! Izven. Izredno znižane cene od 14 Din navzdol. Nedelja, 6.: Dr. Izven. Izredno znižane cene od 14 Din navzdol. Sprememba repertoarja v drami. Zaradi obolelosti g. Levarja in ge. Severjeve jc potrebna sprememba repertoar a in sicer se bo igrala v soboto veseloigra »Korajža velja« mesto napovedanega »Cyrana dc Bergaca: za premierski abonma. V nedeljo pa I »odo ponovili Nušičevo komedijo »Dr« mesto na[>ovedane : Mature«, v kater igra g. Levar glavno vlogo. Uprava gledališča prosi p. n. abononte. naj blagovolijo upoštevati to spremembo.
OPERA
Začetek ob 20. uri.
Sobo'a„ 5: Veseli slu d en ček. Red B. Nedelja, 6.: ob 11. uri Akademija voinih dobrovoljcev. Cene od 24 Din navzdol, ob 20. uri Ero z onega sveta. Gostovanje sopranistke gdč. Anite Mezetove, članice beograjske opere. Izven. Cene od 30 Din navzdol. Gdč. A.n;ta Mezetova, nastopi v nedeljo zvečer v glavni ženski partiji Gjule v Go-tovčevi operi »Ero z onega sveta:. Gdč. Mezetova. ki se uveljavlja na beograjski operj * velikim uspehom, bo pela to partijo tudi o priliki gostovanja naše opere v Trstu in na Reki. Ostala zasedba je običajna. Ta predstava se bo izvajala s pomnoženim ansamblom, orkestrom, zborom in baletom, kakor na gostovanju v Trstu in na Reki.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Sobota. 5.: Trije vaški svetniki. V korist Združenja gledaliških igralcev. Izven.
M A
Beseaa l £>m lav cA a Uit zs šifro lii lajanj« naslova $ Din. Najmanjši 17 Din.
Danes vsi
v Moravče
tam bomo pekli jagenjčka na ražnu v eostilni pri Klopčarju.
18729-18
Stroji
Beseda 1 Dj> OaVftk 8 Dtn e« Mfr« «11 dajani« aa*iov» J Dm. Najmanjši cneeek 17 Din.
Kuharico
po možnosti Slovtnko 33 do let staro, pridno in zdravo, iščem. Pismene ponudbe na Pranja Jakil, Bo štanj.	13520-1
Ketlarice
za boljše nogavice, sprej me takoj tovarna Vidmar, Ljubljana. Savlje IS.
1&561-1
Kuharica
perfektna, ki bi opravljala tudi druga hišna dela, dr bi mesto v Celju. Dopise na podružnico Jutra v Celju pod mačko »Snažna*.
13770-1
Pekovski pomočnik
mlad. voj.-iščine prost. ki ima svoje kolo za razvaža-nje kruha in nekaj svojih odjemalcev .dobi takoj mesto. Pismeno ooniulbp na ogl. odd. Jutra pod značko »Ljubljana«.
15739-1
Prodajalko
popolnoma iz- ežbono, sprejmem takoj. Ponudbe s prepisi spričeval poslati na: Trgovina Petar Panjan, Hrastov-ca, cavska banovina.	Ii3i>-t8-l
Prodajalka
za knjigarno in trgovino s papirjem dobi službo. — Ponudbe s prepisi spričeval in evnt. sliko pod >Papi 1037<r na ogl. odd. Jutra.
13713-1
i l/iu. lavek a Din. ia šilro ali lajanje aaslova > Dia. Najmanjši znesek 17 Dia.
Razni stroji
a)	1 komb.Mran mizarski stroj s u-ačLo žago vrtalnim in iieznim strojem ter cirkulaiko. -spojen z elektromotorjem, v najboljšem stanju
b)	I tračna žaga, SCO mm premera, sko o nova;
c)	1 stiskalnica t vijakom, 10d mm premera, velikost plošče lO"! X 66 cm, močne konstrukcije, s polža-stim pogonom;
d)	1 ekshai-rtor za visoki pritisk, primeren za odvajanje žaginih ali slič-nih odpadkov, direktno spojen z elektromotorjem, skoro nov.
Na ogled pr Brcar & Co, Ljubljana, Kvicdvorska a>.
