Leto V. * štev. 13T lihn)« ob « »lutra). Stane mesečno 20-— Din „ inozemstvo 30-— , neobvezno Oglasi po tarifu. Uredništvo > Miklošičeva cesta it lfi/t Telefon it. 72. Ljubljana, torek, 3. junija <924 Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Cena 2 Dih i ) UpramlStroi Ljubljana, Prešernova ul. it. 54. Telet. It. 3« Podružnici i Maribor, Barvarska ul. ti Cd|e, Aleksandrova e« Račun pri poStn. čekor. zavodu Stev. 11.812, Ljubljana, 2. junija. Beia Ljubljitna je zavita v žalno črno barvo. Na mrtvaškem odru v Narodnem domu leže trijo mladi možje, Iztrgani življenju sredi najlepšega razmaha. Omladiua je narodu pono6 ln lju-bav obenem. Kdor udari njo, nas dvojno zadene. Njena za Domovino prelita, kri teče iz srca narodovega. Žarko Boltavzar, France Šlajpah ln Stanko Znideršii so žrtve morilcev. Kuj so zagrešili, da jim ni bila dana laščita ln da jim ni ostalo ohranjeno mlado življenje? V greli sc jim je štelo, da so z ognjevito strastjo ljubili svoj narod jugoslovenski in našo drŽavo. Prepričani so bili, da narod, ki ne spoštuje sebe tn ki ne brani svoje časti, ni sposoben niti vreden svobodo in napredka. Učili so, da se morajo r.r. Urajoče fMc umnkniti fanatični na-cijonalni ljubezni. S to ljubeznijo so hoteli preporoditi in preobraziti ta še tako nezreli narod. Iz te ljubezni naj klije moč za trud in žrtve, ki naj Jugoslavijo dvignejo na visoko mesto med narodi. S to idejo narodi vstajajo, brez n;o »a(lejo. Proti njej se bori raznarodu-oči strup od zunaj. Kdor hoče uničiti narod, mu najprej o vzame ponos in Fimozavest. Boljševizem in vsaka internacijonala, rdeča ali črna, .sme lo I daj računati na uspeh, če so ji po-fireje posreči, da zastrupi cvet narodne zavesti. Vse, kar sovraži Jugoslavijo, jej tepodjeda korenino tam, kjer je prirodna moč vsake državo, t. j. v rrodni in državljanski zavednosti. V tem boju država ne more n ne sme biti nevtralna. Čc noče propasti, mora zatreti ljuliko, ki wti uničiti dobro setev. Boljševizem njegove posredne ali neposredne sorodnike je treba zatreti, četudi s tilo. Kdor pa nanj pristaja, so je sam postavil Izven zakona. Iz zasede napr.denl so trije mladi Možje pustili svoje življenje, ker dr-tava, zapeljana po slabili voditeljih ike nI Izruvala dovolj temeljito. Da se to popravi, mora pomagati vsakdo. Ne lo državni organi sami. marveč vsak pocdinec mora v svojem Mokrogu zatirati in uničevati mrčes, ki liofo piti nnš Sivljenskl mozeg. Kri » čudovita tekočina. Ona Kerja, da popravimo, kar smo zakasnili. UTIS TRBOVELJSKIH DOGODKOV V BEOGRADU. Beograd, 2. junija, p. Vest o krvavih dogodkih v Trbovljah je v Beogradu Iz-ivala veliko ogorčenje. Kakor doznava Vaš dopisnik, bodo nacijonalisti v Bco-sradu priredili veliko demonstracijo In zahtevali od vlade najcnerglčnejše ukrepe proti komunistom In njihovim protek-torjem. Na nocojšnji seji ministrskega sveta so bila prečitana vsa poročila, kl so došla. Vlada je sklenila, da šc nocoj odpotuje na lice mesta Inšpektor notranjega ministrstva, Kosta Jankovič. Verjetno Je, da bo jutri odpotoval v Slovenl-io tudi državni tajnik ministrstva za notranje stvari e. Vcčeslav Vllder. \SA GRANICA NAPRAM ITALIJI. Beograd, 2. junija, p. Glede določitvo Iržavne granice v Sloveniji napram Italiji, obstojajo težkoče, ker so besedilo i« ujema z mejno črto, ki jc zarisana v IMnljevidu, pridejnuem rapallski pogod-t'i. Dasi se že dalj časa vršo razgovori, tem oziru ni moglo priti do sporazuma, iedaj je odšel v Slovenijo Italijanski loslanlk Bodrero, da vprašanje ua licu nesla preštudira. Nemiri v Albaniji Rim, 2. junija, j. Po brzojavka« iz balone Je v noči od včeraj na danes »b JPlošnem oduševlienju prebl"»istva, prl-jjfl pohod albanskih naclonj'«i'o- p-oti Hrani, Prva kolona le odšla Iz Albe. Tudi lz severa prihajajo čete, pnbližno S|M0 mož s strojnicami ln topovi. Meni c> da Ima tiranska vlada na razpolago s še 2600 mož. Kakor poroča «Corrlerc lella Sera« Je lahka Italijanska kilžarka tdplula iz Brlndlslja v Sasseno. Iz Nemčije Berlin, 2. junija, j. Panes, ko se jo žo "ičakovala sestava drugega Marsovega abineta, so se nenadoma zopet pričela opijanja z nemškimi naeionalcl, ki bo-5 najbrže jutri dovedla do rešitve krl-! In do sestave novega kabineta. Nem-naeionalcl so poslali nemški narodni fankl pismo, v katerem so izjavili, da ! njihov sklep od petka ni pravilno razkol in da ne zahtevajo izpremembo '"'■a v zun objavlja članek dr. Ede Luklnlča, ki analizira proglas klerikalne stranke ter izvaja, da se iz proglasa vidi, da obstojajo tajno pogodbo in obveze, katero je prevzel Davidovič pred ustvaritvijo opozicijskega bloka. Članek ugotavlja, da je bila ženevska pogodba sklenjenn na nekompe-tenten način, ker dr. Korošec od Narodnega Veča ni imel nobenega pooblastila za sklepanja takih pogodb, kar je po povratku iz Švice tudi sam javno priznal. Narodno Veto jo poslalo delegate v inozemstvo, da se Informirajo o politični situaciji, ne pa da sklepajo pogodbe. Kar se ti*o druge pogodbe med Narodnim Večem in vlado bivše kraljevine Srbije, pa lake pogodbe nI. Obstoji adresa Narodnega Veča na prestolonaslednika regenta in njegova nola na lo adreso. V teh dokumentih je govor izključno samo o edinstvu našega naroda, nI pa niti besede o kakem ohranjenju posebnih srbskih, hrvatskih in slovenskih individualnosti, iz česar bi se moglo izvajati pravo na državnopravno samostojnost teh plemen. To kar dr. Korošec zahteva, je odkrit federalizem in še več. Samoodločba treh narodov ne znači federalizem, temveč enostavno kontederacija. Krvava nedelja v Trbovljah KOMUNISTI STRELJAJO IN MEČEJO BOMBE NA ORJUNAŠE. -TRIJE ODLIČNI ORJUNAŠI MRTVI, VEČ RANJENIH. — KOMUNISTI IMAJO TRI MRTVE. (Delili ponatis lz našega posebnega Izdanja.) Atentat na kaneelarja Seipla AVSTRIJSKI DRŽAVNI KANCELAR TEŽKO RANJEN. - ATENTATOR SOCIJALIST? Dunaj, 2. junija, s. Včeraj se je pripeljal iz Dunajsko-! Novega mesta avstrijski državni kane-lar dr. Seipel. Ko jo izstopil na dunajskem južnem kolodvoru, mu je zastavil pot moški srednje ki so na Dunaju. Hoče se doseči, da se ukinjenjo parlamentarnega delovanja kar najbolj skrči, vsekakor pa, da se počaka, da so razburjenje poleže, da ne bi prišlo do neljubih spopadov v parlamentu med starosti, ki so je bil pripeljal z istim. večino in opozicijo. Socijalni demokrati vlakom. V hipu je potegnil revolver in ga skušajo utajiti atentatorja kol svojega sprožil kancelariu v Drsa. Dr. Spine] r» pristaša. Tajnik stranke dr. Deutsch "jo izjavil v večernih listih, da so soc. demo-krrti večinoma proti političnemu umoru. Dunai, 2. junija, s. Ob 2. uri popoldne jo bil izdan o zdravstvenem Btanju dr. Seipla nastopni buletin: Splošno stanje sprožil kancelarju v prša. Dr. Seipel se je brez glasu zgrudil na tla. Ko so okoli stoječi ljudje hoteli atentatorja prijeti, si je ta pognal z drugim strelom kroglo v glavo. Dr. Seipla so med tem dvignili in položili nn bližnjo klop. Dva zdravnika, ki sta bila slučajuo med občinstvom, sta priskočila in pr-iskala. Konstatirala ste, da jo šla kancelarju krogla skozi pljuča in da je rana sicer težka, toda no sir-.' m. Res jo prišel kancelar kmalu zopet k zavesti. Prepeljali so ga v bolnico. Zdravniki upajo, da ga ohranijo pri življenju. Tudi atentator se ni ubil, ampak samo težko ranil. Ko se je zavedel, je trdovratno odklanjal vsako izjavo o sebi iii vzroku atentata. Dunaj, 2. junija, s. Atentator so imenuje Juvorek in je star 29 let, tkalni delavec iz Pottendorfa. Še pred atentatom je pisal svoji ženi, da hoče vsled slabih fi-nancijelnih razmer izvršiti samomor ter pri tem vzeti s seboj zveznega kaneelarja. Priznal je, da je bil dopoldne v Dunajskem Novem meslu na socijalno-de-mokratskem zborovanju, na katerem se jo govorilo, da mora dr. Seipel izginiti. Od koga je dobil nalog za atentat, kakor je to prvotno trdil, do sedaj še ni izdal. Dunaj, 2. junija, s. Danes dopoldne so se sestali pod predsedstvom zunanjega ministra dr. Griinbergerja vsi ministri, neizpremonjeno, puls 120, temperatura 37, respiracija 21. Bolnik jo pri povolj-nem apelitu. Iz rane no prihaja več kri. Dunaj, 2. junija, s. V mestu vlada veliko razburjenje. V okraju Leopoldstadt je prišlo do izgredov, pri katerih so bili napadeni židovski pasanti. Množica je vdrla v dve kavarni, kjer je demolirala vse. Tudi v Ottakringu je prišlo do demonstracij. Skupino mladeničev krožijo po cestah ter kričijo: »Socialdemokrati, Sirijo morajo plačati smrt dr. SeiplaS VTIS ATENTATA V RIMU. Rim, 2. junija, j. Vtis, ki ga jo napravil atentat na avstrijskega državnega kaneelarja je v tuk. političnih in uradnih krogih zolo velik. Papež je pri sprejemu avstrijskih romarjev imel govor, v katerem .je postavil prelata dr. Seipla drugim prelatom za vzgled tor obžaloval, da je mož, ki ima toliko zaslug za svojo domovino in za cerkev, tako težko ranjen. Govor je napravil na poslušalce zelo velik vtis. V političnih krogih menijo, da bo bo vslcd tega dogodka seja Zveze naiodov v Ženevi nekoliko zakasnila. Demisija Poincarefeve vlade MILLERAND SE BO VENDARLE UKLONIL IN ODSTOPIL? Pariz, 2. junija, n. Včeraj ob 10-30 dopoldne je ministrski predsednik Poincarč podal demisijo celokupnega kabineta. Predsednik republike Millerand je demisijo vzel na znanje. Se pred podano demisijo ministr. predsednik Poincarč predložil predsedniku republike v podpis vež zakonov, ki gredo za tem, da se v državni blagajni prihrani 450 milijonov frankov. Pariz, 2. junija, j. Kriza predsednika republiko je od včeraj akutna. Vsi listi piSejo o njej. Pri levici in tudi pri desnici se vedno bolj utrjujo propri-čanje, da se moro vsa zadeva rešiti le z odstopom Milleranda. Verjetno je, da so bo stvar rešila tako, da bo Herriot sprejel poziv Milleranda, da sestavi vlado, da bo pn Izjavil, da se bo predstavil s svojim ministrstvom le tedai. sko bo Istočasno mocel sporo- čiti odstop Milleranda. Millerand bo nato izdal na zbornico spomenico, v kateri bo v interesu preprečen ja novih notranjih tožkoč in vzpostavitve edinosti Francije naznanil svoj odstop. Nova vlada Herriota bo nato sklicala v Versailles nacijonalni kongres, ki bo izvolil novega predsednika. čeprav včerajšnji politični dogodki šo niso prinesli jasnosti, so vendarle velikega pomena. Blok 300 por.lnncev, ki ima absolutno večino v zbornici, je soglasno nastopil proti Millerandu. Vsaka sestava ministrstva jo toroj nemogoča, dokler bo Millerand na svojem mestu. Kriza bo rešena najbrže v petek ali soboto. Kakor izgleda, je MHlerand odločen zapustiti Ellys6e. Obnovite naročnino! V nedeljo sc Jc vršila v Trbovljah slavnost razvitja prapora trboveljske Orjunc. Ta se prav krepko razvija, šteje že več sto članov ln je zato trn v peti komunistom, ki smatrajo in proglašajo Trbovlje za svojo posest. Kakor hitro so zvedeli komunisti za nameravano rfhrodno slavnost, so Izdali parolo, da jo je treba na vsak način preprečiti. Agltlrall so od osebe do osebe, sklicevali sestanke ln napovedali za nedeljo protestni shod. Akcijo so vodili, kakor vse kaže, iz Ljubljane. Kakor nam poročajo, Je bil tudi dr. Lcmcž sam v tej zadevi pretekli teden v Trbovljah. Oblasll so bile na te komunistične priprave od več strani opozorjene, niso pa poskrbele za red, tako da pade velik del odgovornosti za krvave dogodke, ki so sc dogodili, tudi na našo politično upravo. Vabilu trboveljske Orjune so se odzvali bratje ln sestre iz vse Slovenije. Tudi Iz Zagreba jih jc prišla lepa četa, tako da se jc zbralo v Trbovljah v nedeljo zjutraj 700 do 800 Orjunašcv ln Orjuna-šlc. Pred kolodvorom so se formirali v sprevod, ki sc ic podal nato z ljubljansko vojaško godbo na čelu proti Trbovljam. Za godbo jc korakalo 8 zastavonoš s prapori, nato oblastno načclstvo Orjunc z inž. Kranjccm na čelu, zagrebška četa, dve močni čeli Iz Slovenije v uniformah Iu naposled več sto nacionalistov v civilnih oblekah. Domačini so sprevod večinoma simpatično pozdravljali. Z mnogih hiš so visele zastave. Dekleta lu žene so obsipale Orjunaše s cvetjem. Komunistov nI bilo videti nikjer, vsaj Izzivali niso. Pojavljalo sc Jc že upanje, da so se spametovali lu da bo potekla slavnost mirno. Tako jc prispel sprevod med prepevanjem In med sviranjem godbe skozi Vode do delavskega doma. Tam ie bila zbrana večja gruča komunistov, med njimi tudi par žensk. Kakor sc jc ugotovilo kasneje, so blU baš prišli s komunističnega protestnega shoda, kjer Jc govornik Iz Ljubljane nečuvenn liujskal proti Orjuni. Vendar pa so bili komunisti na videz popolnoma mirni. Molče so pustili, da jc šla mimo njih godba, kl Je ravno začela sviratl veselo koračnico. Ko pa so prišli do komunistične skupine praporščaki in za njimi orjunašk! voditelji, so jih začeli komunisti obsipati s psovkami in žaljivkami: «Pfuj Orjuna, zug», «Doli Orjuna«, «7.1 vela republika« itd Par Izmed njih se ie zakadilo proti praporščakom in jim hotelo Iztrgati zastave. Iz srede komunistične gruče j« padlo hitro zaporedoma več re-volverskih strelov, nastala je zmešnjava kl se je spremenila skoro v paniko, ko sta prileteli iz komunističnih vrst zaporedoma dve ročni granati ln eksplodirali s strašnim pokom. Orjunašl so se branili In streljali nazaj. Razvila se jc prava bitka, ltl je trajata dve, tri minute. Or-junaši so potisnili komuniste v Delavski dom, ki ga je nato obkolila žnndarme-rija, kl je hlla med tem dospela. Posledice so bilo strahovite. Trije naj-odllčnejšl Orjunaši, oblastni tajnik France Šlajpah, oblastni načelnik Stanko Žnl-deršlč ln njegov namestnik, glavar Orjune Šiška, Žarko Boltavzar, so obležali Smrtno zadeli na tleli. Zadnja dva sta Izdihnila v par minutah. Boltavzarju so na njegovo prošnjo prinesli še orjunaško zastavo, ki Jo je krčevito pritisnil na usta ln Izdihnil. Slnjpaha so prepeljali na kolodvor, ker so upali, da ga bo mogoče spraviti še v Ljubljano. Na kolodvoru jo umrl. Več Orjunr.šev je bilo več ali manj težko ranjenih. Njih Imena prinašamo na drugem meslu. Tudi med komunisti je od njih samih zakrivljena borba zahtevala svoje žrtve. Štirje med njimi so plačali svoje sovraštvo z življenjem, nekateri drugI s težkimi poškodbami. Tudi njihova Imena prlobčniemo spodaj. Orjunašl so odnesli ranjence v bližnjo hišo, od tam pa kasneje na kolodvor In nato vlak! deloma v ljubljansko, deloma v cellslio bolnico. Na kolodvor so prinesli tiidl trupli Zolderšlča In Boltav-zarja. Komunistične žrtve so odnesli v trboveljsko mrtvašnico, ranjence v rudarsko bolnico. Ko je bila nudena ranJenccm prva pomoč, so Orjunašl nadaljevali sprevod v Trbovlje, kjer se Je izvršilo razvitje prapora, seveda pa tiho ln brez zunanjih svečanosti. Tembolj Iskrena pa ie bila prisega vse ogromne množice, da ostanejo po vzgledu ravnokar padlih voditeljev do zadnjo kaplje krvi zvesti sveti jugoslovanski Ideji. Popoldne v Trbovljah nI prišlo do no-'Ub sDopadov, Iz Celja Jc prišel oddelek vojaštva v pomoč žandarmerljl. Na lic« mesta je dospel tudi veliki župan Šport iz LJubljane. Komunistični delavski dom Je razjarjena množica deloma opuslošl-la. Dom Jc začel pri tem goreti, vernim pa so ogenj kmalu pogasili. Zandarmcrl. ja je aretirala 18 komunistov, pri katerih so pri vseh našli orožje. Iz Laškega jc prišla sodna komisija. Rezultate njen' preiskave objavljamo spodaj. Z večernim vlakom so odpeljali Orju« naši svoje tri drage mrtve brate v LJuh< liano, kjer jih ie pričakovala že veliki množica ljudi. V turobnem sprevodu so jih odnesli v mrtvašnico pri Sv. Krištofu, Po mestnih ulicah so sc vršile zvečet tu in tam demonstracijo proti komuni, stom. Vlada je pustila vse komunlstlčn« lokale zastražltl po policiji, kl pa nI Imela povoda Intervenirati. 2RTVE V MRTVAŠNICI PRI SV. KRIŠTOFU. Trupla mrtvili borcev - junakov z.