103
Moji prvi učitelji
(Piše Fr. Žužek
V. Kaze n.

Še zadnjega učitelja iz svojih otroških let vam moram opisati, mali čitateljčki. Pa nikar ne mi-slite, da sem ga imel tako rad kakor svojega ljubega dedka ali skrbno staro mamico. Kaj še; rad bi poznal tistega otroka, ki bi se veselil takega nebodigatreba, o kakoršnem boste slišali danes. Ta sitnež obišče res tudi vas včasih, morda še celo večkrat. Mcne jc pa strašil le jedenkrat — zapomnite si — samo jedenkrat. In že takrat sem spoznal dovolj, kako je hud in kaj zna. Pri vas, kjer se večkrat oglasi, v<5m, da je že domač prijatelj in dober znanec. Da pa ne boste mislili, da napačno sodim, vam bom povedal precej, kako sva se seznanila midva prvič in zadnjič. Potem mi pa gotovo pritrdite vsi vi poredneži, da ste imeli ž njimi opraviti večkrat kakor jaz.
Po zimi je bilo. Snega smo imeli tistega leta prav malo. Šolarčki so ga nanesli komaj toliko skupaj, da so si naredili sneženega moža. Za klobuk pa ga je bilo že zmanjkalo, o čemur je pričal strgan slamnik s pete-linovim peresom, ki je pokrival debeluharju grudasto bučo. O hudem mrazu pa je vse govorilo, kar je imelo opraviti na prostem ali v gorki sobi za pečjo. Kar škri-palo je pod nogami, če si imel na nogah nove čevlje ali strgane šlebedre ali pa lesene cokle. Jedni so dolžili meglo, da je prinesla toliko mraza. Morda se res niso naotili, ker vsako jutro je bila tako gosta, da bi bil lahko plaval po nji. Le proti poludne, ko je razgnalo. solnce tiste sive mreže, je bilo bolj prijetno. Ledu na vaškem potoku pa tudi opoldanji solnčni žarki niso mogli stopiti in uničiti veselja šolarčkom, ki so se pre-važevali po gladkih drsalnicah. Ko so se otroci v šoli pogovarjali o zamrzenem potoku in lepem ledu, dobil sem tudi jaz veselje do drsanja. Pa kako se bodeš drsal, če moraš iti v šolo o pravem času in o določeni uri
VosQii tolovadoi.

106
in minuti biti zopet doma. Se če sem šel pogledat, kako se prepirajo in lasajo vrabci na dvorišču za krušno drobtino, že so dedek kričali: ,.Kam je šel?:i In kako težko se potem izgovarjaš in opravičuješ. Treba je bilo ukreniti nekaj posebnega, če sem hotel malo zadrsati.
Nekega lepega dne skleneva s sosedovim Jožkom, ki je bil moj součenec in prijatel, da ne greva v šolo marveč na potok drsat. Pod obleko skrijeva šoisko orodje, potem pa jo ubereva po ovinkih proti potoku. Seveda sva se ozirala na vse strani, če naju morda kdo opazuje. Vest je nama že očitala, da nisva na pravi poti. In še tisti sitni abecednik je silil vedno izpod obleke, kaykor bi nama hotel praviti, da v šoli že berejo iz njega. Se celo vrana, ki je sedela na sosedovi tepki, je za nama hripavo kričala in povpraševala: ,,Kam — kam?" z>e sem se mislil vrniti v šolo, toda bilo je prepozno.
Led je bil rcs_gladek, pa kaj, ko me je vest tako pekla in strašila. Če se je vsul sneg z verbe, ki je rastla pri potoku, sem že mislil, da stojč dedek z bre-zovko pri nji. In ko se je zadrla pisana šoja v bližnjem gozdu, se mi je zdelo, da mi očita: ,,Šola — šola!" Oj, kako bi bil srečen, če bi bil sedel takrat v šoli. Ni čuda, da me ni veselilo drsati, ker me je tako skrbelo, kaj porečeta dedek in učitelj, ko zvesta, kje sem bil. Silil sem domov s tega nesrečnega kraja. In zadnji čas je bil; kajti od daleč se je že slišalo govorjenje šolarčkov, ki so hiteli iz šole domov. Da bi naju ne opazili, se skrivava sedaj za tem grmom, sedaj za onim drevesom. Slednjič pa stečeva po zmrzlem snegu proti vasi. Tiho se priplazim vežnim vratam in smuknem v hišo. V veži pa zakričim : ,.Prosim kruha, tako sem lačen!" Mislil sem, da bom potolažil s krikom svojo težko vest. Ker se nihče ne oglasi, stopim v sobo, kjer so dedek pletli košarice, stara mama pa trebili pšenico.