Bco-29
Za krojače
dober šivalni stroj, stoječe ogledalo, moške in deške pupe, električni likalnik in drugo, prodam. Naslov v vseli poslovalnicah Jutra.
13772-29
O« LASI
Kupim knjižice |4-sobno stanovanje
Ljubljanske kreditne ban- kompletno, v I. nadstropju, ke, do 300.000. Ponuditi: I iščem v bližini kolodvora.' Ličen Maks. Mežica.	I Ponudbe na ogl. odd. Jutra
13712-16 I pod »4-sobno«.
13672-31a
Lokali
Beseda 1 Dm, davek 8 Din. za šifro ali (lajanje aaaiova j 3 Din. Najmanjši znesek » Dia
Brivnico

Beseda 1 Din. davek 8 Dtn. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Solnčno sobo
NAGRADNI NATEČAJ	Oglas št. 2
ENA UGANKA IN 25 KRASNIH NAGRAD!
dobroidočo, poceni_ prodam. prij	oadam tak - H
\prasat! pri Novak, Vojas- 15_ juni a na ^^ J niski trg 7, Maribor	blizu kolodvora. Naslov v
1J73S-19 I vseii poslovalnicah Jutra.
13777-23 I
Lokal v sredi mesta
z vodovodom, elektriko in I Opremljeno Sobo
plinom pripraven za pisar- veIiko s(>Inžn0 B posebninl ne delavnico ah skladišče vhod v sredi m^sta ^J takoj oddam. Poizve se v dam t »Mebi , vso os'krbo kavarm »Leon«.	za takoj. Drugo opremljeno
1J768-19 | S0b0i ve]iko, solnčno. od- j dam 2 osebama z vso oskr-I bo za mesec julij. Soklič, j Pod Trančo 2/IH, pri Cev- | | Ijarskem mostu.
10763-03
	
f	|o|_\
[N O	1 1 Al
v!	i/
|e najboljši In najcenejši k.....c za v......e
in se dobi v mestu in na deželi r vsaki boljši špecerijski trgovini!
ŠIP
Košnja sena
in otave
s travnikov Oražnove dijaške ustanove pod Dolenjskim kolodvorom in nad Zelenim hribom« se odda. Pogoji so na vpogled pri hišniku O.D.D. v Wolfovi ulici št. 12 in na Dolenjski cesti št. 28.	13338-83
Beseda 1 Dtn. davek 8 Din, za šifro ali dajanje naslova Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Velike
travniške parcele
Kdor potrebuje naj neza- I mudi z najboljšo mrvo se | prodajo skupno ali posamezno zelo poceni. Zemljišče leži na najlepšem I poseben vhod, oddam. Tyr-kraju skoro ob glavni ce- I ševa 37/1. desno.
Sobo
lepo opremljeno, s posebnim vhodom, oddam takoj. Florijanska ul. 31/1.
13742-23 |
Solnčno sobo
lepo opremljeno, z eno ali dvema posteljama, parket,
sti, ter spada pod Ljubljano in je uporabno za razno. Sprejmem tudi knjiži- | ce. Vprašati Cesta 29. oktobra 9/II vrata 16.
13689-20 I
1S727-23
Večje število parcel
kompleksov poseste?. gozdov, trgovske, ita stanovanjskih hiš tei vil ima naprodaj gradben, strokov-Beserta i Dtn. laveS (J Dib	izobražen posredovalec
iz š:fr« »11 lajanje naslova Kuuaver Ludvik Cesta 29. " Din. Najmanjši znesek I oktobra 6 Telefon 37-33.
17 Din.	I Pooblaščeni graditelj in
sodni cenitelj za nasvete,
Opremljeno sobo
lepo, s posebnim vhodom, v centru, z uporabo ko- j palnice, oddam bo!j^1 osebi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13732-23
STROBEL
specialni šivalni stroji za:
KROJAČE KRZNARJE
za pikiranje
za šivanje kakor tudi za pikiranje krzna

na LJUBLJANSKEM VELESEJMU v paviljonu G B. MAGDIC — ZAGREB, Badifiina 11.

Prostovoljna dražba brezplačno na razpolago.