\ razmah naeijonalističnotra pokrita so bila provizorično prepeljana v mrtvašnico pri Sv. Krištofu. Na kamrnitih klopeh so ležali Stanko žnideršUS z lahkim nasmeškom na obrazu, v sredini Žarko Boltavzar in desno od nj"-ga France Šlajpah. Vsi v orjunašklh uniformah, posuti s cvetjem in šo popolnoma okrvavljeni. Videti jim je, da so umirali na krvavem slavju brez strahu, kot pravi junaki, ki umirajo in padajo za veliko ideje. Ves dan «0 romalo goste množico ljudstva na po-kopnlišče. da vidijo mučeniko svojega prepričanja. V mrtvašnici so so dogajali pretresljivi prizori: dekleta- so glasno ih-tela in tudi mnogim moškim jn poro-silo oko. Vsi pa so odbijali s težko tugo in bolestjo v srcu in z gnjevom in srdom v duši. Opoldne so so poklonile junakom tudi veliko množico tovarniškega delavstva, ki so glasno protestirale proti nočuvenemu hujskanju komunističnih voditeljev, kl jo ro. dilo tnko žalostne sadove. Predno ja bila izvršena obdukcija, so bila trupla iunakov že prekmprek. poeuta s cvet-jem. OBDUKCIJA TRUPEL USTRELJENIH ORJUNAŠEV. Včeraj popoldne, ob <1. uri se je v mrtvašnici pri Sv. Krištofu vršila obdukcija trupel. Komisijo so tvorili zdravniki gg. dr. Travner, dr. Novak in dr. Avrit-movič, nadalje državni pravdnik g. dr, Laurcnčak in preiskovalni sodnik g. dr. Sfillgoj. Obdukcija jo ugotovila nastopno: France šlajpah jfl bil zadet vzadaj levo v hrbet. Krogla lz Stcvrove pištoU kalibra 7.5 je prodrla ledvica, jetra in želodec ter se ustavila spredaj na trebuhu tik pred kožo. Smer krogle: od levo navzgor v desno. Žarko Boltavzar jo bil zadet od spredaj v vrat dc=no, kjer jo krogla prebila glavno žilo in izstopila na tilniku. Krocda ie bila najbrž oddana iz karabin-ke, strel je šel vodoravno. Stanko Znideršič jo bil zadet no pod pazduho. Krogla jo šla skozi pljučno krpo desno, naravnost skozi srce in sc ustavila na levi prsni strani tik pred kožo. Smer krogle, oddano iz stev-rovke, je šel od desne zgoraj v levo navzdol. Znideršič jn bil torej najbrže zi-det z okna. Dobili so torej vsi trije lo po on strel, ki pa jo bil smrtonosen. PREVOZ V NARODNI DOM. VELIKANSKI NAVAL NARODA. Takoj po končani sodni obdukciji so prepeljali žrtve iz mrtvašnico pri Sv. Krištofu v avlo Narodnega doma to jih pložili na katafalke. Avla jo po-rlobna cvetličnemu gaju in je zavita v črnino. Nad krstami w> postavljeri visoki baldahini. V sredini leži I. oblastni tajnik France šlajpah. na desni strani glavar Orjuno v Šiški Žarko Boltavzar in na levi strani oblastni čelnik Stanko Znideršič. Vso tri žrtve; so pokrito z orjunnškiml prapori, za kojih čast so parili mladi borci. Oh krstah* stojita kot častna straža dva uniformirana Orju naša s karabinkama v rokah. Ko so kmalu po 18. avlo odprli, se je ljubljansko občinstvo trumama prihajalo poklanjat prvim žrtvam nae^ jonnlističnega pokrota v Sloveniji. Ob. finstvo jo krste olrsulo s šopki svežega cvetja. Šo pozno zvečer je stalo pred Narodnim domom ogromno število ljudi, ki niso mogli priti več na vrsto, kor so avlo kmalu po 9. zaprli. Mimo žrtev jo dofiliralo v teh treh urah več tisoč ljudi. Žrtve TEŽKO RANJENI ORJUNAŠI. Alojz L e b a r, praporščak Orjune. Ima težko rano na desni nogi, ki jo je dobil od drobcev granate. Albin A r n i 5, delayee iz Rakeka, težko ranjen v levo nogo od granate. Frano Lešnjak, posestnik iz Rakeka, ranjen na obrazu in roki. Josip K u k e c, lesni manipulant in praporščak Orjune na Rakeku, zadet v desno roko. Vlado P o r e k a r, učitelj In načelnik Soštanjskoga Sokola. Okoli 10 Orjunašev je bilo dalje lahko ranjenih. V celjsko bolnico jo prispel samo en ranjenec, ki pa je bil že včeraj odpuščen. MRTVI KOMUNISTI. Med bojim so padli, smrtno zadeti, sledeči rudarji komunisti: Albin F r i t z, 27 let; i Jakob O c e p e k, 00 let; , Ivan Rozin, 70 let; Franc Fakln, 20 let. * A. A Trupla so bila prepeljana v mrtvašnico v Trbovljah, kjer se je vršila včeraj popoldne obdukcija. Pogreb se vrši danes popoldne. RANJENI KOMUNISTI. Število ranjenih komunistov je težko dognati. V Ljubljano so pripeljali v nedeljo popoldne v bolnico sledeče: Karla R a z b o r š k a, ki ima strel v glavo, Mirka Weinbergerja, zadot v trebuh in je njegov položaj jako opasen, Ivana Hlebca, ki je zadet, v desno roko, Ludovika F a j n a, strel v desno nogo. Težko ranjena je bila tudi rudarjeva žena Ilclena O b a c h e r, ki je prišla slučajno mimo. Lahko ranjena sta bila, kolikor smo zvedeli Miha Vastek in Ferdo Z a k r a j š c k, več pr. jih jo v domači skrbi. Ljubljana žaluje Bela Ljubljana so j.* včeraj oblekla v črno obleko. Itaz vseh hiš plapolajo črno žalno zastave ali trobojnice s flori. Vse žaluje in govori se samo o krvavih dogodkih v Trbovljah. Komunisti so so poskrili, njihov Dom na Turjaškem trgu pa je zastražen cd policije. Dr. Lemež jo pobegnil, kakor zajec, prav tako. kakor ]K> znanih dogodkih na Zaloški cesti, kjer jo pognal naliujska.no delavstvo v smrt, potem pa je ostavii na cedilu. Oblastni odbor Orjune je izdal mrtvaške liste. ki so naliiti po ulicah iu nalepljeni tudi po oknih kavarn iu trgovin. Razburjenje je velikansko in narašča od ure do ure. Zvečer so patmljirali orožniki in redarji v sklenjenih vrstali po mestu, na več krajih so intervenirale tudi orjunaike akcijske čete. Opaža se že tudi močen dotok prebivalstva z dežele, ki se bo danes še povečal. Pogreb micijonaliiih mučenikov bo očividno manifestacija, kakršne šo ni videl slovenski narod od 20. septembra 1P0S, ko je spremil k večnemu počitku Ivana Adamiča in Rudolfa Lundra. Proti večeru so številne trgovine okrasilo svojo izložbe s slikami padlih borcev - junakov. »JutTo« je seveda o krvavi trboveljski tragediji izdalo posebno izdajo. ki pa se je žal, ker se v nedeljo delo v tiskarnah ne sme začeti pred polnočjo, malo zakasnila, tako da številke nismo mogli razposlati na vse strani že s prvimi jutranjimi vlaki. Vendar pa so jo V3aj v večjih krajih ramprodajalci dobili že tekom včerajšnjega. dneva. Čeprav smo razposlali mnogo večje množine, kakor po navadi, je bila številka povsod takoj razprodana. V Ljubljani jo bilo »Jutro« na ulici že na vse zgodaj. Tekom dopoldanskih ur so ga pobrali ljudje nad 10 tisoč izvodov in skoro nisi videl na ulici nikogar, ki bi (ra ne čital. Ze lia tem se je videlo, kako ogromno je zanimanje in sočustvovanje vsega prebivalstva. Tekom dopoldneva je izdal posebno izdanje tudi »Slovenec«. Prav kakor smo napovedali, jo že začel zavijati in prati komuniste. Za enkrat si še ne upa odkrito na dan, ampak navaja samo pripovedovanje »očividcev« Pri tem pa si izmišlja najgnusnejša nato'-cevanja, samo da bi oblatil Orjunaše ia omilil zločin komunistov. ŽALNA SEJA ORJUNE. Večraj zvečer se je vršila v areni Narodnega doma žalna seU vseh ljubljanskih Orjun. Slavnostni žalni govor je imel predsednik mestnih «Orjun» brat Kalukira, ki je v živih ln Tjretresujočih besedah orisal požrtvovalno in uspešno delo, kt so ga izvršili padli borci-junaki za razmah nacionalističnega pokreta v Sloveniji. Pozival je vse navzoče brate, da se še z večjo ljubeznijo lotijo dela, da čimpreje napoči čas, ko bomo lahko mirno uživali 9 tolikimi žrtvami pridobljeno svobodo. Svoj govor, ki je napravil na vse navzoče globok utis, je zaključil s trikratnim vzklikom «Slaval» padlim žrtvam. DOBROVOLJCI OB TRBOVELJSKI TRAGEDIJI. Oblastni odbor Saveza Dobrovoljcev kraljevine SHS v Ljubljani je sprejel na svo,ji izredni seji dno 2. junija 1924, sklicani povodom trboveljskih dogodkov, sledečo resolucijo: Zvesti veliki ideji narodnega osvo-bojenja in ujedtajen.ja so klanjamo spominu žrtev, padlih za to idejo. Obsojamo moralne in dejanske oovzročiteiie hratomorneia čiua. s ka- terim so sl oni blazno domišljali, da zaniorejo zadušiti ali zajeziti jugoslovensko državno in narodno misel v njenem zmagovitem razmahu. Zahtevamo od državne oblasti, da nemudoma tn brezobzirno zajamčl dolžno spoštovanjo vzvišeni ideji edinstva, zgrajenega na kosteh neštetih najboljših sinov našega naroda. V to svrho smatramo za neobhodno potrebno, da dajejo državni organi s svojim javnim delovanjem sami najboljši vzgled in da jih no vodijo partizanski strankarski interesi, v katerih vidimo izvor vsega zla. Naglasa m o, da je jugosloven-ska. misel največja moralna sila, ki edina moro družiti vso slojo v bratskem sodelovanju za Tazvoj ln napredek celokupnega naroda,. Izjavljamo, da bomo, dosledni svojim tradicijam, stali neomajno na braniku dosežene svobode in ujedimje-nja našega naroda, če treba tudi z najskrajnejšimi žrtvami. POLOŽAJ V TRBOVLJAH. V nedeljo ponoči in tudl včeraj je bilo v Trbovljah v splošnem mirno. Opažati je bila mrzlična nervoznost in velika razburjenost med komunisti Od vojaštva je ostal za vsak slučaj le še oddelek 40 mož, dočim je orožni-štvo močno pojačeno. Popoldne so se pričeli komunisit, zopet zbirati in so jih morali orožniki razpršiti. Preiskava jo v polnem teku. Aretacij je doslej 18; o vseh aretiranih komunistih je dognano, da so streljali, in jo proti njim na razpolago tudi mnogo obtežil-nega materijaia. Pričakujejo šo ua-daTjnih a rotacij. KJE JE BIL DR. LEMEŽ? Brezvestnost komunističnih voditeljev sc na najbolj jasen način kažo po njihovem nedeljskem obnašanju. Kakor so pred leti voditelji komunistov delavstvo bii-skali, da je prišlo do žalostnih dogodkov na Zaloški cesti, sami pa so takrat poskrili v varno zavetje, tako jc tudi v nedeljo komunistični generalštab poslal v ogenj rudarje in z njimi celo ženske, gospodje kolovodje so se pa odpeljali drugam, ker jo bilo njihovo živ-lienjo očividno prodragOceno, da bi ga izpostavljali. Kjo je bil v nedeljo vrhovni poglavar slovenskih komunistov se različno govori, priče pa izpovedujejo, da se je dr. Lemež takrat, ko se je zanj v Trbovljah pretakala delavska kri, veselo zabaval na Bledu. Zakaj si jo la dan izbral ravno Bled no vemo, vsekako pa. jo verjetno, da jo njegovemu cinizmu in brezvestnosti najbolj odgovarjalo, da si potom, k je nahujskal rudarje in organiziral trboveljsko morijo v najlepšem kraju Slovenije privošči v kritičnem trenutku užitek, ki jo sicer namenjen lo za »buržuje«. Ugotovitev sodne komisije Lašlio, 2. junija. Danes je sodna komisija iz Laškega, ki jc poslovala po usodnih dogodkih v Trbovljah, svoje delo na licu mesta za ključila. Nedvomno je po njenih ugotovitvah dokazano, da so komunisti že dali časa napad pripravljali. Tudi shod, ki so ga imeli komunisti v nedeljo v Trbovljah, Ic bil sklican le s tem namenom, da se ž njim zbere kar največ ljudi za atako. Na nedeljskem shodil komunistov je govoril tudi tehnik Kline iz Ljubljane, ki je med govorom ob gotovem času pogledal na uro, potem pa takoj nehal govoriti in zaključil shod. T o se je zgodilo z namenom, da Je množica rudarjev razjarjena In naliujskana, kompaktno vdrla proti sprevodu Orjune, kjer Je takoj nato prišlo do spopada. Sodnijsko Je nadalje ugotovljeno, da so ročno granato, ki lo padla ter pustila drobce v ranah zadetih ljudi, vrgli komunisti. Sodnllska komisila Je končno ugotovila, da nt dala Orjuna nobenega povoda za incident. Ne samo to', ugotovljeno Je, da Je Orjuna cclo z velikim sa-mozatajevanjem prenašala provokacije komunistov, ki so bili ob cesti, kler se Je sprevod premikal, po načrtu razmeščeni ter pripravljeni za napad. Danes je biio v Trbovljah aretiranih večje število oseb, ki so bile prepeljane v sodne zapore. te prapore, kajti oni bodo oznanjali, da jim sledi nepremagljiva vojska Ju-goslovenskili Nacijonalistov, katera s h dobro zaveda svojo težko, toda nad vse častno naloge. Ti prapori so simbol naših idealov lu naša naloga, ak-cijona-šl, je: braniti te prapore do zadnjega .diha in da jili v boju ne zapustimo živi. Ponosni moramo biti, da smo med onimi, katerim so ja poverila ta, častna naloga, ponoani, da smo odbrani slediti tem praporom na neodreSeni Jadran in na neodrešeno Gosposvet-sko polje. Zato naj ti prapori zavihra-jo visoko, v znak, da je naša akcijona spremna vsaki Cas zgrabiti za orožje, spremna, da preje pogine, kakor jih zapusti. H koncu izrekam v imenu akcijon željo, da naj bi ravno ta novi prapor Delavske Orjuno zbiral okrog sebo ak-cijone iz delavske sredo, izmed na,šili vrlih narodno zavednih delavcev ter s temi pomnožil našo pre.potrebno vojsko, ki bo vedno pripravljena, ne samo z besedami in praznimi frazami, marveč, tudi z orožjem zastopati in ščititi delavsko koristi. Živela delavskiu Orjuna! Živela delavska akcijona! * Zdravo!« Odmev krvoprelitja v Mariboru Maribor, 2. junija. Ravno v trenutku, ko so se v nedeljo zgrnili črni oblaki nad Ljudskim vrtom in so nastopili Sokoli-telovadci k prostim vajam, so se vrnili iz Trbovelj nekateri mariborski Orjunaši z vestmi o bestljalnem napadu komunistov. Množic občinstva se je polastilo sveto ogorčenje nad brutalnostjo tujih plačancev. V večjih gručah je občinstvo živahno komentiralo vzroke In posledice nečuvenega krvoprelitja naše naeijonalne mladine. Podrobnosti in natačnejšo podatke so v Angliji in Ameriki po krivdi tega brezvestnega režima naravnost osovraženi, ker vsa naša diplomatlčna služba nI «n!8 drugega kakor korito, iz katerega žre par Pašičevih podropnikov«... Da stvar lepšo in pristnoje izgleda, tarna člankar o nesrečni usodi našo države, ki da je v šestem letu po zmagoviti vojni brez prijatelja na celem svetu, brez zaveznikov razen Italijo, brez ugleda, — in se tolaži, da »naj Pašičov režim divja kolikor hoče, brez ugleda v svetu so bo sesul kakor lončeni velikan...» Mi te stvari samo citiramo, polemizirajo pa naj s »Slovencem« njegovi bralci, ako imajo sploh kaj podlago za samostojno razmišljanje. Porota V Ljubljani, Novem mestu in Celju je bilo včeraj otvorjono poletno zasedanje porotnoga sodišča, v Maribora prične 10. junija. V naslednjem podajemo včerajšnja poročila. UŽALJENI PLESALCI. Ljubljana, 2. junija. Porota se je bavila danes dopoldne s slučajem težke telesne poškodbe, ki so jo izvršili Frano Bizjak, Jožo Kisel in Leopold Resnik 1?. Moravč nad učiteljem Josipom Jerelom. Porotnemu sodišču jc predsed9v.1l dež. sod. svetnik Antloga, votanta sta bila dež. sod. Bvetnika Janša in dr. Gradnik, drž. pravdnik dr. Do-minico. Dne 26. novembra 1922. so se v gostilni pri županu Resniku v Moravčah domači fantje, med njimi obtoženi, živahno zabavali pri viuu in plesu. Med splošno zabavo sta so zavrtela tudi učitelj Jerele in njegova zaročenka, sedaj žo njegova žena, Brigita BOrStnarja, ki je odklonila vse drugo plesalce. To je napravilo hudo kri in fantje so se hoteli maščevati. Hoteli so zalo učitolja malo »poflikatl«, nastala pa jo težka telesna prinesli pozneje došll Orjunaši k sokol- poškodba. Počakali so namreč Jereleta cali nasprotnikom, naj prenehajo s stre, Ijanjem. Porotniki so vprašanje krivde »oglas, no potrdili, nakar ja oil Skele obsojen na 4 leta težke ječo. USODEPOLNA SLABOST, Dne 14. februarja se je pripeljala po-poldne iz žalskega sejma v Arelonjo več-ja družba, med njimi neki Mihael Ver-dev. Ko so se okrog 21. ure podali po cesti proti Št. Ilju domov, so opazili zu-naj trga za neko vrtno ograjo ležati pred hišo nekega moža, polog njega pa sta. ti žensko, no da bi se, kakor sami pri-čajo, za nje pobrigali. Bil jo to Avgiut Zdovc, 20-Ietnl rudar Iz Velenja. Kmalu so slišali za seboj preklinjati dotičnega moža g »porka madona«. Ko se je nato eden izmed družbe obrnil, rekoč, da zelo nerad sliši take kletve, so je zakadil Zdovc z debelim kolom, kl je bil na-slonjen pred hišo, za družbo ter je udaril Mihaela Verdeva s tako silo po glavi, da jo nastopila vsled otrpnjenja mož-ganov prihodnjega dne smrt. Obtoženi Zdovc se izgovarja s popolno pijanostjo. Pripoveduje, da mu je postalo za plotom slabo, vsled česar ga je hotela ma-ti spraviti v hišo. Med tem pa je bajo prišla mimo njega družba, od katere ga je nekdo ozmerjal z besedami: »Kaj pa ta 6vinja pijana«. Ko se jo sam nato pridašil in jih pozval, naj gredo naprej, ga ie zopab nekdo zavrnil r, besedami: •Kaj boš ti srene!