,,Kaj si se pa danes učil, da si takolačen?" po-vprašajo me dedek.
„1 kaj, brali smo \z abecednika in pa računali", odrežem se jaz s tresočim glasom.
,,Brali ste in pa računili . . . računili", pripomnijo stara mama.
107
,,Sedaj bomo pa pisali in risali", mislijo si menda dedek, ki so že vedeli, kje je bila moja šola. Nato po-tegnejo brezovko izza omare, stopijo k meni in me ostro pogledajo. Komaj sem prav vedel, kaj bo, že me zagrabijo za roko ter zakličejo: ,,Ti nepridiprav, ti porednež, kje si se učil tako nesramno lagati ? Na ledu si bil, ne pa v šoli; gospod učenik sami so mi sporočili." Ves objokan sem prosil in se umikal brezovki, ki je kaj trdo padala po mojih kosteh. Ko se je slednjič dedku vendar dovolj zdelo kazni, odlože šibo ter me zapodd v kot klečat in pripomnijo: ,,To je bilo zato, ker si lagal, ker si šel pa potepat, bosta pa obračunila v šoli z gospodom učenikom in pa z — leskovko.
Dolgo sem potem še klečal v kotu ter brisal solze, ki so mi tekle iz očij. Slednjič me vendar pokličejo stara mama k mizi, da sem jim pomagal pri čiščenji in izbiranji pšenice. Vendar si ne smete misliti, da so me potem kar vsi pozabili in se niso nič več brigali za moje potepanje. Se stara mama, ki so me imeli vendar tako radi, s'o ostro ogledovali vsako smet, ki je bila mej v pšeničnim zrnom, zraven pa so polglasno govorili: ,,Clovek bi mislil, da bo zrastlo le dobro zrno na njivi, ki smo je obdelali tako pridno, kar se ti priklati škodljivi plevel. Plevel, prav škodljiv plevel se pridela včasib, če prav pričakujemo najlepšega zrna." Ker so posebno povdarjali besedo ,,plevel, škodljiv plevel", sem dobro vedel, kaj hočejo reči. To očitanje me je zopet tako bolelo, da so se prikazale nove solze. Še le tiha noč, ki me je zagrnila v sladko spanje, me je nekoliko potolažila v veliki nesreči.
Drugi dan se napravim zopet v šolo o določeni uri. Kar pravijo dedek: ,,Počakaj še, danes pojdem jaz s teboj v šolo, da ne zgrešiš zopet pota." ,Še ni dovolj kazni', si mislim, ko vzamejo dedek svoj klobuk s police in se napotijo z menoj. Po poti proti šoli sva z dedkora bolj pridno premišljevala kakor govorila. Ko pa v šolski veži naletiva na gospoda učitelja, me dedek priporočč in poprosijo, da naj skrbni gospod odmerijo precejšno kazen moji neubogljivosti.
Nekam nenavadno tihi so bili učenci, ko stopiva z gospodom učiteljem v šolsko sobo.   Le nekateri so
108
se pod klopjo suvali z nogami, češ, kaj bo. Ko pa od-molimo, vzamejo gospod učitelj v roko leskovko ter švrknejo z njo dvakrat po zraku in pravijo: ,,Poglejte ga, včeraj je ta učenec dvakrat grešil, potepal se je in potem še lagal. Doma je prejel kazen za laž, tukaj bi ga moral pa kaznovati, ker se je potepal. Ker se je pa to prvikrat zgodilo, mu bom prizanesel z leskovko, vendar bo moral sedeti v sramotni zadnji klopi, ker upam, da se bo poboljšal. Vam vsem pa strogo pre-povem, da mu kdo ne očita napake in kazni." S solz-nimi očmi se podam na odkazani prostor, zadovoljen, da ni bilo še hujše. Tam v zadnji klopi ni bilo nič kaj prijetno. Gospod učitelj se niso dosti zmenili posebno zame. Le redko kdaj so me poklicali zato, da so se prepričali, ali pazim. Ker sem skrbel, da sem izdeloval lepo svoje naloge, zapustil sem kmalo zadnjo klop. Tudi z dedkom in staro mamo smo se zopet sprijaznili, po-sebno ker sem ju prosil odpuščanja. Da bi mi pa tudi ljubi Bog izbrisal kazen, molil sem prav pridno k angeljčku varihu, ki mi je gotovo sprosil milosti.
Taki so bili moji prvi učitelji v mladosti. Bog jim povrni obilo vso ljubezen in skrb zame. Vam vsim pa, dragi čitateljčki, želim, da bi lepo ubogali skrbnega učitelja in dobre stariše, če je še imate, mehke brezovke in trde leskovke se pa varite in srečni boste.