Šivilja
ki gre na dom ter je va jena šivanja ol-Vk in perita d«bi delo. Dopi-c na ogl odd. Jutra po<' »Domžale 18709-1
Fostrežnico
počteno. <m 7—'1 sprej mem. Gledališka 10, I. des no.	15715-1
V<aka Dsseda 30 caf. la vek S Din. ta šilro aH rta 1anje aaai»T-» p Din; naj d j niš' ».nesek 13 Din.
Izobražena
gospodična
išče mesto k samostojni dami (gospodu) kot gospodinja. event. grn tudi za vzgojiteljico. Govori nem ško. srl.ohrvat.-ko, sloven sko. ?elja izven Slovenije. Ponudbe na ogl. odd. .Jutra p.--d »Družinskih zadev 10700-2
Boljša kuharica
zmožna samostojnega vodstva in prvovrstne kuhe v večjem obsegu, želi mesta takoj, stalno ali sezonsko. Ponudbe na ogl. odd. Jiitr<i pod ?Kaj slišnega«.
1 ->7r4~2
Bftseda 1 Din. lavek S Dit za šifro i]1 iajanie naslo-ps 5 Din Najmanjši zn*wk '.7 Din.
Starinska ura
krasna r<i štirih 11 ibn s trnih stebričkih, več krasnih stenskih japonskih krožnikov, 0 medalion stolov, e-po Mf-iss.in figuro, 3 železne vrtne stole, avto itd, proda GOLOB. Gallusovo nabrežje 40.	13795-6
Cornik kosilnica
m.ilo rabljena, naprodaj pri Foltvn. žapnže, p št. Vid nad Ljubljano.
13738-6
INSERIRAJ V „JVTEUti9.
košnje na »Morostu« Tinč kovih travnikov v Rakovi jelši bo v nedeijo 6. junija 1937. Zbirališče ob 10. pri Koscu.	13721-32 I Vsi, ki želite prodati ozi-
INTERESENTI!
Priprosto sobico
išče ves dan odsotna gospodična. Ponudbe na ogl. -30 I Ju'ra P°d šifro »Šivilja na dom«.
13705-33a
Hišp
centru mesta Ormož, se bo I itd., obračajte se na izku-8. t. m. ob pol 9. ari pri I šeno tamošnjem okr. sodišču
RJti
Vsaka naseda
roma kupiti, ali dati oziroma vzet- v najem, posestva, hiše, vile, pensione, stav- , z gospodarskimi poslopji v bene parcele, žage, gostilne iavek t Din, za r»pntrn mest, Cim,™* k« I	—• , I D^slova S Din; najmanjši
znesek 30 Din.
Posredovalnico »TRIGLAV«
Maribor, Aleksandrova 12.
Dln; Q o dajanje H ^
zdražila. Radi ugodne lege in iepega sadonosnika bo to pr'ložn-ostni kup za pen
zionista ali obrtnika.
13617-32
Neodvisna gospa
želi z boljšim gospodom skupnega gospodinjstva. — i Cenj. ponudbe na ogl. odd. 13440-"0 J Jutra pod šifro »Poletje«.
13775-24
Stanovanje
Beseda 1 Din. davek 8 Dtn I Beseda 1 Din. da\ek 8 Din.
ia šifr« il' lajanje naslova I za šifro sil lajanje naslova I T8^ °?S9a i Din. Najmanjši inasek 5 Din. Najmanjši znesek ,e S.
17 Din.
17 Din.
Tračnic I Petsobno stanovanje
od 9 ali 7 kg kupim ne- I U- nadstropje, v centru svojo mesta, oddamo boljši
koliko vagonov za žago. Ponudbe na Interre klam d. d., Zagreb, Masa rykova 28, pod »Tračnice 185—27«.
13od9-7
Beseda 8 Din; ea dajanje naslova o Din; najmanjši znesek V) Din.
Drž. uslužbenec
ločen, srednje starosti, se želi seznaniti z gospodično ali vdovo, brez otrok.