« Te besede so bile po obdolženčevem zagovoru povod za usodepolno dejanje. Zdovo tudi trdi, da je družba podrla na tla njegovega tovariša Kranjca, kateremu je hotel sam pri ti na pomoč. Pričo pa trdijo, da je bil ravno Kranje tisti, kl je podstavljal noge. Glavno vprašanje glede uboja bo porotniki potrdili z 8 proti 4 glasovom. Z ozirom na popolno priznanje krivdo in dosedanjega neomadeževanega življenja ter z ozirom na to, da jc storil dejanje v pijanosti, je bil Zdovo obsojen na 2 in pol leta težke ječe. ski veselici v Narodni dom. Odbur Sokola je linel takoj sejo In sklenil koncert in ples odpovedati. Ob 21. je godba odšla, gostje pa so še nadalje razpravljali o žalostnih dogodkih. V hipu jo šla od ust do ust lc ena misel, da je pač zadnji čas za nastop močne roke v vladi in na združitev vseh nacijonalnih elementov. Isto mnenje prevladuje danes tudi po celem mestu. Žal so se širile o krvavi nedelji tudi razne neresnične vesti in tako je danes ves dan brnel telefon podružnico »Jutra«, kamor se je občinstvo obračalo za Informacije. Vsled naše objave, da pride opoldne posebna izdaja Jutra iz Ljubljane, sc je zbrala po 12. uri na kolodvoru in pred lokalom podružnico »Jutra, cela množica ljudstva, ki sc je kar trgala za »Jutro«. V nekaj minutah je bila vsa naklada razprodana. Ogorčenje javnosti je nepopisno. Na glavnem kolodvoru so tekom dne naši železničarji vrgli dva komunista iz urada. Sploh pa imajo komunisti v Mariboru posebno taktiko: skrivajo se pod vsemi mogočimi firmami. Nedavno pa se je ob priliki znanega zborovanja vajencev pokazalo, da se tiho, a sistematično organizirajo po takozvanlh celicah v podjetjih. Sumi se pa, da so največje zalege protidržavnili rovarjev v podjetjih mariborskih nemških mogotcev in raznih naeijonalno politiranlh podjetjih, kjer so cele legije nenadomestljivih inozemcev. Bogve, kakšne misije Imajo. Oblastni odbor Orjune v Mariboru je imel snoči v »Narodni Čitalnici, žalilo sejo za padlimi žrtvami. Raz poslopja mestnega magistrata In številnih drugih hiš, tudl nemških, vise črne zastave, ali državne, povite s flo-rom. čelnika Stanka Cetnik, člani Narodne Odbrane, or,junaški zastopnik ugrabljenega Primerja, jo Stanko žnideršio imel en živ-ljcnski program: Nacijonaliz&m. Sovražil je njegove sovražnike. Zavedal se je, da je troba gnojno rano izžgati iz telosa. Ruskih boljševiških metod moramo za vsako cono biti ohranjeni. Kako si jo pokojni mislil nalogo akcijsko čete, jo razvidno iz njegovega koncepta, pripravljenega za nagovor akcioni trboveljske Delavske Orjune. Ta koncept je v besede pravem pomenu zapečaten z njegovo srčno krvjo. Neizgovorjeni, globoko občuteni govor mučenika jugoslovanskega _ na-oijonalizma prinašamo v naslednjem: »Z današnjim slavjem se je pomnožilo število nalili praporov. Poudarjam : naših!, kajti to niso paradni-, nogo bojni prapori; zato so v prvi vrsti: naši! Oni bodo vodili akcijono na branik edinstveno Jugoslavije proti notranjemu in zunanjemu »ovragu, Zato, bra-tjo, ko bodemo pozvani, da zgrabimo za orožje ter pohitimo v boj, kjrr bodo pokale bombe in govoril nož, naj trepeta,jo različni Radiči in Mussolkiiii žo ob samem -noclcdu na + Proglas SLS, s katerim se jc ta stranka poslovila od Narodne skupščine, je v vsej državi napravil skrajno neugoden utls. Zlasti neprijeten je Davidovi-čevim pristašem, kl so ves čas pripovedovali, da klerikalcem nI za revizijo ustave, ampak le za boljšo upravo. Iz oklica pa se vidi, da za vsem delom SLS stoji lc ena fiksna ideja klerikalizma: dobiti Slovenijo v svoje kremplje. Proti državnemu jcdlnstvu je, ker vidi. da v Beogradu ne more trajno biti na krmilu. Bil bl pa takoj za centralizem, ako bl mu v Beogradu bilo zagotovljeno gospostvo. Skrajno mučen utis delajo tudl nerodne grožnje kroni. Klerikalci še vedno koketirajo z Ljubo Jovanovičem, ki ga varajo češ da bi marsikaj popustili, ako bl on sedel na Pašičevem mestu. Proglas pa je tudl v tem oziru otežil stališče opozicije. Položaj vlade še nikdar ni bil tako trden kakor je danes. + O preobratu v svetovni politiki. Nedeljski »Slovence« je prinesel intere-santen, za politično - jezuitsko obravnavo publicističnih tem nad vse značilen članek o »Preobratu v svetovni politiki« Čitaš in spoznaš, da ta preobrat ne obstoja v ničemer drugem, ko v »popolni izolaciji naše lepe, bogate itd. države«, Ko so povsod drugod — tako nekako ugotavlja člankar -:- vse preraja, izoblikuje na zunaj in znotraj in ee celo »na verskem polju vidi mogočno stremljenje po zedinjenju v eno cerkev«, — v tem tako pomembnem času torej, čltamo nadalje, je režim v Jugoslaviji uvedel pri kriti absolutizem, krmi f'ojo pristaše z denarjem iz dlspozlcljsklh fondov, pripravlja krvavo nasilje, se je Pašičeva porodlca zvezala edlnole z Italijo in niti s Francijo nima nobeno nosrodbe. smo zunaj gostilne, ga napadli iz zasedo in pobili na tla. Jerele so je zgrudil nezar vesten na tla, pretresel si je možgane in lobil atrofijo očesnega živca. Po izjavi izvedenca dr. Dereanija bo v doglednem času na levem očesu sploh oslepel. Obtoženci bo v splošnem priznali krivdo, le Resnik se jo izgovarjal, da se napada ni udeležil. Kljub tomu bo porotniki na splošno začudenje zanikali vprašanje gledo krivde, nakar so bili vsi trijo obtoženci oproščeni. Zagovorniki so bili dr. Tominšek, dr. Zoro in dr. Brejc. DVA PRETKANA TATOVA. Novo mesto, 2. junija. V noči od 16. na 17. novembra jo bilo vlomljeno v trgovino Rudolfa Trapecar-ja na Radni pri Sevnici. Tatovi so iz-drli omrežje v oknu trgovino in odnesli liianufakturnega blaga v vrednosti nad 21.000 Din. Sestra oškodovanega trgovca, llermina, je osumila nekega moškega, ki pe jo usodnega dne z drugim uoznancem potikal po Radni. Dne 4. de-ccmbra ju je slu5i'iio izsledila na postaji v Sevnici, nakar sta bila aretirana: bila sta 82-letnl Frano Slemenik, izde-lo vatel j Sfietk v Libojah in 25-letni Josip Komplet, samski krošnjar v Celju. Toda prebrisana tatova sta se znala tako spretno zagovarjati, da 6ta bila čez 14 dni izpuščena iz zapora. Dne 4. januarja 192i. pa sta bila vnovič aretirana v Zagrebu, kamor sta se odpeljala z ukradenim blagom, da ga razpečata. Senat je bil sestavljen tako-le: predsedoval je predsednik okrožnega sodišča dr. Polenšek, votanta višji sodni svetnik dr. Tlrašoveo in svetnik Luznar. Oba obdolženca tajita kot dosedaj. Nastopila je priča Liza Bobek, ki je potrdila, da je Slemenik pri njej spal. Zagovarjal jo Slemenika dr. Ivanetič. Kompleta pa dr. Ahačič. Obtožbo je zastopal namestnik državnega pravdnika Kovač, prvomest-nik porotnikov je bil Alojz Hočevar. Glede Slemenika so porotniki odgovorili s 5 glasovi »da« in 7 »ne«. Slemenik je bil oproščen. Glede Kompleta so porotniki potrdili vprašanje z 8 proti 4 gla^ sovom, nakar je bil obsojen na 18 mesecev tožke ječe. KRVAVA' SVATBA. Celje, 2. junija. Kot prvi stoji pred porotniki pri letošnjem letnem porotnem zasedanju 24-let.ni Frane Skele, posestnikov sin v Planjskem, obtožen zaradi hudodelstva nboia in težke telesne poškodbe. V noči od 18. na 19. februarja 1921. je bila pri posestniku Janezu Skledarju v Vinarjih žonltvanjska gostija, na kateri so jo nahajalo žo več prežarjov, med njimi tudi Franc Topolovec. Kmalu po polnoči so pa opazili ti prežarji, da se bližajo drugI. Ko so se podali izza hiše prihajajočim nasproti, med prvimi Topolovec, je padlo iz gručo novih prežarjov več strelov. Eden izmed teh je zadel Topolovca v trebuh smrtno, drugi pa težko ranil Jožefa Petroviča na levi prsni strani. Obdolženec Skele priznava, da je streljal iz vojaške puško. Trdi pa, da zato, ker je nasprotna gruča napadla njutovo ter oddnla par strelov. Kakor pa izpove,10 verodostojno priče, je obdol ženen več fantov naravnost pozval, naj gredo napodit prežarje pred Skledarjevo hišo. V la namen jo vzel Skele s seboj tudl vojaško puško, iz katere je oddal brez vsakoga povoda več strelov, kojih sledovi se poznajo na Skledarjevl bMI. Iz nasprotno strarl je padel edini strel Šole tedaj, ko je bil Topoloveo že smrtno zadet in so njegovi tovariši clasuo kjl- 2. junija: ZAGREB. V efektih je bila tondeucs danes prijazna. Precejšnje povpraševanje jo bilo po Eskomptni in tudi po Jugo. V industrijskih papirjih je bilo precej zanimanja za Slovenijo. — V devizah jo bila tendenca čvrstejša. Kužen Italije in Pariza so porasle vse devizo radi pomanjkanja blaga. Danes Jo izostala tudi intervencija Narodne banke. Čuduo Je, da jo kljub atentatu na Seipla Dunaj daues poskočil. Pariz je ponovno mednarodni; močno oslabel, pa je padel tudi na zagrebški borzi. Promet je bil precej velik Največ se jo trgovalo v devizah na London, New-York, Prago in Švico. Notirale so devize: Amsterdam 3100 do 0, Duns| 0.1155 do 0.1175, Budimpešta 0.09 do 0.11, Bukarešta 0 do 36.75, Italija Izplačilo 355.4 do 359.4, London izplačilo 350.13 do 359.25, New-York ček 82.7 do 83.7, Pariz 407.5 do 412.5, Praga 242 do 215, čok 241.25 do 244.25, Švica 1468.5 do 1473.5; valuto: dolar 81.5 do 82.5, aK 0.1154 do 0.1174, Kč 237.5 do 240.5, liro 854.5 do 357.5; efekti: Trgo 38 do 89, Eskomptna 133 do 134, Hipo 67.5 do 69.5, Jugo 119 do 120, Ljubljanska kreditna 235 do 0, Praštediona 915 do 917A Etno 134 do 135, Siavenska 110 do 114, Srpska 139 do 140, Eksplotncija 120 do 127.5, Narodna šum ska 98 do 100, Gutmann 899 do 900, Slavonija 113 do 115, Sečerana 1160 do 1175, Isis 60 do 61, Trbovlje 605 do 615, »vornica vagonov 0 do 128, Vevče 0 do 105, 7 odst. posojilo 66 do 67, agrarne 25 do 26, Vojna škoda 140 do 141. BEOGRAD. Tečaji so danes moSno poskočili. Notirale so devize: Amsterdam 0 do 8150, Dunaj 0.115 do 0.1162, Bukarešta 35.5 do 35.75, Ženeva 1452 do 0, London 855.75 do 357.25, Milan 358 do 859, New-York 82.6 do 0, Pariz 410 do 412, Praga 243.25 do 213.50, Sofija 58.5 do 59; valute: Kč 241.5. ČUKIH: Beograd 6.95, New-York 568.50, London 24.51, Pariz 27.80, Milan 24.52, Praga 10.65, Budimpešta 0.0065, Bukarešta 2.35, Sofija 4.05, Dunaj 0.00974. TRST: Beograd 27.90 do 28.10, Dunaj 0.03175 do 0.03275, Praga 67.50 do 68, Pariz 113.60 do il4.50, Ne\v-York 23.10 do 23.20, Curih 408 do 411, valute: dinar 27.9(1 do 28.15, dolar 23 do 23.15, 20 zlatih frankov 87.50 do 88, uradni tečaj zlato lire 444.87. DUNAJ: Devize: Beograd 858 do 862, London 306.300 do 807.300, New-York 70.935 do 71.185, Pariz 3477 do 3493, Praga 2080 do 2090, Milan 8074 do 3086; valute: dolarji 70.460 do 70.860, funti 304.500 do 306 100, lire 8070 do 3090, dinarji 854 do 860. BERLIN: Beograd 5.09, Milan 18.10, Praga 12.27, No\v-York 419. LONDON: Beograd 878, Curih 24.54, Milan 99.37, Praga 147.75. NEW-YORK: Beograd 122.75, Berlin 23.75, London 431 tli osminke, Pariz 505, Curih 17.59, Milan 431, Dunaj 14.12, Budimpešta 11.50, Praga 292.25. TERMIN8KA KUPČIJA S KAVO. (Ceno za 100 kg netto brez konta.) Trst, 2. junija. Za junij 725, 710, M avgust 720, 705, za november 715, 700, zn februar 1925. 710, 695, za april 700, 685. Tendenca vzdržana. NOVOSADSKA BLAGOVNA BORZA. Novi Sad, 2. junija. Pšenica: bnfika in sremska, 79 do 80 kg, 2 odst., 297.5 800. Turscica: baSloi, duplikat kasa, 225 do 230; za junij, 23^.u; sremska, promptno 285. Oves: baški 285. Celokupni promet: 25 vagonov pšenice, ,70 turščice, 10 ovsa. Tendenca slaba. Kongres učiteljstva meščanskih strank Meščanske šole v naši državi nlmalo pri šolskih oblasteh na najvišjem mestu liste zaslombe, kot Jo uživajo po drugih državah, imenoma na Češkem, Nemškem I Francoskem. Da so danes Cehi, Nemci. Francozi gospodarsko tako močno razviti, se imajo zahvaliti samo — meščanskim šolam. Hoteč s tem nazorom prodreti tudi v naši državi, se Je učiteljstvo meščanskih šol na lanskem kongresu zedlniio na drzni misli, prirediti konccm šolskega leta 1923./24 v Beogradu razstavo vseh izdelkov meščanskih šol Iz ccle kraljevine. Pred razstavo pa naj bi se vršil kongres učiteljstva v Novem Sadu. Ta načrt sem Imenoval drzno misel, ki se pa uresniči in meščanskim šolam dokaz gotovo posreči. Vse šole naše širne domovine odpošljejo te dni svoje izdelke, nakar poleti učiteljstvo samo v osrčje države, da uresniči lepi program kongresa i razstave. Dnevni red kongresa 20. in 21. Junija v Novem Sadu Je sledeči: I. Otvoritev kongresa. II. Poročilo tajnika. III. Poročilo blagajnika. IV. Učni načrt za mešč. šole poljedelskega tipa. V. P. Barjaktarovič: Izostanek, razvitek In cilj mešč. šol. VI. Predlog odbora za otvoritev tečaja za risanje, rokotvorni pouk In telovadbo. VII. Slučajnosti. VIII. Odhod na otvoritev razstave v Beograd. Razstava bo otvorjena 22. VI. In ostaue odprta do 29. VI. Nadzorstvo so prevzele okoliške, naj bližje mešč. šole iz Pančeva in Novega Sada, Zemuna, združeno učenci ln učitelji. Razstava bo nastanjena v poslopju II. moške beograjske gimnazije, ki ga je radevolje dala na razpolago uprava zavoda. ' Kongres učiteljstva meščanskih šol In razstava Izdelkov imata kot že omenjeno namen popularizacije ustanove meščanske šole kot take in to v srcu naše države, da jo bodo razumeli tam, kjer je še nimajo in podprli od tam, kjer to lahko store. Skratka, meščanske šole hočejo s lem kongresom In razstavo povzročiti načelno bitko ln sebi nakloniti — sijajno zmago. Češka ima z nami enako število prebivalstva. Povsod Jo postavljamo za vzor, a to jc tudi vse kar storimo, da capljamo za njo. Navedlmo samo dve števili, ki nam nujno povesta, da mora dobiti zmago meščanska šola. Pri enakem številu prebivalstva Ima Češka 156/ meščanskih šol, v naši državi pa jih naštejemo le, reci ln piši, 89. Radi teh dveh številk moramo želeti, da zmaga misel kongresa ln razstave. nadučltelja Vidmarja Iz Čateža, ln malo hčerkico. Bil Je I. oblastni tajnik Orjune, nacljonallst z dušo In telesom, Izredno blagega In dobrega srca. Star Je bil 31 let Stanko Žnlderšlč oblastni čelnik Orjune, je Iz ugledne narodne rodbine v Matcnjl vasi pri Postojni. Krepak In stasit mladenič, človek dejanj in malo besed, Je bil pravi ponos orjunaške armade. Bil je aktiven član •Narodne Obrane« v Beogradu, med svetovno vojno preganjan od avstrijskih oblasti, po vojni pa Je moral pobegniti lz svojega rojstnega kraja. Bil je med ustanovitelji nacijonalncga pokreta v Sloveniji. Italijanske oblasti so radi njegove iredentistične propagande razpisale nagrado na njegovo glavo. Prva leta prevrata Je bil državni upravitelj V/indlsch-graetzovega veleposestva v Planini, sedaj pa upravitelj veleposestva konzula Shvcgla VVilsonia na Bledu. Padli Orjunaši s * omenjali. Sedaj se Jim Je pridružil Hrastnik, kl ima zelo razvito društveno življenje. Dokaz za to je, da zidajo vsa na« rodna društva svoj dom, kl bo do Jeseni gotov. V njem bodo Imela prostrano dvo rano za gledallščne predstave In koncertne prireditve. Minoll teden je priredilo Olasbeno društvo Hrastnlk-Dol prav lep vokalni In instrumentalni konccrt pod vodstvom učitelja g. D. Candra. Orkester je pa svl-ral več komadov, med njimi par razmeroma težkih skladb, zbor pa je pel skladbe Adamiča, dr. B. Ipavca, St. Premrla, J. Aljaža in dr. Sclnvaba. Vzpored se jc hitro vrstil, nudil Je prijetno Izpremetn-bo, ker so bile na nJem tudi solotočke. Zbor Olasbenega društva Hrastnik-Dol ni številen, Ima pa dobre glasove. Discipliniran je, dinamično lepo izvežban, poje z veseljem. Posebno v hitrih tempih (Fantovska, V Korotan, valček »Dobro jutro*) se je Izvrstno odrezal. V g. Candru Ima muzikalnega, zelo zmožnega In po tem nastopu sodeč rutlnlranega pevovodjo. V solotočkah sc je Izkazal tcnor-barlton g. Podlogar, kl je v družbi z melikitn In srčkanim glasom gdč. Hofbauerjeve zapel tudi D. Jenkov duet »Slabo sveča je brlela«, g. Jager iz Trbovelj je prednašal Beriotov Adagio Iz koncerta št. 9, Dvofakov »Impromptu« In Beriotovo »Domačo pesem« z znanjem nadarjenega goslača. Spremljanje na klavirju je točno oskrbel g. Cander, pevovodja Olasbcne Matice v Krškem. Pcvo-vodja g. Cander je pokazal svoje soll-stovske zmožnosti v basovskem solu Joj, ti nesrečni otrok moj Iz p. H. Satt-nerjeve »Jelteveje prisege«. Vse točke ob širnega vzporeda so poslušalci sprejeli z velikim odobravanjem. Ker Je pa dvorana v šoli majhna, Je bilo društvo prisiljeno konccrt drugi dan ponoviti, pač znamenje, da se tirastničanje za koncerte zanimajo. Vtis prireditve je bil zelo lep: orkester zbor In solisti so podali, kar so najboljšega mogli. Q. pevovodja Cander jc z uspehom svojega truda lahko zadovoljen. Popoldanskemu koncertu ]e prisostvoval v imenu odbora »Zveze slov. pevskih zborov« zvezni pevovodja g. Zorko Prc-lovec Iz Ljubljane. France Šlajpah ravnatelj Kolafeve tvornice kemičnih In farmacevtskih izdelkov v Šiški, magister pharinaclae, je sin oskrbnika bolnice za silo v Ljubljani, g. Josipa Šlajpaha in brat žlvlnozdravnlka in upravnika žreb-earne na Selu, Ignacija Šlajpaha. Bil Je eden najagilnejših članov orjunaškega pokreta In marljiv sotrudnik društvenega glasila. Zapušča vdovo Metko, hčerko Žarko Boltavzar uradnik Kmetske posojilnice v LJubljani, star komaj 24 let, Je sin naddavkarja g. Žarka Boltavzarja. Študiral Je gimnazijo In trgovsko šolo. Kot navdušen jugoslo-venski nacljonallst je bil član okoli 20 kulturnih, narodnih, strokovnih In športnih društev. Bil Je glavar šišenske Orjune, kier Je v akcijski četi uvedel strogo disciplino. V boju za razvoj orjunaškega pokreta se ni strašil nobenih žrtev in nobenega dela. Koncert glasbenega društva v Hrastniku Število slovenskih pevskih zborov, kl zametajo čezdalje bolj veselične prireditve in se posvečajo koncertnemu delovanju raste od dne do dne. Ne le v centrali, še več Izven nje. Kamnik, Tržič( Trbovlje, Zagorje, Kočevje in še drugI kraji se ponašajo z zbori, katerih uspešne koncertne nastope smo že ponovno Pobu j a v ječi okrožnega sodišča v Mariboru V nedeljo, dne 1. junija okrog 19. ure sta, pregledovala jotniška paznika Rudolf Maccrol in Ivan Ban v i>osIop-ju starega, okrožnega sodišča jotniSni-oo. Jetnikoma v celici St. 05 Kopriv-cu in Keršiču sta hotela odvzoti tudi civilno obloko. Macerol je odklenil vrata ter šel v celico, da jo pregleda, prod celico pa je čakal paznik Ban. V hipu, ko jo prinesel Koprive svojo civilno obleko prod celico na hodnik, je žo udaril paznika Bana z nekim topim orodjem s tako silo po glavi, da ga je podrl na tla. Istočasno jo udaril v celici drugi jetnik Macerola, medtem ko jo bil zaposlci) s pregledovanjem. Begunca sta one&veščenima par/mikoma vzela ključe, šla v pazniško sobo ter v naglici pobrala tri puško. Paznik Ban, ki je prišel medtem zopet k zavesti, je skušal oba nasilneža ustaviti. Begunca sta ga pa pobila s puško na tla in nato pobegnila. Kaprivca., ki prido v sredo radi dveh drznih ropov pred celjsko poroto, so ujeli stražniki že v Gledališki ulici, Keršiču se je pa posrečilo pobegniti v neposredno oko lico mesta. Na Rajterskem vrhu ga je izsledila ojačona orožmška patrulja, doslej se ji pa šo ni posrečilo nevarnega begunca ujeti, kor so brani in strelja s karabinkami, katero je vzel pri pobegu s seboj. Keršič je prod mo-seci izvršil veliko tatvino srebrnega jedilnega orodja iu raznih zlatnin v gradu Novo Celje, ki je last barona Turkovioa. Enega izmed paznikov so morali prepeljati vsled težkih poškodb r eeljsko javno bolnico, vendar nj«' gwo stan jo ni smrtnonovnimo. Razstava risb in plastičnih izdelkov na deški ln dekliški meščanski šoli v Celju. Ob koncu šolskega leta sta ravnatelja obeh meščanskih šol, deške g. Scrajnik in dekliške g. brinar, pustila razstaviti s pravim vzgojnim razumevanjem v poslopju meščanske šole vse risbe, plastične Izdelke In ženska ročna dela, kl so jih dovršili učenci, oziroma učenke tega zavoda. Razstavo je otvoril v soboto, dne 31. t. m. ob 10. g. ravnatelj Serajnlk. S toplimi besedami Je v otvoritvenem govoru podčrtal pomen dela za našo mlado državo, zlasti pa važnost, da se vcepi smisel za delo že v nežnih srcih mladine, Iz katere šele morejo postati dobri ln ustvarjajoči državljani. Pozdravil Jc zastopnika politične oblasti g. vladnega svet. dr. Žužka, zastopnika mestnega magistrata g. nugistratnega svetnika Šu-bica, zastopnika mestnega šolskega sveta prof. Mravljaka, okrajnega šolskega nadzornika g. Lud. Ccrneja ter mnogobroj-no navzoče učiteljstvo in občinstvo. Pod vodstvom g. strokovnega učitelja Ostcr-ca so proizvajali gojenci zavoda čustveno in eksaktno nekaj pevskih in godbe-nih točk. Po oflcljelni otvoritvi si Je ogledalo mnogoštevilno občinstvo, zlasti pa starlšl in mladina obsežno razstavo. Razstavili so se vsi, tudi slabejšl Izdelki, tako, da Je mogel vsak glodalec videti iz-vanredno lep napredek, ki so ga dosegli strokovni učitelji risanja s svojim požrtvovalnim delom. Aled mnogobrojniml Izdelki jc več naravnost umetniško Izdelanih risb. Lepi uspehi rokotvornega pouka, kl se je uvedel šele zadnje šolsko leto na zavodu, so sc pokazali zlasti v keramiki. Razstava na dekliškem oddelku napravi Izredno nežen utls In kaže dober okus strokovnih učiteljic. Prevladuje omamentlka In narodni motivi. Po vzorcih, kl si jih napravijo deklice same, so izdelana prav okusno In lepo razna ženska ročna dela. Za prav lepi uspeh tc razstave Imata največ zaslug gg. strokovna učitelja Orašer In Poljšak, strokovni učiteljici gdč. Levstik in Lobc ter učiteljica za ženska ročna dcia gdč. Tratnik. Napredku zavoda Jc le čestitati, ker je pokazal s to razstavo tiho, a tem uspešnejše svojo delo v prid mladini In naši državi. Dopisi TRŽIČ. Deška in dekliška meščanska šola v Tržiču zaključi zaradi razstavo mešč. šol v Beogradu in kongresa učiteljstva v Novem Sadu tekočo Sol. leto v torek dne 17. junija. Vpisovanjo v prvi in vse drugo razredo bo 28. junija iti 1. septembra. Ponavljahli izpili se vrše 20. in 30. avgusta. V 1. razred so sprejmejo učenci, ki 80 z dobrim uspehom dovršili peto šolsko loto. Učenci iz okolice Tržiča in tudi drugod bodo lahko dobivali hrano v novo ustanovljeni fo-laibki kjhiuji, ki je nastanjena v novem poslopju mešč. šole. Premožnejši proti malenkosti v denarju aii živilih, revni zastonj. Zato priporočamo staršem, da pošljejo svojo olroke v Tržič, čosar mnogi do sedaj ravno vsled prehranjevalnih težav niso mogli storiti. Šolsko prireditve letošujega lota zaključi IX. šolarska akademija dne 14. do 15. junija, na katero uljudno vabi ravnateljstvo. GORNJI GRAD. Dne 2«. maja jo dospel »rezki poglavar g. J. Voušok v Gornji grad. V trpi bo ga pozdravili navzoči župani občin s svetovalci in komisar g. Janko Osojnik. Na pozdravni govor gornjegrajskega Jupan« g, Fr. PodbrolJ nika ee jo g. poglavar srčno zahvalil vsem navzočim in nato ogledal uradni prostore, ki ao jako lepi. V kratkem pr« deta^ k erozkl oblasti fo dva uradnika] — Kakor se iliši, se v Oornjem gradii k tnalu nasoll tudi odvotntk. — PnbivaN »tvo okraja žo željno pričakuje poštne^ avtomobilna vofnjo. Tudi telefon ee M začel kmalu graditi, ker je zadnja skupi ščina okrajnega zastopa gomjegrajfkcid dne 2f>. fobrunrja sklenila, da plača vea primanjkljaj, kl ta ni pokrit z doneski interesentov. Tako upamo, da se bo tol liko lot zanemarjeni gornjegrajski okraj vsestransko povzdignil. SV. ANDRAŽ V HALOZAH. Z odho< dom gospoda učitelja Valentina Freeei na novo mesto v Braslovče, je izgubila tukajšnja Čitalnica svojega vestnega knjižničarja in velikega dobrotnika, .šol pred odhodom so je spomnil našo Čitai-I niče ter ji daroval 80 krasnih knjig. Onj in gospa učiteljica Polakova, sta bila dva stobra Citnlniee. Dal Bog, da bi tu« kajšnja Sola dobila kmalu njemu vrcdJ nega naslednika. Gospodu učitelju Vaj lentinu Froee pa žolimo na jijogovenil novem krasnem mestu obilo sreče ln ve-j lik uspeh. — Ilvalcžni odbor Čitalnica! v Sv. Andražu v Halozah. LAŠKO. Svoj podpiB na kandidatski listi tkzv. gospodarske stranke (nemSku-, tarske) sta preklicala gg. Mili. Lapomik-in Adolf \Ycbcr. Gospodarska lista iz« gnblja na ta način od dneva do dneva; na resnosti. DRA2G05E. Tukajšnje bralno draStv« ki jq spalo žo od počotka vojno in ja štelo decembra 1. 1023. samo 13 članov,' je pričolo zopet živahno delovati. Sodaj Ste jo že preko CO članov. — Ustanovi sc tudi krajevna organizacija .IDS iiv odsek Sokola. — Pričeli smo daljo žo z delom, oziroma dovršitvijo lastnega doma, ki jo bilo deloma dograjeno tudi, že pred vojno. Čeprav se nam naši nn-j sprotnlki posmehujojo in nam manjka/ različnih sredstev, bo tudi te delo vseeno dovršeno. Gradi se tudi električna centrala in bomo imeli kmalu v vasi Dražgošo iu Rudno električno razsvetljavo. Ne uživajte peciva. prez primesi pecilnega praška in v&Rilin sladkorja znamke jj.h.clb^ia". sclj/n Iz demokratske stranke Oblastno načelstvo JDS Jo včeraj položilo venoe na odor žrtvam jugosloi venske nacionalne ideje. Ljubljanske okrajne organizacije JD3 se zberejo pri današnjem [»grobu trbOi veljskih komunističnih žrtev prc-1 Na* rodnim domom in sicer pod okni kai varne. Načelstvu JDS. Uljudno pozivam« vse gospode člano načelstva JDS, da sa korporativno udeleže pogreba padlih narodnih žrtov, ki se vrši danes ob G. url po[K>ldric izpred Narodnega doma. Zbi. rališčo pred Narodnim domom. Vabljeni so tudi vsi prijatelji demokratska stranke. Klub demokratskih poštnih name« ščenccv v LJubljani ima danes ob 3. url zvečer v prostorih hotela «Lloyd» sestanek, na kojega vabi vso svoje člane in prijatelje. Ker je na dnevnem redu mno-go važnih zadev, prosimo, da se vsi stanlca sigurno udeleže. Klub demokratskih učiteljev v Ljub-Ijani ima danes ob 8. uri zvečer v gostilni pri Mraku važen sestanek. Uljudno naprošamo vse člane in prijatelje, da 89 sestanka sigurno udeležo. Darcs napovedana £cja eksekutlv«? JDS v Celju odpade vsled pogreba narodnih ?.rtov. Seja so bo sklicala pismenim potom. Jutri v sredo dno 4. junija jo seja načelstva JDS za ljubljansko oblast ob 3. uri popoldne v Narodnem domu. Zbirajte in darujte, da zgradimo Sokolski dom na Taboru! -. BBB—H saw*3 Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama. ,-.r Torek, 3.: Zaprto. 4, f Sreda, 4.: »Cezar ln Kieopatra«. B. Lctrtek, 5.: »Ana Karenlna«. C. j IJetek, 6.: »Izgubljene duše«. Ai Sobota, 7.: »Ana Karenlna«. D. Nedelja, 8.: »Dom«. Izv. - Pondeljek, 9.: »Paglavka«. Izv.1* Torek, 10.: Zaprto. j 1 Ljubljanska opera/ , Torek, 3.:'Zaprto. ? Sreda, 4.: »Manon Lescaut«. D. Četrtek, 5.: »Carjeva nevesta«. E. Petek, 6.: Zaprto. (Generalna vaja). Sobota, 7.: Telovadna akamcdlja Sokola I. Izv. Nedelja, 8.: »Prodana nevesta«. Popoldanska predstava ob 4. Izv. Pondeljek, 9.: »Pikova dama«. Premijera. Izv. T°rek, 10.: Zaprto. Mariborsko gledališče. Torek, 3.: »Kamela skozi uho šivanke«. A. Sreda, 4.: »Cardaška kneglnja«. B. ^elrtck, 5.: »Magda«. E. Petek, 0.: »Kamela skozi uho šivanke«. B Sobota. 7.: »Cardaška kneglnja«, A. Gledališka akademija na korist Ruskega Sokola v Ljubljani se sinoči ni mogla vršiti, ker je zaradi prepozne objave došlo premalo občinstva. Akademija se je preložila za 14 dni. Uprava Narodnega gledališča vljudno opozarja gledališke abonente na malo spremembo v tekočem redu repertoarja in abonmaja. Abonentjo reda B, ki so imeli, določeno Carjevo nevesto za danes, dobijo to opero takoj po binkoštnib praznikih. Dramski repertoar se je moral na novo urediti glede obolelosti gospoda Putjata. IV. komorni konccrt v Ljubljani se je vršil sinoči v znamenju srbske pesmi. Spored so je delil v dva dela: umetna in narodna pesem. Odlična trojica naših umetenikov je sodelovala pri tom koncertu: sopranistinja gdč. Milica 1'riea, priljubljeni operni pevec Betetto in zaslužni pianist g. Janko Ravnik. Zares, s temi tremi se lahko ponašamo in njim enakih tudi drugod ni mnogo. G. Betetto je zapel štiri pesmi Hrističa, Manojloviča iu Mi-lojevi&i, od katerih je najbolj ogrela Mi-lojevičeva eksotična je v soboto zvečer nastopilo v Karlovcu z vokalno produkcijo, na kateri se jo izvajal izključno slovanski spored. Gledališko novosti iz Beograda. Soirče libre, vefer treh francoskih enodejnnk erotično vsebine: Literatura, Steklenice in Koža, jo v sredo zvečer v dvorani lj. M. A. C. * * Minister saobračaja na Bledu. V nedeljo je bil minister saobračaja g. doktor Svetislav Popovič s soprogo nn večerji na dvoru. Včeraj jo odpotoval v Beograd. Po podpisu ukaza za prevedbo glavnih kategorij uradnikov sledi rešenje o razvrstitvi ostalih železničarjev. * Odlikovanje. Kakor nam Javljajo iz Skoplja, je bil dne 28. maja g. major Kmll Knitic, komandant II. bataljona Sl.pešpolka »Češkoslovaškega*, odlikovan < češkoslovaškim vojnim križcem. Čestitamo 1 * Imenovanje t državni službi. Na naših vseučiliščih so imenovani: G. Martel za lektorja za francoski jezik in literaturo na filozofski fakulteti v Ljubljani; Marcel Cliomole za asistenta za francoski jezik na filozofski fakulteti beograjsko univerze in Fran Albrccht za tajnika medicinske in bogoslovne fakultete ljubljanske univerze. * Razpis zdravniških mest. Pri inšpektoratu ministrstva za narodno zdravje v Ljubljani je razpisano mesto uradnega zdravnika ter mesto pomožnega zdravnika. Interesenti se opozarjajo na razpis v »Uradnem lis!u>. * Znižanje brzojavno tarifo za inozemstvo. Iz Beograda javljajo, da so se po odredbi ministrstva za pošto in brzojav s 1. junijem znižale ] ristojbine za brzojavke v inozemstvu za 25 odstotkov. * Himen. Včeraj se je poročil v Ljubljani v trnovski cerkvi g. Rado Mejač, državni uradnik, z gospodično Lado Hor-Ttttovo iz Viča. — Poročil se je g. Josip Modie, znani športnik SK.-Prlmorja, z gospodično Lenico Erbežnikovo. Bilo srečno! * Podržavljene poš'e. Ministrstvo pošte hi brzojava je sklenilo, da podržavi ne-erarne pošte v Ljubljani, na Bledu in na Rakeku. * Argentinski konzulat t Splitu. Naša vla !a je podelila novoimenovaueniu kon-tulu argentinsko republike, Rikardu Spanbergu Segui »exequatur» zu izvrševanje konzularne službo v Splitu. Svoj kuizularni urad je včeraj otvoril. * Ministri na Bledu. Z Bleda nam pišejo: Kakor druga leta, bo za ložiranje ministrov, ki prihajajo poročat kralju na Bled, od vlade najeta posebna vila. Letos bo za ta namen vzeta v najem vila Pongrac. * Kmetijski svetnik Ivan Belle. Iz vseh krogov številnih znancev in prijateljev blagopokojnika prihajajo potrti vdovi v Št. Jurju ob juž. žel. prisrčni izrazi globokega sožalja. Laliko trdimo, da žaluje cela Slovenija za svojim tako odličnim sinom, ki je moral v kreposini dobi svojega življenja ostaviti tako važno in odlično svoje delovanje na gospodarskem polju. Pogreb g. kmetijskega svetnika Ivana Belleta se vrši danes, dno 3. t. m. ob 16. uri iz hiše žalosti, to je kmetijske šole v St. Jurju ob juž. žel., odkoder ga prepeljejo z mrtvaškim vozom v Žalec, kjer ga položijo v skupni rodbinski grob. V 2alcu se vrši pogreb okrog pol 19. url. * Srezko poglavarstvo v Laškem. S; 1. junijem je prevzel pol. svetnik dr. Se-nekovič posle srezkega poglavarja v Lcškem ter je okrajno glavarstvo v Celju prenehal • poslovati za laški okraj. Srezko poglavarstvo je nastanjeno v »graščini*, kjer se nahaja tudi sodišče in davčni urad, in sicer v dosedanjih prostorih finančne kontrole, ki se je preselila v hišo ix. Majcena. Za to vel. pomembno pridobitev se ima naš trg zahvaliti v prvi vrsti JDS., v drugi vrsti pa županstvu v Laškem, ki se je z v; liko vnemo poprijelo te zadeve in doseglo končno ugodno rešitev. Najlepši uspeh županstva pa je, da je preskrbelo prostore za srezko poglavarstvo brez kake nove zgradbe, da so je na ta način prihranilo občini milijone izdatkov, kar bi imelo za posledico neizmerno porast davkov, oziroma doklad. Volilci bodo te zasluge brezdvomno vedeli spoštovati in bjdo oddali glasove demokratski listi. •Pogrob g. Ivana Belle, ravnatelja kmetijske šole v št. Jurju ob juž. žel. se bo vršil danes popoldne ob 4. iz kmetijske šole v Št. Jurju in se še isti dan prepelje v rodbinsko grobnico v Žalec. V toliko popravljamo napačne podatke v smrlnem naznanilu, objavljenem v »Jutru*, * Učiteljevo ljubljanske okolice zboruje 11. t. m. ob 9. v šoli na Ledini. Udeležba dolžnosti * Upokojitve v šolski služIli. Ministrstvo prosvete je upokojilo večje število s' enskili učiteljev, ki so prekoračili 135. lelo »larosli. ali ua 60. lelo iu so do- vršili tudi svojo službeno dobo. Upokojeni so gg.: Fran Gabršek, višji šolski niM-ornik; Luka Jelene, ravnatelj meščanske šole; Jakob Dimnik, ravnatelj osnovne Sole; Božidur Valenta, ravnatelj osnovno šole; dalje nadučitelji: Janez Leveo in Janko Jeglič ter učitelji: Jurij liežolt, Ivan Bele, Matija Lavrenčič, Mutko Krnite, Franjo Trost, 1 aton Likozar, Leopold Furlani, Klotilda Golf, vsi v Ljubljani. lzvou Ljubljane so upokojeni: Gu-siav Vodušek, okrajni šolski nadzornik v Trbovljah, daljo nadučitelji: Franjo Crnagoj na Barju pri Ljubljani, Matija Hiti v Dobu, Frnu Šetinc v Prevorju, Ivan Pipan na Trati, Ferdinand Kalinger v Tržiču, Ivan Kern v Trbovljah-Vodah, Josip Zajec v Velikem Gabru, Janko 2i, ravnik v Borovnici, Miha Bregant v So-strem, Miha ICabaj v Begunjah, Leopold Punčuh v Gornjem Logatcu, Peter Replč na Uncu, Josip Lasbaiier v Rušah, Karel Pestevšek v Slivnici pri Mariboru, Anton Porekar na Humu, Frnnjo Jeglič v Dovjem, Ivan Kit pri Sv. Križu, Ivan Povh pri Sv. Venčeslavu, Simon Salamon v Smartnera, Anton Petriček v 2alcu, Simon Vilher v Vuzenici, Josip Drnjač pri Sv. Patru (Maribor), Vinko Stoklas pri Sv. Andražu, Valentin Zavrl v Begunjah, Fran Ravtar na Planini, Ivan Sabati v Zg. Poljskavi, Ivan Krajnik v Breznom; učitelji: Martin Lorger v Ljubnem, Martin Repič pri Sv. Joštu, Franjo Ratej na Holmcu, Hlnko Paternost v Ihanu, Blaž Jurko v Razboru, Ivan Kiierle v Mostah, Gizcla Ekel v Novem mestu, Gizela Do-mlnkuš v Lučah. — V srednješolski službi so upokojeni: Fran Zidar, gimnazijski profesor v Ljubljani; Anton Dokler, ravnatelj moškega učiteljišča v Ljubljani in Josip Fistravec, profesor na ženskem učiteljišču v Mariboru. * Spomenik kralja Aleksandra t Domžalah. V nedeljo, 8. junija, ob treh popoldne, se bo vršilo v Domžalah pred Sloknrjem slovesno odkritje spomenika kralja Aleksandra. Po odkritju obhod po trgu, nato pa nn Slokarjevem vrtu veselica Jug. Matice. Ljubljančani imajo ugodno zvezo: ob 14.10 iz Ljubljane ia ob 21.10 iz Domžal. * Velesejmsko zaklopno znamke ta pisma. Prejeli 61110: Da pridobimo letos čim več kupcev za naš velesejem se razvija obsežna reklama in propaganda. Del te so tudi lično izdelane zaklopno znamke za pisma v 9 jezikih. Velesejmski urad jih pošlje na zahtevo vsakemu podjetju radevolje brezplačno. Poslužujte se jih, industrijalci, trgovci in obrtniki! * Poprava vojašnic v južnih pokrajinah. Ministrstvo vojske in mornarice je odredilo, da se še lotos obnove in preu-rede vojašnice v Nišu, Skoplju in Debru. Ministrski svet Jo odobril tozadevne kredite. * Odkritje spominsko plošče pedagogu Davorinu Trstenjaku se vrši na njegovi rojstni hiši na Krčovinah pod Humom pri Ormožu na binkoštni ponedeljek 9. t. m. ob 14. Slavnostui govor bo imel g. profesor Skavič iz Zagreba. Na sporedu so še drugi govori, petje, godba in ljudska veselica v senčnatem gaju pri Trstenja-ltoveni domu. Zimanjl gostje obedujejo v Ormožu. Za obed so naj vsak prijavi pri svojem društvu. Društva pa naj naznanijo skupno število udeležencev predsedniku ormoškega Učit. društva (učitelj Josip Raišp, Ormož) do 7. junija. Za even. prenočišče se je istotmu oglasiti najpozneje do 5. junija, sicer pn je železniška zveza zjutraj in popoldno od vseh strani ugodna. Opozarjamo pa na novi vozni red, ki je veljaven od 1. t. m. naprej. Skupni odhod iz Ormoža na ICrčevine je ob 13. Odbor. * Kraški vodovod. V Gorici se Je vršila te dni konferenca zastopnikov kraških in vipavskih občin ter uprav kraškega in vipavskega vodovoda. Konferenca je veljala v prvi vrsti omenjenima vodovodnima napravama, kl sta obe v slabem stanju in potrebni poprave in izpopolnitve. Sprejet je bil predlog, da se ustanovi poseben konzorcij, ki bo upravičen zastopati obe vodni napravi in prizadete občine. Vlada