13680-21 I od 36—w let> z aekai S° tovine ali z eksistenco, c,,	.	i Resne ponudbe s eliko na
Stanovanje I ogl. odd. Jutra pod šifro
= M O w A
ODPRAVt.jlRHLlAlEKCEME:] LASirtE TAl^OJ U5TAVK" LASJE P0ttASTE3Q TUDI'
Neoriiefne dlačice
na obrazu dame (bradice, brčice) odpravi s korenino
(Indijska
smola z loelo. nom za Izumira nje las. nm papil)
»in SO--
Nepopolno odpravljanje dlačic s pomočjo kemikalij, praškov in krem, po katerih dlačice še močneje pora-stejo.
stranki. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
Železen štedilnik
2-sobno in 4-sobno s kopal- | »Bodočnost«, nico in pritiklinami, s plin-
ku|,im. Ponudbe na ogl. sko napeljavo, oddam ta
13746-25 I
Proga ŽELEZNIKI—ŠKOFJA LOKA
Jutra pod »Nnmiani štedilnik (Tischherd)'
13667-7
koj. Poizve ul. 32. I.
se Streldška
Kateri gospod
13574-21 j starejši, boljši, bi želel znanja z uradnico v dobri
Bsseda t Din. Iavek 8 Din. « *ifro ali lajanje naslov« i Din. Najmanišl znesek 17 Din.
Hranilne vloge
raznih denarnih zavodov, delnice m vroinostne Dapirje
nakup in prodajo
zposluje najboljše proti go tovini takoj koncesijonirana tv rdka AL. PLANINŠEK Ljubljan Beethovnova nI UL Telefon 35-10.
Dvosob. stanovanje
parketirano. solnčno. z le- pod šifro »Inteligent«. pim razgledom, vzhod in |	13770-25
jug. s pritiklinami, v I. nad. Rimska cesta 23, oddam.
13765-21
Dvosob. stanovanje |
renovirano, s pritiklinami, oddam. Florijanska c. 31/1.
13748t21
Stanovanje
obstoječe iz 1 sobe in kuhinje, oddam za l. julij v Nunski ulici št. 8, pod- j pritličje. Poizvedbe pri hiš- | nom lastniku.
13737-21
naročajte pri
FR. ZRNSC
Ljubljana, Kopitarjeva ui. 1
6	10-io	1730
65	1045	1735
6io	1050	1740
615	1055	17«
620	11	1750
625	115	1755
630	1110	18
6 40	1120	1810 {
645	H25	1815
650	H30	1820
Železniki Cešnjica Studcno Selce Dolenja vas Bukovlca Luša Stara Loka škof ja Loka šk. L. kolodvor
1015	I715	
1010	1710	205
105	175	20
10	17	1955
1 955	1655	1950
950	1650	1945
945	16^5	1940
935	1635	1930
♦930	1630	1925
8	1625	1920
Sorica		
Bančno kom. zavod Maribor
Aleksandrov* ul. 40. Vam izvrši prodajo ali nakup
hranilnih knjižic
vseh denarnih zavodov najboljše in najvestnejše
39-16 j Petsobno stanovanje |
popolnoma renot rano, oddam za julij ali takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	13744-21
Mnogo ceneje m | boljše si nabavite ] vse vrste oblek in perila pri
Preskerju,
Sv. Petra c. 14.
* 9.30 ima zvezo s pošto
"Ob nedeljah in praznikih vozi avtobus iz škofje Loke ob 8.30 uri
namesto 9.30 uri. Podjetje prevzema izletne vožnje po tu in inozemstvu Vožnja od Železnikov do kolodvora samo Din 12.
Vljudno se priporoča avtobusno podjetje V. BENEDIK
flnseriraite v >&utru<f
Pvapidenth nasprotno odstranjuje dlačice s korenino mehaničnim potom in brez bolečin, a losion ugonobi tudi lasne papile same.
TEMNO POLT, zaščito proti opeklinam pri sončenju in športu dosežete z| odličnim orehovim oljem »B r u n o 1« din 12.—.
— Nečista polt — Specijalna prehrana suhe kože — Odstranjevanje gub — Nega mastnega lica — Odstranjevanje razširjenih por in sojedcev — Znojenje
ZAHTEVAJTE BREZPLAČNA NAVODILA IN NAŠE VELIKE ILUSTRIRANE KATALOGE !
Parf. in kozmetika »OMNIA« odd. 1/9,1 Zagreb, Gunduličeva ulica 8, mezzanini | Telefon 97-67.