in pokrajina se po-zoveta, da pristopita konzorciju in prispevata k pokritju troškov. * Bogat ribji lov. Pri Cadjavici na Hrvatskem se nahaja velik kanal, ki se izliva v Dravo. Vsled poplave v zadnjih tednih je prišla v kanal ogromna množina rib. V tamošnji okolici se nikdo ne spominja tako bogatega ribjega lova, kakor ja bil po zadnji povodnji. V kanal je prišlo veliko število somov izredne velikosti. Pred par dnevi so vjell kmetje dva soma, od katerih je tehtal eden 30, drugi pa 50 kilogramov. * Nižji tečajni izpiti na meščanskih šolah. Da bi se vsled uvedbo »male mature* na srednjih šolah razdalja med njimi in meščanskimi šolami na poglobila kakor tudi z ozirom ni posledice izpitov v raznih službenih pragmatlkah in za sprejem v višjo zavode, jo ljubljansko povor-jenišlv . UJU. sprožilo predlog, dn se naj ludi nn naših meščanskih šolah vršo nižji tečajni izpiti. Po intervenciji predsednika JDS. dr. Žerjava je g. minister prosvete pristal na lo, da se uvedejo taki izpili na štirirazrednih meščanskih šolali. Tozadevni pravilnik izida pred novim šolskim lelom. Istoltiko je minister pristal na to, da so zopet uvedejo meščansko-šolskl tečaji, a treba jo poprej zanje poskrbeli budžolr.o pokritje. * Cisto klerikalno. Ob priliki guStmij-skih sluvuosti je bilo dogovorjeno, dn pri odkritju Mulsujevcuu cuomemka nc kovu rijo zastopniki iz političnih strank. V Guštanju pa so naši klerikalci uporabili priliko, da govorijo pred ' Številno zbrano množico in Je res nastopil kot govornik v imenu SLS. g. dr. Leskovar. To bi še končno akceptirali, ako bi naSi klerikalci res smatrali tudi v svojih časopisih Mal-gajevo slavnost kot občeguštanjsko prireditev, katere ne omenja niti v petkovi niti v sinočnji številki z najmanjšo besedico. * Socijalistična socijainost. Pišejo nam: Pri mizarju g. Slejkotu v Zgor. SlSki je bila pred kratkim dražba. Dolgoval je med drugim tudi Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani na zastalih prispevkih' okrog 5000 Din. Na dražbo je prišel intervenirat imeuom Okrožnega urada znani Rado Celešnik, ki je komandir pri ljubljanski poslovalnici. Dražil je en sam interesent. Poleg tega je nastopil pa še uradni intervenijent g. Celešnik kot dražilelj ter nakupil precej predmetov za zelo ugodno ceno. Te premete je potem prodajal naprej, da kaj »zaradi*. Ko je prosil g. Slejko, da bl mu predmete vrnil proti plačilu stroškov, je zahteval Celešnik od njega razen stroškov za prevoz mobilij, tudi za eno pismo, ki mu ga jo poslal, 25 Din in za --svoj trud*, ki ga Je imel pri dražbi, 600 Din. Radovedni smo, ali se strinja Osrednji urad s takim ravnanjem. Je-11 to lepo in prav, da uslužbenec zavoda, ki pride imenom zavoda intervenirat k dražbi, nastopa potem kot zdražitelj, kupuje predmete na dražbi in naposled od dolžnika zahteva v svrho vračila kupljenih predmetov takele provizije. Ali je Okrožni urad naročil CeleSnlku, da tako postopa, ali je to ravnanje izraz socijal-nostl in socijallzma Celešnika? To bi bilo dobro vedeti I Menjavanje raztrganih dinarskih bankovcev. Beograjski »Trgovinski Glasnik* objnvlja Informacijo, da se glede zamenja-vnnja raztrganih ali obrabljenih dinarskih bankovcov pojavljajo težlioče, kl Jih povzroča deloma občinstvo samo. Nekaterni-ki prinašajo v zameno popolnoma dobre bankovce z namenom, da dobe bankovce večje vrednosti; drugI pa naravnost ba-rnntajo s starimi bankovci in končno se tudi pogosto prezentirajo v zameno bankovci, ki so še popolnoma porabnl. * »Kovači* r veljavi le še do 10. junija. Bankovci po 10 dinarjev, takolmenovani »kovači*, ostanejo v veljavi le še do 10. t. m. Do omenjenega dneva Jih še zamenjava Narodna banka v Beogradu (Kralja Petra ulica) v polni vrednosti. Kdor ima še kaj teh novčanic, naj Jih takoj pošle Narodni banki SHS. v Beogradu v zapečatenem pismu, v katerem naj natančno označi svojo adreso ter zaprosi, da se mu te novčanice zamenjajo z drugimi ter dopošljejo potom podružnic« Narodne banke. Po 10. juniju izgube »kovači* svojo veljavo. * Krvav zločin v Slapah. V Slapah pri Devici Mariji v Polju se je prošli petek zvečer odigral krvav zločin, čigar žrtev je postal delavec Janez Porenta, zaposlen v papirnici v Vevčah. Ko se je Porenta vračal iz gostilno domov, se je na potu spri s posestnikom Francetom Ježkom iz Slap, ki gn je z nožem zabodel v prsa. Porenta je v soboto podlegel težki poškodbi. Ježek je bil aretiran in izročen sodišču. * Življenje si je hotel vzeti na vsak način, kakor nam poročajo iz Celja, v nedeljo, dne 1. t. m., v bližini TeharIJ neki okoli 19 let stari mladenič. Vrgel se Je pred vlakom na tračnico, a so ga še pravočasno opazili ler ga odstranili. Svoje samomorilno nameue je pa baje obnovil še enkrat. Doslej se še ni moglo natančno zvedeti, ali je storil to v pijanosti, ali pa v hipni zmedenosti. * Požar t Bukovcih. V četrtek zvečer jo pri posestniku Marku Golobu v Bukovcih pri Ptuju izbruhnil požnr. Gospodarsko poslopje Je zgorelo do tal. škoda je znatna. Iz Ljubljane u— Prihod vojvode Ulja Trlfunovič . Blrčanlna. Danes ob 10.48 dopoldne prispe v Ljubljano iz Beograda veliki čelnik vseh Orjun v državi, vojvoda Ilija Tri-funovič - Birčanin. Na kolodvoru ga sprejmejo akcijske čete in članstvo vseh v Ljubljani navzočih orjunaških organizacij. Poživljamo narodno občinstvo, da tudi ono s čim večjo udeležbo pokaže, da jo Ljubljana v narod*iem taboru in nikjer drugje. u— Pevce ljubljanskih pevskih zborov vabimo, da se poiuoštevilno udeleže pogreba trboveljskih žrtev šlajpalia, Bol-tavzarja in 2nid ■ rSiča. danes ob o. url popoldne. Zbirališče pred Narodnim domom. Note. Vill.ar: Nagrobnica Junakom, Pavčič: Spomladi vso so veseli, Dev: Vigrcd. Zastave s seboj! u— Klub Primork vabi vse članice, da se udeleže pogreba padlih Orjunašov. Zbirališče kavarna »Zvezda* ob 5. uri. u— Odbor pevskega zbora Glasbene Matico poživlja vse člnno pevskega zbora, da so udeleže pogreba, nacionalnih žrtev. Zbirališče pred Narodnim domom na prostoru Zvezo slovouskih pevskih zborov. — Predsedstvo. 11— Tovariši dobrovoljcl! Jutri ee udeležimo korporntivno pogreba trboveljskih žrtev. Zbirališče ob pol 18. uri pred vbodom I. državno gimnazijo. Udeležba dolžnost! — Oblastni odbor. u— Predsedstvo grcmlja trgovcev v Ljubljani poživlja vso svoje člane, da dno 3. junija v znak sožalja žrtev trboveljskega atentata zaprejo v času pogreba svoje trgovine., — Predsedstvo. u -- Zn ppomsnik padlim Ofhna-Sem, junakom, lc. durovalo 17 niivdtiSc-I llill Jugoslovanov .1. Intulka ušicira stroj amica ki ljubi svojo deco jo hrani le z „META" sladno kavo. nega oddelka na tukajšnji teli, srednji šoli, vsoto 100 Din. Tl mladi nacljona-listl so poklonili to svoto prvi ter tako položili temelj nadaljnemu nabiranju. Svota je bila Izročena včeraj našemu upravništvu. u— Jugoslovenska Matica, pokrajinski odbor v Ljubljani, poziva svoje člane, da so v največjem številu udeleže danes popoldne pogreba nacionalnili žrtev. u— PreporodašI! Danes se vrši pogreb naših narodnih žrtev, ki so žrtvovali svoje najdražje na oltar uašega nacionalizma. Pogreb se vrši ob petih popoldne izpred Narodnega doma. Zbiramo so ob pol 5. url v društveni sobi. Pogreba se udeležimo s trakovi. u— Društvo «Soča» poživlja svoje člane, da se korporntivno udeleže pogreba žrtev. Zbirališče ob pol 5. uri pred opernim gledališčem. u— Akad. agrarni klub «Njlva» ima v sredo dne 4. junija ob 8. uri zvečer v restavraciji pri »Llo.vdu* širši sestanek. Udeležba za vse člano strogo obvezna. u— Šentjakobska knjižnica v LJubljani, Stari trg 11 posluje od 1. junija do 31. avgusta od 5. do 8. popoldno in izposoja najboljše slovenske, srbohrvat-ske, češke, ruske, nemške, italijanske, francoske ln angleško knjige. u— Splošno žensko društvo. Zaradi kongresa Narodnega žen. saveza v Sarajevu odpade soja »Splošnega ženskega društva* prvo sredo v juniju in se vrši pozneje. u— Vsiljiv berač. Miha Svigelj že star policijski znanec, doma iz Britofa pri Kranju, se ne more odvaditi beračenja. Pravi, da ta poklic največ nese. Združen jo pa tudi z nevarnostmi, ker ga Jo v petek že zopet prijel na Miklošičevi cesti stražnik, tako, da bo moral zopet v luknjo. u— Odbor dijaškega društva «Prcpo-roil» so tem potom javno zahvaljuje Ljubljanski kred. banki za darovanih 1000 Din. u— Letno kopališče v LJubljani, ki jo bilo lansko leto zgrajeno ob Prulah na Ljubljanici, se otvori prihodnji teden za letošnjo sezono. Kopališče, ki ni zadoščalo potrebam obilne Irckvence, je bilo letos popravljeno in preurejeno. Popravili so Be bazeni in golnčne kopelji, piv niral se je notranji Kopališki prostor, ure dila Ižanska cesta do kopališča in napravila lopa za kolesa. Stroški za preureditev znašajo 95.000 Din. popravilo pisalnih strojev z inonjrredno mehaniko, in koliko so prišteili, nko si nabavite ERIKA in IDEAL pisalni stroj The Rex Co., Ljubljana. u— Umrli v Ljubljani: Zadnje tri dni so bili prijavljeni sledeči smrtni slučaji: Frančiška Golob, stavčeva vdova, M let. — Angela Kocjan, hči čevljarskega pomočnika, 4 tedne. — Friderik Bakar-čič, lekarnar, 73 let. — Antonija Srč-nik, delavka, 21 let. — Miroslav Leopold želozn. strojevodja, 48 let. — Marija- Ja-nežič, dninnricn, 1fi let. — Vekoslava Pantar, zasebnica, 32 let. — Ivana Go-stič, žena vpokoj. kurjača, 71 let. — Katarina Marenka, tob. delavka v p., 73 let. — Ivana Kastelic, vdova mitniškega paznika, 83 let. — Daniel Balon, sin krojaškega mojstra, 11 mesecev. — Ivan Kardinar, posestnikov sin, liiralec, 33 'et. — Ivan Porenta, tovar. delavec, 24 let. — Kristina Drame, hči dninarice, hiral-ka, 19 let. 2a biio nudi ure, srebrnino in zlatnino najceneje v veliki izberi Ivan »«*<■ v LJubl.1a.nl, Stari trg št. 20. u— Tombola Sokola I. V nedeljo se vršila na Kongresnem trgu v "Ljubljani tombola Sokola T. v Ljubljani. Izredno lepi dobitki so privabili nad 8000 ljudi. Glavno dobitke so zadeli: 1 dohitele — nevestino opremo Jožo Lotrič, trgovski pomočnik pri Šarabonu; dobitek — živega prcSiča zascbnica Olga Gombač; S. dobitek — jedilni servis kuharica Marija Šimenc; 4. dobiček — moško kolo kuharica Marija Dubrovnik: 5. dobitek — kuhinjsko opremo brivski mojster Anton Turk; 6. dobitek — zaboj sladkorja trgovski pomočnik Ciril gregore; 7. dobitek — otroški voziček služkinja Marija Parapat; 8. dobitek — zaboj masti mizarski mojster Ivan Bitenc; 9. dobitek — obleko zascbnica Roza Pavšič. Tombola je dosegla lop materlelen uspeh. 11— Osnutki za male stanovanjske hiše so razpoloženi odslej do 11. junija ob običajnih urah v mestnem stavbenem uradu v Ljubljani, Lingarjeva ulica 2. III. nadstr., interesentom 11:1 vpogled, kjer tudi mestni arhitekti dajejo vsa potrebna- pojasnila. u— Društvo najemnikov za Slovenijo opozarja, da s" vrši prihodnja, javna. o<1-borova »cia Jutri dnu 4. junija ob 20. uri v volili! dvorani Mestnega doma. Dnevnj red: »Vprašanje ustanovitve stavbena zadruge*. — Društvena pisarna daj« članom dnevno od 18. do 20. ure infor^ macije Sv. Petra cesta št. 12, pritlično,1 desno. , u— Poletja z gumijevkami. S 1. juni, jem so odvezali ljubljanski stražniki srednjeveške Bablje in prejeli kot nado, mestilo moderno policijsko orožje kratke ln debele gumijevko. Kakor {uj jemo, so gumijevke stopile že v nedeljo v akcijo in je njih »dobrote* občutilo več oseb. Pravijo, da se po udarcu vsak. do takoj spametuje. j u— Uboga pisarniška nrailnlea Ja i&l gublla včeraj med 11. in 11.80 na potu od Kreditne banke do tvrdke Kaiser y\ šolenburgovi ulici 2000 Din s poštno po, ložnico. Gospodična mora denar svoje, mu šefu seveda povrniti, kar pomeni zs njo, da mora najmanj dva meseca dola« ti zastonj. Zato apelira na človekoljub, uost najditelja, naj denar vrne proti pri, merni nagradi ali v uredništvu »Jutra* ali pa na naslov, ki ga izve tam. u— Policijske prijave. Od nedelje n? pondeijek so bili prijavljeni policiji sle. deči slučaji: 1 kaljenje nočnega miru,1 5 prestopkov cestnega polioijskega reds,: 2 prestopka pasjega kontumaoa, 1 pijanost in 1 nezgoda. u— Vlom v stanovanje. V soboto po. poldne je bilo vlomljeno v stanovanj« trgovoa Karla Soosa, na Mestnem trgu št. 15. Neznani storilci so odnesli zlatu moško verižico, zlato žensko uro z oz« načbo »E. S.», zlat prstan z opali in briJ Ijanti ter zlat medaljon. Skupna škoda znaša okrog 20.000 kron. Nesreča na cesti. Na Dolenjski cesti pod Rakovnikom se je močno po> bil pri padcu s kolesa v nedeljo zvečei Jernej Hočevar. Ležal je na cesti one-sveščen; na opozorjenje pasantov ja stražnik poklical rešilni voz, ld je od-premll ponesrečenca v bolnico. u— Mestno kopališče na Ljubljanici, je odprto za čas kopalne sezone vsak dan od 8. zjutraj do 20. zvečer. Vstopnina znaša za osebo 8 Din. Za uporabo kabin mora plačati ena oseba 2 Din, vsaka nadaljnja oseba pa še po 1 Din k žo omenjenem znesku. Za garderobna omarice se računa 1 Din za vsako osebo. Te cene so pa merodajne samo zs dobo 2 ur, to pa zategadelj, da prid« vsakdo lahko do kopanja, ker bi se drugače zopet množilo pritožbe s strani onili kopalcev, ki nimajo časa posetiti kopališče v jutranjih ali opoldanskih urah. Občinstvo se tudi opozarja, da vrednostne stvari lahko odda v shrambo za čas kopanja pri blagajni proti zastavnim 1 dinarja. Iz Celja e— Celjsko porotno zasedanje. Razen že objavljenih slučajev pridejo pred po-roto, ki se Je pričela dno 2. t. m., Se sledeči slučaji: Pratnemer Vlncenc (hudodelstvo posilstva), Pajk Ludvik, Šalamon Ludvik in Bohorič Fran (hudodelstvo posilstva in oskrumbe), Primožič Ivan (tatvina), Cinglar Franc, Hladin Anton iu Velikonja Alojzij (uradna poneverba). e— Občni zbor Olepševalnega in tujsko prometnega društva v Celjn se vrši v četrtek, dne 12. Junija ob 20. uri v rdeči sobi Narodnega doma v Celju. O binkn-štih priredi društvo cvetlični dan. Cisti donos je namenjen za nove olepševalno naprave za mesto in okolico in za vzdrževanje mestnega vrta. Iz Maribora a— Aretacija uradnika meslnega šolskega sveta. V petkovi občinski seji ja vzbudilo veliko senzacijo poročilo glede založile in upravljanja nemških šolskih knjig, ki jih je založila občina pod žup.i-r.ovanjem g. Grčarjn, katerega so klerikalci hudo napadli radi prekoračenja za to knjige določene vsote. Obenem se je pri tem omenjalo, da Je uradnik meslnega šolskega sveta, ki je upravljal založbo teh knjig, pri tem poneveril okrog 12.000 dinarjev, a naknadno baje škodo že poravnal. Včeraj pa se je dognalo, da je bila dotična poravnava škode le fiktivna in so uradnika Elerla aretirali radi nedovoljenih manipulacij. Eferl Je zagrizen klerikalec. a— Ob priliki konjskih dirk na Teznu je med galopno dirko padel tekmujoči oficir s konja, -vendar Je ostal nepoškodovan. a— Za mariborsko porotno zasedanja so k že jnvljenim slučajem razpisane dosedaj sledeče zadeve: Dne 12. junija: Ljudevit Dautennan, tatvina; Franc Man-ko, požig in Katarina Modaras, detomor; dne 13. in 14. junija: Jurij Borovič, Rudolf Kreslin, Štefan Tkalec stnr. in mlajši, Andr. Kolenko, Štefan Horvat st. in mL, Matjaž Tkalec, Ferdinand Vnčko, Jožel Tkalec, Jožef Gjofelc, Štefan Gerlč, Ko-loman Vučko, Danijel Vučko, Ivan Bn-lažič, Jožef Vuk, Štefan Zalik, Martin Zver, Štelnu Rebrič, Jožel Cigan star. in mlajši, Štefan Vučko, Ignac Gjerič, Ivan špiclin, Miha Bernjnk, Jožef Lebar, Ignac Horval-Snbo, Andrej Zmaj, Štefan Zmaj, Ignac Tkalec, Ignac Magdič in Danijel Balnžič, umor, teživa telesna poškodba in hudodelstvo zoper zakon, oblastvo in javni red. a— Slava 32. nrt. polka v spomin 11:1 dan, ko so baterije tega polka povodom koroško ofenzive leta 1919. prišle prvič na Gosposvetsko polje, sc vrši 5. junija-Ob 10, popoldne bo v kasarni kralja Aleksandra blngodarenje in sekanje kolača, popoldne vojnlčko veselje. iPamfte, da rešimo i sokolski Tabor? — «JUTRO« St. 130 o Dr. Ignac Seipel avstrijski državni kanceiar. je vendar resnično. Neka vrsta mravelj, Imenovana »laslus« goji namreč za posebno poslastico to panogo »živinoreje«. Zgrade sl posebne «ldcve» z malimi okenčki, v katere zapro uši, kl jih nalo-ve po grmičevju. Potem pa sc približajo s svojimi tipalkami trebuščkom uši, ki so polni zeliščnega soka, in takoj se prikaže mala kapljica sladkega »mleka;, ki ga mravlja z največjim užitkom posrka. Kakor ljudje tako poznajo tudi mravlje grozo krvavih bitk. Vsak tujec, ki prodre v mravljišče je izpostavljen smrti. Ce pa napade tujec v večjih skupinah, se dvigne celo mravljišče in sovražnosti se prlčno. TI boji so bili že neštetokrat popisaid v prirodopisnih knjigah. Zanimivo je, da se mravljo pri tem tako razgrejejo, da ne spoznajo nikogar več okrog sebe in nik in so morali telefonirati pon.ie. Pretresalo se je zopet razbojništvo glede MUllerjevih v Ceralljah ln je bil kot pri- ono, ki namerava posetlti sarajevski po« krajinski zlet na Vidov dan. Sarajevski Sokolski župi so bila na razpolago tri zemljišča, ki bi bila upo< rabnu za zletišče. Nnjprikladncjšc jc pa bilo igrališče športnemu kluba Slavija, ker jo ta prostor najbližji mesta in najugod« nejši za stavbo tribune. Na tem prostoru ča zaslišali šumarski poslovodja Iitibro p„ j0 st»ia vojaška shramb« z« seno, ki Herceg, ki sc jc zadevno noč mudil v j bi jo bilo treba odstraniti, ker bi bil si« cer prostor premajhen. Ker zletni odbor ni mnogo upal, da so mu posreči odpre« viti barako, zato sc je pogajal tudi za prostor s športnim klubom Sašk. Med tem jo vojaška komisija ugotovila, d« zaradi prenosa barake ;•« seno vojaška uprava nc ho utrpel« mnogo škode in da naj so zemljišče vsled tega izprazni. Mtillerjcvl hiši. Tudi nJega sta takrat »aretirala« pajdaša Bojanič in Mlhaljc-vlč in ga gnala na dvorišče, kjer jima Jo dejal: »Vem, gospodje, cla niste pravi orožniki. Storite z menoj kar hočete.« — V tem Jo priskočil Caruga lu liercegu dejal: »Ce veste, da nismo tedaj, nam kar dajte 25.000 Diu.» -- Potek razbojniška pri Miillerjevlli popisuje priča prav tako kakor Danica Milller iu njen oče. Ves plen so razbojniki Izvlekli ven na livado in zgrmadill v kup. Tu Jc Ca-ruaa dejal Danici: »Izvolite sesti!» Nato je Hercega in starega MuUerju, ki sta bila zvezana, pognal kakih 10 korakov I v v v, w w ... , - ' — _ bi čestokrat usmrtile svoje lastne tova-! stran, toda Herceg Je videl, kako Je Ca- V nedeljo večer je bil izvršen na tega vodilnega avstrijskega državnika revolverski atentat. Kanceiar mu k sreči ni podlegel, jo pa težko ranjon, kor mu je krogla predrla pljuča. Dr. Seipel je 6tar 48 let, rodom Dunaj čan. Po poklicu je duhovnik in vseučtližki profesor dunajske teološke fakultete, kjer uči moraino teologijo. lo v mladih letih so je spustil v politično borbo ln je igral v krSčansko-6oeijalni stranki kmalu važno vlogo, vendar pa sprva lo bolj interno. Na površje je priSel Sele ob koncu svetovne vojne, ko je postal oktobra 1018 minister za socijalno politiko. L. 1921. ga je kvolila stranka, za svojega predsednika in kot tak je postal po zrušenju koalicije s soeijainimi demokrati 31. maja 1922 državni kanceiar. Na tem mestu je razvil sposobnosti, ki jih morda ni nihče pričakoval od njega. Sanacija Avstrije im njena konsolidacija je v prvi vrsti njegovo delo. Znal je spretno odstraniti vse nezaupanje proti avstrijski republiki in ji pri vseh evropskih državah priboriti simpatije. Zato spada dr. Seipel med najpopularnejšo osebe v Avstriji. Njegovi neizprosni nasprotniki pa so socijalisti in komunisti, katerim jo izvil s svojim uspešnim delom ogromno množice pristašem. Zato ni izključeno, da ima nedeljski atentat politično ozadje. Prvo poročilo o atentatu smo prejeli v nedeljo zvečer. Objavili smo ga i posebni izdaji »Jutra« povodom trboveljsko tragedije. Nadailjna poročila prinašamo v današnji številki. Zanimivosti iz življenja mravelj Mnogo ljudi ne bo verjelo, če trdimo, da je od vseh živali, ki jih je rodilo na-:.e stvarstvo, mravlja najbližja človeku. Res, da Je opica na zunaj nam zelo podobna, in tudi čebelo, koje duhovito organizirani roji zanimajo celo moderne socijologe, je človek vedno visoko cenil zbog njene, če smemo rabiti izraz, razum nosti (ljudstvo pravi, da čebela ne po-?ine, ampak umre). Pa vendar so nam ie mnogo bližje mravlje, ta čudovita majčkena bitja, .ki žive v skrbno urejeni «državi», si grade bivališča, zidajo »ceste«, vzgajajo deco, podpirajo prijatelje, gojc zdravstvo in igre, obdelujejo zemljo, rede »domačo živino«, pri čemer, jim pomaga prava pravcata služlnčadj pečajo se z lovom, vojujejo vojne, sklepajo premirja in mir. Mravlja Je tudi edi no bitje razen človeka, ki svoje mrliče pokoplje! Kdor čita, kar so napisali učenjaki-prirodopisci o mravlji, o njenih običajih in navadah, o življenju v mravljišču in zunaj njega, mora skoraj priznati, da to, kar vodi mravljo, ni več zgolj instinkt, ampak meji žo ua razum, Vsakdo izmed nas je že videl mravljo; Mi pa vsakemu znano, da je na vsem sve-lu preko 5000 vrst te živalice, ki se razlikujejo med seboj predvsem po barvi ln velikosti. Nekatere so črne, druge rdeče, bele, sive, rumene, največje dosežejo velikost do 2 centimetrov, najmanjše Jedva opazimo s prostim očesom. Možgani tvorijo pri mravlji 280. del "lenega telesa, majski hrošč jili Ima razmeroma 11 krat manj: 3000 del. Tucu moč ima mravlja večjo kakor hrošč, kaj-li more premakniti 23 — 30 kratno težo •'■vojega telesa, hrošč pa le 14 kratno 'pa Je vendar, mimogrede omenjeno, raz nteroma.. 20krat močnejši od konja). Mravljišča, v katerih žive mravlje, so rišlce, če bi jih hladnokrvnejše nc pomirile. Obilica ranjencev in mrtvecev je uspeli takega spopada. In ko se ob solnčnem zatonu obe sovražni sl armadi vračata v svoje domove, se pogosto zgodi, da pridejo na bojno polje male rdeče mravlje o katerih bi gledalec sprva mislil, da so bolničarke in članice »rdečega križa«. A ne! To so gladne hijene, kojih edini posel je, raztrgati ln pogoltniti mrtvake in pobiti umirajoče... Usoda vojnih ujetnikov pa Je še straš-nejša. Čaka Jih smrt — a še poprej morajo prestati grozne muke: eden Izmed rabljev pregrlze s svojimi čeljustmi ujetniku tipalke, med tem pa njegovi tovariši populijo s kruto, preračunano počasnostjo eno nožlco, potem drugo, tretjo... nato prepuste umirajočega sovražnika počasni smrti... Včasih pa se zgodi, da se te bitke nakrat prekinejo: premirje Je sklenjeno, In obe armadi določita med svojima mravljiščema neutralnl pas, kl ga toliko In toliko časa ne sme nobena Izmed obeh armad prekoračiti. Mravlje spoštujejo dogovore In se vestno drže pogodbe. Potem pa, ko preteče rok, začne bol znova, še hujši, še zagrlzenejši kakor poprej, In konča navadno s popolnim uničenjem ene armade. Včasih pa — posebno, če sta oba sovražnika Istega rodu — se nasprotnika pobotata, skleneta mirovno pogodbo ln živita odslej v miru in prijateljstvu. Od vseh Čudovltostl, kl lih srečamo v življenju mravelj, evo najčudovitejše: mravlje pokopavajo mrliče! Seveda sovražnika, ki so ga ubile v boju, prepuste, kakor smo videli, hijenam. Ce zalotijo sovražnika v svojem lastnem domu, ga ubijejo, mu odpro trup ter Izpljejo kri, potem pa ga vržejo na smetišče. A kadar Jim umre član lastnega rodu, se stvar IzpremenI: njihov mrlič Ima pravico do pogreba. To nl bajka In tudi ne domišljija. Kakor hitro mravlja pogine, jo tovarlšice vzdignejo, Jo zgrabijo s čeljustmi ln Jo odneso lz mravljišča na poseben kraj, kjer zagrebajo svoje mrliče. Ce umre kraljica ali kaka mati, Jo pokopljejo slav nostneje In v posebnem grobu. Delavke imajo svoje posebno pokopališče, prav-tako tudi sužnji, ruga prisedel k Danici in jo ona začela jokati: »Pustite lue, gospod, raje umr Jem!«... Caruga se pri tem pripovedo- Drujso nedeljske tekme. Ljubljana: Prvenstvena: Primorje i Svoboda 19 : 0. Kljub stalni premoči PrU morja in nekompletnostl svojega moštva) so sc držali Svobodaši vztrajno do zad< nJega. , Zagreb: Tudi pri nedeljski teknil pro-J ti madžarskemu klubu Vasas so ostalt domačini zmagovalci. Concordia ic pre-' magala Madžare s 4 : 1 (2 : 0). Prvenst-I vena: Dcrby : Croatla 2 : 1. Dunaj: Štajerska : Ooinja Avstrijskaf 3:0. , Dunaj: Amatcure : Hibernlaus (škotski profcsljonalci) 5 : 2 (3 : 2). Pil Ško-j tili jc odpovedala napadalna vrsta, Prvenstvena Sportklub : Slovan I : 0 (1:0)' I ranliiurt: Sparta (Praga) : komb. Naravno, da jo zletni odbor prevzel j Liulracht-S. S. V. 1 : 3. rajo to zcmljišcc za zletišče, ker jc luno« | Urno: go prikladnejšc In vrhuteg« tudi conejše, ker bo zletni odbor prepustil klubu Sla« viji novo zgrajeno tribuno za polovico nabavne cenc, klubu Sašk pa bi jo ino« ral po pogodbi odstopiti brezplačno. To nesoglasje, ki je popolnoma lokal« nega pomena in nosi v sebi kal dobička« željnosti, so torej spretno izrabili oni povedo- j l.rogi, ki jim je plemenski šovinizem nad vanju strahovito razburja in se krega s vsc> Xi krogi so našli po zagrebškem pričo, očita mu laž hi navaja, da Je Her ccg sam bil včasi pajdaš pokojnega Vida Predragoviča. Predsednik je prepir komaj umiril, nakar se je vršila tajna razprava v svrho zasliševanja priče Hercega o posilstvu Danice MUllerieve. Kakor znano, ie Danica Milller že sama Izjavila, da se posilstvo nl izvršilo. Ker pa se Je Herceg, tako Izražal, kakor zgoraj navedeno, ga Je senat zaslišal tajno. Vendar pa se končno le ni dalo ugotoviti, da bi se bil ta zločin izvršil in Je torej Caruga v tem oziru razbremenien. S tem ie sobotna razprava bila zaključena. y X Potocar6 — urednik. »Revue des deux Mondes. Izjavlja, da prevzame ministrski predsednik Polucarč, kl Je v nedeljo odstopil sedal zopet sotrudnlštvo pri tem časopisu. X Ekspedlcija na Mount Everest. V London le prispela naslednja brzojavka: Britanska ekspediclja za pohod na Mount Everest je morala zaradi skrajno neugodnega vremena prekiniti svoj pohod na vrh najvišje gore sveta ter se vrniti na svojo tretjo etapo. Ko ekspediclja Izpopolni svojo opremo, se znova poda na končni pohod. Krakov : 0. Trst: Ponzlana Moravska Slavija : Makabl Admira (Dunaj) : Pogon* Kaplenbcrg I : 0. zgledu hitro «po!icaj«Sokule» v Sarajevu in zanetili so separatistični pokret v s«« rajevske sokolske vrste. Kei» so v klubu Sašk včlanjeni večinoma sami Hrvatje, so takoj našli v tem malenkostnem spo« ru povod in izgovor, da je vodstvo sara« jevskega zleta nasprotno Hrvatom in za to jo neobhodno potrebno, da so tam osnuje Hrvatski Sokol. Ta anekdota dokazuje, kako sc ustvar ja v našem Sokolstvu separatistični po« kret in kako je ta potreben in uteme« Ijcn. Osreči birmanca! . Ne obleči ga neokusno! '°'8a Osreči ga z lepo oblekco, ki je skrbno iBgotovljena po nizki ceni pri tvrdki Drago Schwab, LJubljana. X Avtomatični telefon na Japonskem. Ker Je lanski potres uničil skoro vse telefonske naprave na Japonskem, Je sklenila vlada, da uvede avtomatični telefon. X Na motornem čolnu v Avstralijo sta se odpeljala v četrtek iz Londona neki mlad angleški inženjer In njegova soproga. X 170 kanadskih žurnallstov nastopi XI. junija dvomesečno potovanje po Angliji. Franciji In Belgiji. Čaruga pred sodni j o Razprava v soboto Je bila v nekaterili podrobnostih zanimiva. Caruga se je zopet ohrabrll in se pridno prerekal, ena priča je prišla v zapor, tajna razprava glede Danice Milllerjeve pa Je prinesla negativen rezultat. Dopoldne se je nadaljevalo zasliševanje o roparstvu na škodo tvrdke »Slaveks« in je priča OJuro Copak, orožniški narednik, ki Je spremljal motor z blagajno, Izjavil, da so vsi streli padali z brega, kjer je stal Caruga. Priča smatra, da je bil šofer Sekely pogoden z drugim strelom. Druga priča Miliajlo Trninič je bil zaslišan o umoru pajdaša Matota. Slednji je med bitko v gostilni v Miljevcih hotel ustrs.lti Carugo, kar pa je pajdaš preprečil s tem, da ie Matotu naglo prestre-li: roko. Matota se je nato izplazil iz gostilne In obležal v hiši seljaka Pavloviča Ir-vss vasi. Tam ga jo. žc isto noč po-k.ial Caruga in ga na postelji usmrtil z dvema streloma v glavo, za kazen za-iirbtnosti. Piiča Trninič, ki Je kot tast ra-daša Bojaniča vsekakor moral biti v "-»upnik zvezah s Čarugino tolpo, se zdaj dela naivnega iu pripoveduje, da sta kritično noč prišla k njemu dva »orožnika« in ga »f-ala. da ju s svetilko spremlja k hiši, kjei je ležal ranjeni «orožnik» Matota. Šii so tja in ie slišal, da sta v sobi padla d "a strela. Nato ie »narednik« Caruga 'Inilniču zapovedal, cla pri-različne velikosti. V nekaterih"je'"jed™ Pravi voz in odpelje mrliča... Priča ko--Iruelh ua tudi do i "kor more izgovarja Carugo; ua krizna Par sto mravelj, v drugih pa tudi do 500.000,. Največja mravljišča merijo v višino "do 1 meter, v obsegu pa štiri do Pet metrov! Človek ne zmore tako visoke stavbe; saj bi znašala višina mravljišča, prenešena v naše razmere 84 krat toliko kakor meri Cheopsova piramida v Egiptu! Mislimo sl lahko, koliko truda In časa slane marljive drobne živallce, da postavijo tolikšno ogromno stavbo! In kako ie v mravljišču vse lepo urejeno: brezštevilni hodniki In sobice v mnogobroj-"ih nadstropjih, da mora človek strmeti, kako je mogoče, da so to napravile in 'gradile tako majčkene Jivalicc! Omenili smo, da rede mravljo »doina-/Kino«. To se sliši morda čudno, ua vprašanja senata, ki bi ga zamogla zaplesti, pa ne da odgovora. Priča Pavlovič, v čigar hiši sc jc dogodila justiilkacija, izjavlja, cla jc ravno Sokol SOKOLSTVU! Padle so žrtve Ideje narodnega edinstva in državne misli, ki Je temelj ujedi-njenega jugoslovenskega Sokolstva. Poklicani smo, da padlim bratom Šlaj-pahu, Znidaršiču in Boltavzarju izkažemo bratsko ljubav na zadnji poti. Te , žrtve so obenem naši sokolski bratje. Poživljamo vse brate, cla se vsi do zadnjega udeleže pogreba v kroju. Društva s prapori! Zbirališče ua vrtu Narodnega doma ob pol šestih popoldne. Bratje, ki nimajo kroja, in sestre sc v civilu z znaki udeleže pogreba med ostalim občinstvom. Zdravo! Starešinstvo JSS, SOKOLSKI SEPARATISTI V SARAJEVU. Zadnja številka Slctskega Vesnika, ki ga izdaja Sokolska župa v Sarajevu pod uredništvom br. Stcvc 2uku!e, prinaša pod naslovom «Maio polemike« precej dolg članek, v katerem br. urednik ocU govarja na napade, ki jili priobčuje sa« i-ajevska »Fravda«, glasilo Jugoslovensko Muslimanske Organizacijo,. Boj, ki ga vodi v »Pravdi« sarajevski športni klub «Sušk» proti zletnemu odboru in sara« jevskemu Sokolskcmu društvu, izzveni v zahtevo, cla se naj v Sarajevu osnuje I Irvatski Sokol in da sc nuj zlet od hr« vatskeg« občinstva bojkotira. Napadi na sarajevsko Sokolstvo točno spominjajo Ljubljanski Sokol poživlja svoje članstvo, da se udeleži pogreba v Trbovljah padlih žrlev poluoštevilno v kroju. Pogreb so vrši danes ob 18. uri; zbirališče ob pol 18. na vrtu Narodnega doma. Zdravo! Odbor. Jezdni odsek Sokola t Ljubljani sc udeleži v kroju pogreba nacijonalnih žrtev. Zbirališče točno ob 5. popoldne na običajnem mestu. Bralje udeležite se pol-noštevilno. Odbor. Sokol Ljubljana II. naznanja, da ae vrši pogreb člana br. Franceta Slajpaha, katerega je v boju za našo narodno ujc-dinjenje zadola krogla zahrbtnega moril ca, dne 8. t. m. ob 0. Članstvo se udeleži pogreba v kroju. Zbirališče ob pol 6. na vrtu Narodnega doma. Udeležba za vso članstvo obvezna. Kdor nima kroja, pride s sokolskim znakom. Udeležnlke biulcoštue proslave Sokola I. v Ljubljani, ki bodo prišli izvon Ljubljane, opozarjamo na to, da vel.iajo za polovično vožnjo po železnici izkaznice eavoza, ki bo pri društvih na razpolago. V krajih, kjer je računati z večjim številom udeležnikov, priporočamo, da opozore par dni poprej dotično železniške postaje, da jim bo mogoče preskrbeti za zadostno, štovilo prostorov v železniških vozovih. 20-!etnlca sokolskega društva v Brežicah, ki so vrši v nedeljo dne 15. junija, obela postati vredna vrstnica prireditev našega društva v časih, ko so smatrali naši narodni nasprotniki Brežice še za svojo postojanko, kjor ni bilo dovoljeno nastopati v sokolskcm kroju. Pa ti časi so minuli in 20-letnica se bo slavila v sredhd mesta, na mestnem trgu, ki se je v to svrho posebej na novo uredil. .Spored prireditve prične s sprejemom ostov pri vlakih ob 9.30 in 10.26 dopoldno na kolodvora, odlod povorka na slavnostni prostor v mestu. Obed. Popoldne ob 18.80 predskušnjo članstva in naraščaja, ob 16. uri javna telovadba, polom ljudska slavnost. Vse, ki ste bili kdaj v preteklosti pričo sokolskih nastopov v Brežicah in veste, kaj je tedaj Sokolstvo za Brežice pomenilo, vabimo, da bosto tudi oh 20-letniei dno 15. junija t. 1. med nami. Pripravo za slavnost ao že v teku, tako da bo za preskrbo in zabavo Bkrbljeno. Prijave za obed je na sloviti na Sokolsko društvo v Brežicah do 12. junija t. 1. Kousrcs mednarodne nogometne federacije. V nedeljo je zboroval v Parizu kongres mednarodne nogometne federacije. Prisotni so bili delegati iz 33 držav. V organizacijo so v;stopili na novo: Irska, Peru, Bolgarija, Nizozemska, Indija, Avstralija In Orči.ia. Našo državo so zastopali na kongresu: profesor MIlan Orni, iodnlk Fabris, dr. Burljan Mabgurski iu Mlhajlovlč. Na kongresu sc je v glavnem razpravljalo o vprašanju profesionaliz-ma. Doslej niso bile v športu točno označene meje med amaterstvom in profesljo-nalizmom. Ni sc dala stvorlti edinstvena definicija, kaj ie profesionalizcin. Kongres se Je sedaj Izrekel strogo proti pro-fesionalizmu in stvoril sledeči zaključek: Vsak igralec, ki bi veljal za profesionalca v seznamu svojega savcza, velja za profesionalca za vse savezc, ki so včlanjeni v federaciji.