KA-LE-FLUIB
fizijološki ekstrakt iz življenjetvornih žlez močne in zdrave živali.
Priporoča se v vsah primerih, kjer je delovanje teh žlez oslabljeno in pri stanju, Iti so posledica tega: izmučenost, živčno osiab-Ijenje, popolna nevrastenija. Brezplačno detajlna literatura, zahtevajte: Beograd, Masarykova 9 Miloš Markovič.
KALEFLUID se prodaja v lekarnah.
R. br. 5300-32
IZDELUJE
BELA FLETTMANN, ZAGREB
Masarykova 9. Zahtevajte brezplačni ilustrirani ceniki Prevzema tudi prevleke.
Ktspuj domače blago!
G. Th. Rothman:
Dve trisobni
stanovanji
komfortni, s kopalnicama, oddam eno za takoj, dru-, go za avgust. Pojasnila v Samo pišite na nas naslov Menjalnici, Tyrševa c. 31. Ln mi Vam posijemo goto	13736-'1
vino po pošti naprej. Za I odgovor priložiti Din 3.— I t, . ,	.
znamk.	retsobno pisarno
181-161 ali stanovanje, oddam novembra ali preje. Miklošičeva I'4/III.
13435-31



Nove pustolovščine
Enosob. stanovanje
oddam 1. julija. Vprašati: Aljaževa c. 11, šiška.
13088-91
Stanovanja
Točna plačnica
išče takoj enosobno stanovanje s kuhinjo v bližini »Tabora«. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tabor«.
1674l5^21a
•- i-v. •-•-••
Pozor!
Tvornica glasovirjev IVAN KACIN,
Domžale, razstavlja svoje najnovejše pianlne in harmonije na velesejmu, PAVILJON F. Nizke cene!
NA VELESEJMU pred E paviljonom — zunaj
D. Furlan, čmuče
Nemška tovarna barv
za tiskarne in industrije barv IŠČE
zastopnika za Ljubljano
in vso Dravsko banovino. V poštev pridejo osebe, ki so v stanu nuditi jamstvo za skladišče v Ljubljani. Pisati na »Kredit«, Beograd, Cara Uroša 19.
r- ■
BERKEL
CEFASTA
avtomatske in industrijske tehtnice ter stroji za narezek in gnjat
električni mlini za kavo
Umrl je danes zjutraj naš dobri sin, brat, stric in svak, gospod
France ¥11
Wm
JPfl
posestnik na Črnučah
Pogreb blagega pokojnika bo jutri v soboto 5. t. m. ob 5. uri popoldne iz domače hiše na župno pokopališče na Črnučah.
LJUBLJANA, dne 4. junija 1937.
Žalujoče družine: VILFANOVA in DR. NATLAČENOVA
na LJUBLJANSKEM VELESEJMU v paviljonu G B. MAGDIC, Zagreb, Radišina 11.
-v-" CrM; v>!	SBf.^JK?^ i	VBgŠtS
14
Izkušam se opravičiti, a besede mi ne gredo z jezika. Tedajci pa vidim, kako Udrisablja osuplo gleda v daljavo. Oči se mu širijo in lezejo iz jam ... Tudi drugi so vsi prepadeni ... Kaj se godi?
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo tužno vest, da je danes previden s tolažili sv. vere izdihnil svojo blago dušo naš dobri soprog, skrbni oče, gospod
sprevod.-v!akovodja v pokoju
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 6. t. m. ob 4. uri popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
V LJUBLJANI, dne 4. junija 1937.
Žalujoči :
FRANČIŠKA, soproga; MARIJA in ANICA, hčerki.

Brez posebnega obvestila.
Umrla nam je danes, po kratki mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, gospodična
TRAVEN ALBIN
strokovna učiteljica.
Pogreb blagopokojne se bo vršil v nedeljo, dne 6. junija 1937, ob 5. uri popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče Vič.
LJUBLJANA, dne 4. junija 1937.
ŽALUJOČI OSTALI.

Urejuje Davorin Ravljen.
Izdaja za konzorcii »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za lnseratni del je odgovoren Alojz Novak — Vsi v Ljubljani.