« Iz te deklaracijo je torej razvidno, da je profesionalec lo oni Igralcc, katerega proglasi za profe-lonalca njegov lastni savez. Avstrijski delegat Meisl jc predlagal, naj se vrši prihodnji kongres mednarodne nogometne federacije v Pragi iu to leta 1925. Predlog je bil sprejet. fia te suislra, }Hlm čokolada! Ilirija iuk) Trninič v njegovo hišo privedel ranjene-! na zlobne članke, ki z njimi zalaga za« ga Matoto. Zakaj baš k nJemu, ne ve. (jrcbSkc lb>tc znani dr. Dečak, najzagrl« Toda podrobne Pavlovičcve izpovedbe sc nc krijejo več z navedbami v preiskavi, zapletajo se boli lil bolj. Zaio državni pravdtiik takoj predlaga, da se priča Pavlovič radi krivega pričevanja slavi v preiskovalni zapor. Po kratkem posvetovanju jc senat sprejel predlog državnega pravdnlka. Stražnik jc Pavloviča takoj iz dvorane odvede! v cclico. Popoldanska razprava :-c Je znat",o zatesnila, ker ui torišči nobcu zagovor- zenejši in najstrupenejši nasprotnik jug. Sokolstva. Način njegovega pisarenjn je našel verne posncinalcc v Sarajevu in jih bo našel nujbržc šc v kakem drugem mestu, kjer bodo skušali sejati plemen« ski šovinizem in razdirati jugoslovensko sokolsko organizacijo. Ker jc izvor teh napadov jako zna« čile n in zanimiv, hočemo na kratko očr« teli njegov potek, kur bo zanimalo tudi slovensko »okobko članstvo, zlasti šc Sportverein (fr i : 0 (0 : 0). V nedeljo je gostoval v Ljubljani nam žc znani nogometni prvak Koroške Sport-verein iz Beljaka. Moštvo Je dospelo v svoji naijtičji postavi. Ilirija, ki je nastopila z dvema rezervama nas v nedeljo ni zadovoljila. Dosegla jc siccr zmago, a poraz gostov bi moral biti šc znatno večji. Napadalna vrsta Ilirije Jc Igrala v prvem polčasu zelo zaspano in ni mogla doseči nobenega zgoditka. V kriiski vrsti jo bil Gabc zelo slab, a Hus je bil na višini. Obramba je bila dobra, golman Miklavčič jc bil skoraj ves čas brez posla. Gostje nas s svojo Igro niso zadovoljili. Napadalna vrsta ni pokazala nobene prave komblnacljsko Igre iu Je igrala zelo raztrgano. Dobra je bila pri gostili edino obramba, ki je razbila več nevarnih situacij- pred golom. Golman gostov jc bil dober in ie ubranil več ostrih strelov. Tekmo je sodil zadovoljivo g. Hus. Oii tej priliki moramo povdarlti, da je ponašanje publike bilo zelo nesportuo. Neprestano vpitje in oviranje sodnika ui na mestu iu le škoduje uglvdu našega snorta, Vruguayska nogometna reprezen-tanca v Zagrebu. Profesor Milan Oraf priobčuje v »Jutarnjem ^istu« daljše poročilo o tekmi Urnguay : Jugoslavija. Ob tej priliki naglaša, da sc je pogajal predsednikom uruguayske nogometne reprezentance, da bi moštvo nastopilo v Zagrebu proti naši nogometni reprezen. tanek Vodja Uruguaycev, g. Lapido ja odgovoril, da sc bo moštvo lahko odzvalo prijaznemu povabilu, ker bo itak nastopilo tudi na Dunaju. To ho gotova največja senzacija za Zagreb. Uruguaycl so v Evropi že dva meseca in ostanejo še mesec dni. Jugoslovanski koturaškl savez je v nedeljo priredil drugo klasifikacijsko kolesarsko dirko za olimpijado, in siccr na 150 kin dolgi progi Zngreb-Novo mesto« Zagreb. Dirkači so startali ob šestih zjutraj. Prva skupina, obstoječa iz Dukano-viča, Soviča, Šolarja in Trubana jc prišla na obrat ob S,35. Končni rezultati so sledeči: t. Dukanovič OJuro (Sokol, Zagreb) 5 ur 8 min. 2. Sovič Kolomau (Oradjanski, Zagreb), 5 ur, 8 min 1 sek, 3. Šolar Josip, (Ilirija Ljubljana) 5 nt 8 min. 2 sek. 4. Truban (Orao, Zagreli), 5. Kranjec (Sokol, Zagreb), 6. Prošck (Danica, Ježica), 7. Kosmatin (Primorje, LJubljana), 8. Goltes (Ilirija, Ljubljana), Startalo Je 13 našili najboljših dirkačev, Boj je bil mestoma zelo oster. Prva klasifikacijska dirka sc je vršila 25. maja, in sicer na 100 km. Prvi je bil Dukanovič, drugI Sovič, tretji Ccsarec, četrti Šolar, peti Vrbauac, šesti Prošck. Tretja klasifikacijska dirka se vrši 15. Junija na progi Zagrcb-Zidaiii most-Celjc -Ljubljana. Ilirija (rez.) : S. I(. Trbovlje S : I (3 : 0). l^czerva Ilirije je z lahkoto premagala S. K. Trbovlje s 5 : 1. Agllnl in mladi klub »Trbovlje« jc Igral požrtvovalno in kaže, da sc bo ob smotrenem treningu lahko lepo razvijal. Umesten sklep. Razsodišče za nogometni turnir na olimpijadi, obstoječe iz gg. Rimet (Francija), Mauro (Italija), Flschcr (Madžarska), D' Oullremonl (Belgija) ln Johanson (Švedska) ie na svojem zadnjem sestanku sklenilo: Sedanji nogometni turnir na olimpijadi mora bili visoka šola za nogomet, kar sc tičo lojalnosti, korektnosti, poštenosti In tehnike. Razsodišče smatra, cla morajo mnogoštevilni športniki, ki prisostvujejo tekmam dobiti vtis, da jc ta šport v resnici ta fizični razvoj pripraven in nc brutalen šport. Z ozirom na la sklep sta biki Izključena od vseli olimpijskih tekem nogometaša Larraga (Španija) iu Čapck (Češkoslovaška), in sicer zaradi svojega brutalnega nastopa povodom tekme Španija : Italija, odnosno Švica : Češkoslovaška. S. K. llirila. — Nogometni trening za skupino I. moštva sc vrši tekoči teden v torek, četrtek in soboto, za ostale v sredo in petek, vselej ob 18. url. Prvo moštvo sc sestane danes ob 18.30 v garderobi k važnemu razgovoru. — I.ahko-atlctski trening v torek, sredo, čelrtck In petek ob 19. uri. — Odbor. llazcna. — Družina Atene je včeraj v svojem prvem nastopu po zelo iinibici-jozui igri zmagala v trcning-tckml nad družino Primorja s 16 : 4. Plenarna seja S. K. Iliri!« se vrs! danes ob 8. zvečer v damskcin s; i kavarne .limona«. S1POCS Anketa gleda borznih uimnc V sobolo se jo vršila v prostorih Trgovske ia obrtniške zbornice v Ljubljani anketa interesentov lesne trgovine iu industrije v Sloveniji. Sestanek jo sklicala Trgovska in obrtniška zbornica na inicijativo ljubljanske borze in jo bil njegov namen, da se določijo borzno uzance ia lesno trgovino. Kot prva podlaga za razpravo o tej za lesno trgovino na ljubljanski borzi važni zadevi naj bi služil načrt ki ga je izdelalo tajništvo ljubljanske borze in ga poslalo tudi nekaterim lesnim interesentom v presojo. Sestanek je vodil tajnik Trgovske ln obrtniške zbornice g. dr. Tlcsa, ki jo po pozdravu poudaril važnost kolikor uzane. pcoča določno izdel uliti borzuih urine. Od tajništva borze predloženi načrt je prvi elaborat te vrste v Jugoslaviji; naslanja se na uzance tržaške, reške, beneške 1n genovske borze. Popoln la načrt ni in baš zato ss jo Trgovska in obrtniška ..boniica rada odzvala pozivu borznega tajništva ter sklicala to anketo, na kateri naj so razpravlja o tem načrtu. To mišlienju Trgovske in obrtniške zborni?;1 je osnutek drugače dober. Sicer pa je to težavno delo, kar n. pr. dokazuje tržaška borza, kjer s,j staro uzance že okrog dve leti predelujejo, n še niso gotovi z delom. Končno poziva govornik vso interesente, da z vso vnemo sodelujejo pri končni ureditvi teh važnih določil. Za njim je borzni tajnik g. dr. Dohrila malo zakasnel, čim bo potrjeno razso- stavljena dva predloga: da se izvoli po- dišče, bo borza takoj pričela oficijclr.o poslovati. Zelo važen del borzno trgovine bo trgovina z lesom, za kar je treba točno določiti borzne uzance. Gotovo je predloženi načrt v tej ali oni točki pomanjkljiv, a to nas ne sme ovirati, začeti so mora. V Jugoslaviji šo ne obstoji nobena lesna borza in zato so interesenti iz dru;/ih pokrajin države žo sedaj obračajo na Ljubljano. Od slovenskih lesnih trgovcev in industrijcov Je predvsem odvisno, da so ustvari prva podlaga. Lesna trgovina na borzi nima le namena, da ustvari enotno poslovanja v lesni trgovini našo države, temveč da nas privede tudi izven naših mej. Tajnik Zveze slovenskih indtistrijcev g. dr. Gorap izjavlja, da so češki lesni interesenti na sestanku v Bratislavi tudi predlagali enotnost borznih uzanc vseh onih držav, kl v prvi vrsti prihajajo v poSlev za lesno trgovino. Namera pa se ni posrečila. Govornik predlaga končno, da so izvoli poseben ožji odbor, ki se bo z našimi uzancami temeljito pečal. G. dr. r.K-.-r predlaga, naj upoštevajo nnše borzne, uzance predvsem naše doma č? potrebe, krr se iujt interesenti itak nc l-odo boleli ozirati na našo uzance. (1. (,'vcukelj dvomi, da bi se dalo napraviti prikladno uzar.oa samo zn domači trg in predlaga, da se ta načrt razmnoži in vpošlje vsem interesentom v presojo. Temu predloga in predlogu Gorup; seben ožji odbor in da so določi načelo nn podlagi katerega bodo uzance izdelane. Oba predloga sla se združila, s čemer so udeležniki soglašali. Določilo se Je, da so izvolijo v ta odbor: zastopniki borze, Trgovske in obrtniško zbornice, Zveze in-dustrijcev, Zvezo trgovskih gromijov, Zvezo obrtnih zadrug, šumsko direkcije io gumarskega udruženja ter gg.: Ernest Ilieng, Josip Lenarčič, dr. Rekar, svetnik Gtiderer, Vinko llainrihar, Jožo Kobi, ravnatelj Križni?, Fran Žagar, F. Staro-vcSki, J. .Tovornik, Ivan Zupan, P. Lovšin, Hinko Vriško ter dva zastopnika iz Slavonije. = Zabranlen uvoz naše živine v Svi- crj. Švicarska vlada je zabrunda uvoz živine za klanje, ki prihaja iz naše države, Madžarske, Češkoslovaško, Rumunija in Avstrije zaradi švicarskih kužnih bolezni v teh državah. = Star.je limeljsklli nasadov v Savinjski dolin!. (Poročilo Hmeljarskega društva v Žalcu). Žalec v Savinjski dolini, 1. junija. Od našega zadnjega poročila smo imeli prav ugodno vreme, katero jo pospeševalo rast hmeljsko rastline; imeli smo toplo noči in zadostno množino padavin. Rastlina jo dosegla pol do tri-četrt visokosti drogov, oziroma žic, je prav čvrsta in broz vsakega mrčeBn. V nekaterih občinah so je prikazal bolliač, vendar ni povzročil večje škode. Nekateri hmeljarji so žo svoj letošnji prido- nn priilrarjjc ravnatelj g. Križnic iz Ma-jlek prodali in sicer po 100 in več Din ribora, ki med drugim poudarja, da bo naloga borzo tudi, da obračuna z nercel- izvajal, da Jo borza žo mislila pričeti s|nimi elementi. poslovanjem v najkrajšem času, toda radi j Končno jo tajnik Trgovske in obrtniške raznih ovir se bo pričetek poslovanja Se ' zbornice g. dr. Ple ugotovil, da sla za 1 kg. Piedprodanega hmelja je približno BCO stotov. Hmeljarsko društvo so bori ves čas svojega obstanka proti predprodaji hmelia, kar navadno skazi cono vsem drugim hmeljarjem ali pa oškoduje posameznika ter povzroča prepire in tožbe. Seveda so tudi redke izjeme. — Društveno vodstvo. = Padec rumunskega leja. Iz Bukarešte poročajo: Rumunski lej nazaduje žo dalja časa. V finančnih krogih tolmačijo ta padec z neugodnimi izgledi žetve in z boljševiško propagando v inozemstvu proti Rumuniji. = Mlinarskl kongres v Beogradu. Gledo na veliko krizo v mlinski industriji je Centrala industrijskih korporacij sklicala kongres, ka'.arega so bodo udeležili zastopniki mlinske industrije iz vse države. Zborovanje so bo vršilo 5. ali 6. junija v Beogradu. = Obtok bankovcev r Avstriji se Je po izkazu 22. maja zmanjšal za 192 milijard na 6839.8 milijarde. Eskomptni port-felj Jo narasel za okroglo 166 milijard in podloga se je zmanjšala skoro za Isto vsoto radi oddajo deviz. = Dolgovi Anglije. Dno 81. marca (. 1. so znašale obveznosti napram Angliji od držav, ki so se z njo udeleževale vojne, nastopne številke (v tisočih funtov): Francija 683.279, Rusija 722.546, Italija 553.800, Jugoslavija 24.481, Poljska 95, Itumunlja 51.778, Portugalska 21.844, Grčija 23.3-14, Belgijski Kongo 8550. Skupno so torej te države dolgovalo Angliji 2,,000,928.000 funtov šterlingov. = Otvarjanjo tujih konzulatov ln podružnice Narodne banke na Sušaku. To dni se ja otvorila na Sušaku francoska konzularna agencija. V kratkem so ot-vorljo šo drugi konzulati in trgovinske agoncijo. Poleg tega bo otvorila tudi Narodna banka svojo podružnico na Sušaku. Tako bo Sušalc polagoma zavzel v našem gospodarskem življenju mesto, ki mu gre kot naši najpripravnojši luki. — Donavska konferenca. Te dni so sestane na Dunaju konforenca dologatov vseh donavskih držav, kateri bodo prisostvovali tudi zastopniki vseh podonav altih parobrodarskih družb. Na konfersn-cl so bo pretresal načrt razširjenja do-1 navslce struge do Budimpešte, da bl mu,: gli ploviti po Donavi tudi morski bro, dovi. Stroške te adapcije bi nosile Ru, munija, Bolgarska, Jugoslavija, Madžari ska iu Češkoslovaška. = Uradni tečaji za Junij: 1 n&poleot* dor 238, 1 zlata turška lira 820, 1 funt čtorling 850, 1 dolar 80, 100 fr. fr. 482, 100 Sv. fr. 1420, 100 drahem 150, 100 italijanskih lir 855, 100 K8 287, 100 m® 0.10, 100 lejov 39, 100 levov 58, 100 po-set 1110, 100 holandskili goldinarjev 8000 100 danskih kron 1355, 100 aK 0.113, 1 milijon poljskih mark 12, 100 belg. fr,' 370 Din. = Likvidacija transportne družbe,' Transportna d. d. Jakob & Valentin v Zagrebu je na svoji zadnji redni glavni skupščini sklenila stopiti v likvidacijo, — Nova bančna Insolvenea na Duna,' ju. Dunajsko trgovinsko sodišče je otvo. rilo poravnalno postopanje o premoženju lastnikov bančne firme Bertold Kary ia Co -i likvidaciji. Javno se daje na znanje, da bo. de dne 9. junija, to je na binkošt. lil pondcljek ob 2. url popoldne, prodal na Javni dražbi gospod Grogorlč hišo z vrtom, dva gozda In en stelnik v Črnomlju štev. 106. Kupci so vabijo na lica mesta. Lastnik ln Izdajatelj KomoreiJ Odgovorni urednik Fr. BroiotlS fisk DelniSke tiskarno, d. d. v LJubljani hcml av ssr. r.r-.viTt i ■.c.nesaMmjrai m**s ^ Jkmt Le «Posest» Stat« Tinka tn.eda tO par. Za ..Dopisovanje" In ..Zrnttvo" «o ratuna vsaka betcila 1 Pln. — PrloRuicJo so lo inall OBlasl, kl »o plataal r naprei. Pltl!» ». luhVo tudi » rn.mkah. Na vpri Eanla odgovarja uprava Io, t« JoTpraSaniu priložena icamka ca odjoTor tor manlpulacljska prlfitojblna (2 Uln). Rcatttetna pisarna, d. e ' j LJubljuna, Sv. Potra cecta 2-4 ; Vam nudi pri nakupu ! Znanja želita •. ~„.,..„:x„ - mlada gospoda t Istotako najugodnejšo i»rtkanlma gospodičnama, kl tn nnJraznovrstncJSo Izbero hI •» »kupno kratkočasili. ~ vsakovrstnth vil, stanovanj- Oe mogočo sliko vposlati Alti, trnovskih in obrtnih hi,', »a upravo ,,.Jutra pod .Slfro kmctsklta posestev, graSMn, žag. mlinov, stavbnih paro,.] Deklico staro 14 dni, oddam za »toJo. ! so da v komisijo. Ponudbi .. _____ _______ T— ' n, ,m...n T11, m nnri Alf ri Manufaktura Naslov pove uprava „Jutra 11248 | na upravo „Jutra" pod Blfr< .Komisija". 11391 ,,Za kratek ča»". 1127» Itd. 1022-a III Sprejmem dva učenca | Les na panja Modistka Z. Gorjauc A Co.. Ljubljana. Sr. Patra costa 27, poleg hotela „Tratnlk" sprejema vsakovrstna popravila slamnikov ln svilenih klobukov. Postrežba točna. 729 Resnica ]e ln ostane, da napravi najceneje ln po najnovejšem kroju obleko lo Ante Prezelj, krojač, Gosposvetska cc6ta 16. 10883 kl Imata veselje do slikanja, I Spccljelno za /.rano slikarstvo (Drandmalcrel). — Ponudbe na: Karol VISncr, Jc-i senice, CorcnjBko. — Pogoji ugodni. 313-12 Kuharica kl zna dobro kuhati, so ISče : za manjšo družino, ako ena 1 nem Sko ali hrvatsko. Plača .'i00 Din mesečno. Naslov: O. drja. Zora Karamata, Zr-mun, Karamatina ulica 17. 11331 100 m3, pii Bledu, se proda, i Ponudbe na upravo „Jutra" ' roti „Slavbnl les". 11312 Lesne StampiJje ln črke za uSlganJo Izdeluje po najnižjih eenah Josip btlrn, ključavničarstvo in kovlnaratvo v Kranju. Zahtevajte cenik! 11103 gi^gii Brivski pomočnik pprejme pri gosp. Josipu Itovkorju, brivskemu mojstru v Hrastniku ob Savi. Urana lu stauovanje v hi:"i. 11203 Gatcrist tanesljlv ln prvovrsten, se iprejme za polnojarmenik za takojšnji nastop. Ponudbo z pavedbo plače i/i do&cdanjo službe pod tilfro „Qaterlst" na upravo „Jutra". 112i>3 Šiviljo le prvovrstna moč z daljšo prakso in splošnim znanjem v krojenju, »prejme takoj za stalno in pod najugodnejšimi pogoji modni Balon. — Naslov pove uprava „Jutra" 11301 (iieejo) dokontistinjja z lOletno prakso, želi premenitl službo. Gro tudi kot bontoristinja. Ponudbo pod žifro ,,Dobra moc" na upr. „Jutra". 11300 Brivski pomočnik pe sprejme pri g. Josipu f?a!;crju, brivskemu mojstru v Hrastniku ob Savi. 1-Iraua In stanovanje v hl^i. 11200 Za novo kavarno j,Evropo" v Mariboru, se takoj sprejmejo sledeči uslužbenci : 1 Izurjena kavarniška blagajničarka, dve izurjeni Kavarniški kuharici aH kuharja (kl bo tudi lzvožbanl v dolu sladoleda), 2 kavarniška donošalca. Pogoji po oStena in pridna v od 16 lot naprej, s m c takoj. Iirana v Naslov pove uprava Izprašan? šofer z večletno Šofersko prakso ln Izprafan kurjač in strojnik stabilnih parnih strojev, •želi stopiti v službo kot Šofer ali strojnik pri parni žagi, mlinu ali podobno. — Popravila IzvrSuje pri avtomobilih ln strojih. Ponudbo na upravo „Jutra" pod Šifro „šofer-IIrvat". 11202 Mors o travo prvovrstno, Superloure, najceneje „Fructua". t. 2. nudi Tabor 11136 Pisalni stroj z mizico znamke „Reming« ton", naprodaj. Naslov povo uprava „Jutra". 11337 Visokopritiično hišo 7. nekoliko vrta, vodovodom in elektriko, kupim. Plsmo-no ponudbo pod Slfro na upravo „Jutra". Dobro ohranjen Indian -,;[) IIP, Re proda po ugodni i- ni. Ogleda se pri Jugov/to. Ljubljana, Dunajska c. ■t. i'G. 11120 Steklenico od sodavice (pol lit..), samo steklo (belo;, poceni na-prodaj. — Oddajo go tudi manjše množine. Ivan ftieh, Dobrepolje. 11239 Pisalni stroj dobro ohranjen, z vidno pisavo in dvo vinski sesalki, prodam. — Vprašati jo pri .Mihaelu O m a h e n, Višnja gora. 11203 Lesena barijera ln visoka, zložljiva steklena stena, pripravna za trgovino ali pisarno, se ceno proda Naslov povo uprava „Jutra" 111C7 in pisar nc, mes na" Sfcnografinja •ojeplBka, vešc«\ vreli I Ski li del ter nem Sel-triletno ptakso, išče Ponudbo pod ..Spret- - i.«" Mrhagoni jedilnica in club-oprava, poceni naprodaj. Naslov povo uprava „ Jutra". 11188 Ziindopp motorno kolo, 2 ln pol IIP. malo rabljeno, so proda za 11.000 Din. Vprašati je v Sodni ulici St. 11, O. 2užek. 11370 Sokolski kroj kompleten, prodam. Ogleda • Barvarska steza Stev. 5. 11363 Kupujem okrogel les (hlode) za žago od vseh vrst listnatega drevja, po-Bebno hrast ln bukev, ved- i no vsako množino po naj- j višjih dnevnih cenah. Ozira ! so le na ponudbe z navedbo ' cene, množine ia kvalitete franko vagon nakladalna postaja. Ivan SlSka, tovarna parket in parna žaga, LJubljana, Metelkova ulica št. 4. 10932 Prazna soba s souporabo kuhinje, se odda. — Naslov ln ceno pove uprava „Jutra". 11314 Stanovanje Soba ln kuhinja, opremljeno, čisto, brez posteljnine, b prltlkllnaml, v sredi mesta, h prekrasnim razgledom, bo takoj odda onemu, kl plača poldrugo leto naprej. Event. bl bo vse skupaj odstopilo. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod „TakoJSnJe stanovanje" 11347 Pozor! Pozor! Plačujem najbolje stare! obleke, čevlje in pohištvo. ! Pridom na dom, dopiBnlca zadostuje. — Drame Martin, j Ljubljana, Sv. Jakoba na- j brežjo 20. 11318 j Letno stanovanje obstoječe lz 2 sob in kuhinje, so odda v gradu Brlnje-Grosupljo. — Krasna romantična lega pod gozdom ln ob vodi, z velikim lepim parkom, oddaljeno od želcz-; nlSke postaje Grosuplje le 6 ■ minut. — Poizve se lstotarn. | 11335 Sobo opremljeno, b posebnim vhodom, oddam. Naslov ▼ upr. i ..Jutra". 11353 Živahna gospodična i želi korespondlratl z aka- ! demsko izobraženim soapo-doin. — Dopise na upravo „Jutra" pod „Dragu£ka". 11340 40 letr.I samec lntellg., prlkupljlv, is milijonskim premoženjem — v LjublJaui — išče v avrho ženitvo gospodično od 25 do 35 let, ki ima tudi nokaj premoženja. — Vdove brez otrok niso izključeno. — Za polno taJnoBt jamčim s svojo častjo. Cenj., samo resno dopise prosim do 10. junija ua upravo ,Jutra' pod Slfro ,,Srečna bodočnost". 11240. Klavir «Marschal» ae odda po zelo ugodni ceni v Konjicah. Pojasnila daje g. Petek, trgovcc v Konjicah. 11179 Odvetniška pisarna dr. Franc Frlana v Ljub ljani sprejmo koncipijenta rostaja Feldbaofc. Seaija maj-ektober. Sijajni zdravilni uspehi pri bronhijaluih katarib1 gripi, naduhi, emfherau! 1 1, srčnih boleznih 111 itd. Močne, prirodne ogl^kovokisle kopeli, inbalaci;e| pnenmatične celice, svetlobne kopeli itd. 2758/1 Cena penziona od Ka 50.0(30--- na dan naprej, Pojasnila: ZdravlltSdna komisija, aieiohonberg, Tri violine dobre — se po ugodni ceni prodajo. — Več se poizve v upravi „Jutra". 11323 Motorno kolo 3 ln pol b ceno proda.-llimskl cesti prestavami, Be Ogleda sc ua — Peter škafar 11359 Vodovodnih cevi 50 metrov, novih ali rablje-j nlli, v dobrem, porabnem stanju, kupim po ugodni I ceni. Foto-Pelikan, Rogaška Slatina. 11335 Opremljeno sobo s Bouporabo kuhinjo, oddam takoj, najrajo zakonskemu paru broz otrok. Najemnina -100 Din mesečno. — Naslov pove uprava „Jutra". 11326 J g. Klavir dobro ohranjen, ceno prodam ali zamenjam za planino. — Leo Prostor, poŠta Gorenja vas nad fikofjo Loko. 11360 upravo HJutra" ] 1089 kot starosti j sprej-hiSi. — „Jutra" 11316 Fotograf (fotografinja) Itlve dobre moči, se takoj sprejmeta. — Ponudbo naj fvpoSlJeJo samo rca zmožne rniočl. Zahtova se lep nastop, ellkanjo izven doma, dobra 1 retuša ln pofitenoat. Stano- : .vanje v hlSl. — Foto atelje Izučena prodajalka v tigovini. Gre blagajničarka ali jlsarniška moč. — Ponuibo ne prosi na upr. „.Tutra" pod Slfro „Zvest.a". 11.243 Vsako primemo meoto sprejme že nad .10 let samostojen trgovec, kl radi družinskih razmer v najkrajšem času opusti svojo trgovino. Cenjeno ponudbo jo poslati na upravo ,.Tutra.' pod Šifro ,,Primerno mesto*' 11343 Vrtne stole prodaja najceneje Rožmanc & Konip., Ljubljana, Mir-Je 4. P2S2 «Die Ehrc des Hc.rzog-tums Kra*n» II. izdaja, bo proda po prav ugodni ceni. — Naalov pove ceni. uprava ,,Jutra" 11338 Cevi za napeljavo vode, ca 500 vi kupimo. — Kulovec i drug, Straža. 11034 Železno veznico za butaro (Bllndelholzprease) kupim. Ponudbo na naslov: Alojzij ligo, Fala. 11341 I Lepa zračna soba ! bo odda gospodu ali gOBpo-1 dlčnl. Naslov pove uprava ' ..Jutra". 11388 Soba z dvema posteljama", s posebnim vhodom, se odda s 15. t. m. dvema boljšima froapodoma. — Naslov pove uprava „Jutra". 11389 \ mK£xwaiB,ee Izgubila se je na trgu črna torbica s ključi. Po-I Sten najditelj so naproša, da i jo vrne v upravi „Jutra". 11313 27G7a Pred nakupom obleke za toaMaiaiaca si oglejte bogato in najcenejšo zalogo pri tvrdki Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 20 ■BHMne^'*:: «Kmetovakc» letniki 3 885 do 1021, trdo ! vezani, Be po ugodni ceni i prodajo. Naslov v upravi i Bore črne, bele, ravno, tudi tan- i ko, kupi KoroSec, Rimske j toplice. 11345 I ,, Jutra". 11339 Pelikan", Celje. Mesto v kavarni ali restavraciji kot blagajničarka, druga kot sokuha-rlea (začetnica) iščeta 2 gospodični — najraje v Zagrebu. Dopluo na upr. „.1 iitra" pod ,.Zagreb". 1136.1. Pisalni stroj Ideal A, izborno ohranjen, naprodaj. Naslov povo upr. „Jutra". 11344 Umivalnik ž marmornato pIoSčo, zrlo ugodno naprodaj. Novi Vod-inat, Društvena ulica St. 61, F. Kralj. 11330 Akacijo plohe 50—80 mm, nežamane, kupim večjo množino. Ponudbe pod ..Bois" na upr. ,.Jutra" 11378 se iBče za dobo 6 mesecov proti vrnitvi 8000 Din. — Ponudbe pod Slfro „Goto-, vina" na upravo „Jutra". 11365 i čevljarski pomočnik 'so sprejm® ▼ trajno delo. — JA. Za^lotnllc, Kolodvorska Ulica 18. 11322 11334 j____________ Uradnik v pr,?; Trgovski učenec ifcoStcnlh »tartev z dobro Šolsko izobrazbo, z dežele, ro sprejme v traovlnl z me§a-nlm blagom. Karol Clmper-«ek, Betnloa ob Savi, 11332 /Trgovski nastavljenec jjnbr\ moft, lzurjon v nami' l«dwil trg Vedno v zalogi angleško in češko sukno, elegantni modni vzorci, razno moško perilo in drugo manufkaturno in modno blago po konkurenčnih cenah. Lister v vseh barvah, dalje surova svila, platno, panama rips, itd. za obloke v ogromni izberi. 2766a Blagovolite si ogledati zalogo! Podpisani javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je danes — zavratno umorjen — preminul naš nadvse ljubljeni, nenadomestljivi Boprog, oče, brat, zet itd. France Šlajpah mag. pharm. in I. tajnik Oblastnega Odbora „Orjune" v Ljubljani v 31. letu svoje starosti. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek ob 6. uri popoldne iz Narodnega doma. Priporočamo ga v blag spomin. V Ljubljani, dne 1. junija 1924. Meta Šlajpah, soproga. Frano ia Varlja Šlajpah, Nežka, hčerka. starši. Rodbina Vidmar ln ostali sorodniki. 2764a javne so vrši dne 2. in 3. junija, linzprodaja se vsako-j vrstno moško in žensko blago, izgotovljeno obleka za gospode in najmodernejšo obleke in kostuma za (lame, nadalje stelaže, pulte, mize in popol-J noma nov šivalni stroj znamke „Singer". Vsa blago so lahko ogleda v konfekcijski trgovini Brata Bmnskole, Ljubljana, Židovska ul. nj 2752,'a Naznanjamo, da je velezaslužni kmetijski strokovnjak, naš ravnatelj, gospod IVAM BEI/jLE kmetijski svetnik, Imetnik reda Sv. Save lit. razreda v petek dno 30. maja 1924. po dolgi mučni bolozni preminul. Pogreb bo v torek dno 3. junija 1924. ob 16. uri izpred kmetijske šole v Št Juriju oh južni železnici do trga, odkodor so prepolje truplo nepozabnega pokojnika v Žalec. Ph. Mr. J. Kolif, tvornica kemičnih, farmacevtskih preparatov in drogerija na debelo v Ljubljani VII, javlja, da je njen ravnatelj, gospod Ph. Mr. v umrl dne 1. junija, kot žrtev nacionalne ideje. Ljubljana, 2. junija 1924. Kmetijska šola v Št. Juriju pri južni železnici. «N» bomo dol?o Čakali,« Izjavi Perenna. »Prav malo časa. Pismo bo vsak čas dostavljeno. Dejstva bodo covorila sama zase in zame.» Sledilo je nekaj minut napetega čakanja, kakor da se ima zgoditi čudež. Bili so trenutki, ki jih udelcženci ne pozabijo vse življenje. Desmalions je te trenutke pozneje opisal v inter-vjuvu, ki so ga tiste dni v Franciji bolj čitali kakor najzanimivejši rninistrsk govor. Vseeno pa je vkijub svoji veliki razburjenosti opazoval don Luisa. Don Luis je mirno sedel na robu mize, nekoliko sklonjen, in je še bolj mirno glodal kos kruha in kos čokolade. Bil je zopet gladen. Ostali so imeli vsi spačene obraze, živeli so v najhujši živčni napetosti in so obenem molčali in pričakovali. Plamen sveče je njihove sence metal na steno, kjer so izgledali kakor migajoče pošasti. Pol minute je prešlo in Perenna pravi: »Evo!* In nekoliko dvigne svečo. Skoraj istočasno kakor on, so videli tudi vsi drugi... vsi J r ligi vidijo... s stropa pada pismo, nalahno, kakor list z drevesa, kadar ni vetra. Pismo se skoraj dotakne don Luisa in jbleži pod mizo. Don Luis je pobere, potem pa brez pogleda nanj izroči lolicijskemu prefektu z izjavo: «Evo, to četrto nismo je bilo napovedano za nocoj in je dospelo.* V- MOČ SOVRAŠTVA. Desmalions ga gleda, ne da bi razumel. Potem pogleda proti stropu. Perenna mu pravi: «Le glejte, gospod prefekt, niste se varali. Kar ste videli, je dejstvo. Pismo je prišlo od zgoraj, dasiravno nI zgoraj niti najmanjše luknjice ali špranje, skozi katero bi ga bil mogel kdo vreči. Stvar je prav enostavna.« »Enostavna, hm!» zamrmra Desmalions. «Da, gospod prefekt, enostavna. Vse to zelo spominja na igro raznih «mnetnikov» v cirkusih, samo da je naša igra prav resna in do ekscesa pripravljena v vse podrobnosti. Ponavljam, zadeva je prav enostavna, obenem pa strašno tragična. Brigadir Mazeroujc, prosim vas, blagovolite zopet odpreti okna in sploh omogočiti čim močnejšo svetlobo.* Ko izpolnjuje Mazeroux dobljeni ukaz, pregleduje Desmalions četrto pismo. Njega vsebina se v glavnem strinja z vsebino prejšnjih in jih še potrjuje. Don Luis pa vzame lestvo, ki so jo delavci pustili v kotu, in se popne nanjo. Pod lestencem se ustavi. Lestenc je bil iz bronca, pozlačen in opremljen s kristali, Pod brouceuim trianglom so bile skrite žice. Te žice prereže Perenna s škarjami. Potem prične odstranjevati kandclaber. S kladivom odstrani najprej omot na zidu in apno, s katerim je pokrita kandelabrova instalacija. Potem pokliče: »Pomagajte mi nekoliko!« Mazeroux se za njim popne na lestvo in oba primeta za kandclaber ter ga polagoma spustita po lestvi navzdol med čakajoče. Morala sta delali oprezno in z naporom, ker je bil lestenec mnogo težji, kakor bi se bilo smelo pričakovati po njegovem obsegu. Ko pristopi Desmalions z ostalimi, da pogledajo ta lestenec, vidijo takoj, da je montiran na neke vrsto kovinasto škatlo, kakršne pri navadnih lestencih ni, in da je baš zaradi te škatle don Luis Perenna odstranil apno in omet ter tako izluščil vso napravo iz zidovja. «Kaj naj to pomeni?* vzklikne Desmalions. »Izvolite odpreti to škatlo sami, gospod prefekt!* ga povabi Perenna. Desmalions dvigne pokrov. V notranjosti najde cel stroj, polno kolesc in prijemov najfinejše mehanike, izdelan tako minuciozno, da spominja na fino preciozno žepno uro. »Dovolite, gospod prefekt?* vpraša Perenna in jame raz-lagati: »Evo, pod prvim mehanizmom se nahaja še drugi. Oba mehanizma točno korespondirata. V zdolnjem mehanizmu, evo, se še sedaj nahaja peto pismo! To ni prispelo. Evo je! Izvolite pogledati, gospod prefekt, pod. lestencem ali prav za prav nad njim je skrit ta stroj. Škatla ima tukaj odprtino, iz katere so pisma padala. Vsa serija teh pisem je bila pripravljena v stroju in po čudovitem mehanizmu, sličnim url in spojenim z električnim tokom tega kandelabra so prihajala od časa do časa, kakor jih je mehanizem vrgel veni* Vse molči in se čudom čudi Perennovemu odkritju. Seveda pričakujejo vsi še nadaljnjih pojasnil. «Evo, gospodje,« pravi Perenna, »obljubil sem vam strašno odkritje, katero vam bo ustavilo kri v žilah. To še nI vse.» »Kako za vraga so krivci mogli pripraviti to lampo in ta mehanizem za pisma?* vpraša policijski prefekt in zmaje z glavo. «In to v palači, ki jo je nadzirala policija dan ln noč? Kako so mogli izvršiti to delo, ne da bi bil kdo videl aH slišal?« »Prav lahko sc pojasnjuje tudi to, ali še najbolj to, gospod prefekt! Delo je bilo izvršeno mnogo poprej, preden je policija pričela stražiti.* »Torej preden se je zločin sploh Izvršil?* «Točno tako, pred njim.* »Pa kako naj verujem, da je bilo baš tako?* «To ste pravkar sami ugotovili, gospod prefekt, leo ste rekli, da ni moglo biti drugače,* «Tak' govorite že enkrat!« vzklikne prefekt nestrpno. »Če hočete kaj važnega Odkriti, zakaj se ne požurite?* «Bolje je, gospod prefekt, da korakate po isti poti nasproti Istini, kakor sem to moral storiti jaz. Kadar spoznate tajnost teh pisem, boste spoznali tudi bistvo zločina in spoznali boste pravega krivca. Vi bi že bili sami izrekli njegovo ime, če bi vas ne zadrževala groza pred ogromnostjo tega zločina.* Desmalions pozorno pogleda Perenno. Čuti, da je vsaka nje« gova beseda pomembna, iu se zaveda dolžnosti trenutka. »Vi torej mislite, ga vpraša, «da so bila pisma spravljena in pripravljena v ta mehanizem pod lampo že poprej ln sama z namenom, da pričajo proti Ani Mariji Fauvilleovi in proti Sauverandu?* »Tako je, gospod prefekt!* »In ker so bila pisma pripravljena semkaj prej, trdite, da obstoji komplot, ki tudi že datira od poprej?* ARTUR HELLER generalni rnvnnlell bombažno tvornieo DORA HAINRIHAR učiteljica poročena a. junija 1824 prvovrstno moč, kavcije zmožno, sprejme do dne 1. julija P. Košak 2751» v Ljubljani, Krekov trg. rodajalko prvovrstne moč, Išče modna trgovina Sl. Sinko^eo, nas!. M\ Sosa Ljubljana, Mestni trg 19. «709 Predstaviti se je osebno. Izšla je knjiga Mm Ul Za priročno uporabo priredil M. Kostanjevec Cena 10 Din b poštnino 11 Din. Knjiga se naroča pri Tiskovni zadrugi Ljubljana, Prešernova ul. 54 vedno 10 do 20% popusta A, Šinkovec nas!. K. Soss LiuBLinnn Dum dni 1. junija 19J4.i« )• uročil g. Ouldo Žitnik uradnik tovarna vagonov v JomadlJI, < gospodično Ljubimko "M-a Prlblčevifevo hčerko Induitrljea, trgovca ln veleposestnika. „ELIN" družba za elektritao industrijo d. 1 o. z. ««/» Gradi elektrlSne centrale to naprtiva. — Velika zaloga motorjev to električnega mar terijala. — Cene Izredno nizke. Postrežba točna. Na 2eljo poset inženirja brezplačno. mm, OanajsKa cesta fl. 1, Mor, Mjska ollea l\. 11, telefon 239. 11————— nove, najbeljSe kakovosti, vsakovrstne, vsaka posamezni zajamčena. 1084-1 Previamemo tudi star« pile, da jih na novo nasekamo, livršitov t najkrajšem času, jamstvo za prvovrstno delo, cene zmerne 1 Brata Koltno, tovarna za ptle ln parna brnsllnioa v mirni na Dolenjskem. svih vrsti električnih maširta, transformatora i aparata preuzima u z jamstvo prvorazredne strucne izvedbe moderno uredjena tvornica mi > Jioslmtfi SIEMENS i in Z®* Uredi: Draškovičeva 23. Telefon 8 -84, 25-82. Naslov za pošiljke: ZAGREB—SAVA Industrijalni kolosjek. ki se naroča pri Tiskovni zadrugi v LJubljani ter velja i poštnino vred Sin 6-60. Priporočamo Knjigo Dr. Jos.TIčar Opisi važnih nalezljivih bolezni z navodili za nego bolnikov. S slikami. Cona ■ poStnino vred 20 Din BO p. Uaroča sa prt Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova nI. 64. Proda se dobro vpeljana trgovina z mc-1 Sanim blagom na Spodnjem Štajerskem na zelo prometnem kraju. V trgovini je velika zaloga manufakturnega, špecerijskega in galanterijskega blaga, vse lepo sortirano. Sedanji promet jo prav dober. Prevzame se lahko takoj. Cena 250.000 Din. — Naslov na upravništvo »Jutra" pod šifro „2758"._S758,fa v Mariboru, v bližini parka, enonadstropna, z vrtom in prostim stanovanjem. Ponudbe pod „Dom" na upravo ,Jutra" v Mariboru. ^^ za odrasle i djecu. Dietno liječenje za jačenje i debljanje. Vlastito obalne morske kupko. Tečajevi ritmične gimnastike na slo-bodnom zraku. 2444/a Djeca počam od 7 sodlna I bez !)ratn|o, SprB]Bniam (lnmg in gospodične v praktičen pouk v svrho priučenjo. za lastno rabo samostojno izvrSovali vsakovrstno trn dno klobuke. — U 1. Jnnijezn tadl večerni tečaji. HoncBSljcnirani sini iežsjl u Miins 3&ii la nisSr.1 salan' A. V i vo d - Mozetič, Ljubljana, ______,:r,r.f. . DelnISka glavnica Din 60,000.000'— ln rezerve preko Din 12,500.000'— PODRUŽNICE: Beograd, BJelovar, Brod n. 8., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Novi Sad, Osijek, Sarajevo, Sombor, Sušak, Šibe-nlk, Vršac, Wien. ekspoziture: Rogaška Slatina (sezonska), škofja Loka in Jesenice. A G E N C 1 J It Buenos Airea, Rosario de Santa Fe. AFIL1JACIJII Slovenska banka, Ljubljana, Jugoslavenska Industrijska banka d. d., 8pllt. Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. «6/a Pred fikofllo 21/11. 2680'a' 0053482353000001534848914853235353232323532348482348485353234848535323532353485353484823234848234823485301535348480100