j (---------------JV - ; r Otročje jgre. . ¦¦¦¦>:' -¦ . ¦¦ '¦• ', (Priobčuje P. Miklavec.) i • _-,- , , . '¦ [ ¦-'¦ I. Golobje. ; l : Otroci sedejo ali v kolobar ali kako drugače po versti, a tako treba sedeti, da drag druzega slišijo. Ko uže sede, izber6 si priimke, n. pr.: pervi je vselej golobinjak, dnigi je grab., tretji pšenica, četerti oves ali ajda i. t. d., kakor kedo ieti. A pčmneti je, da ne smeta imeti po dva jednacega priimka. Zdaj prične golobinjak igro in reče: golobje so leteli okrog ia okrog ter sedli v oves (tudi utegne reči: v ajdo, pšenico i. t. d.) Ked<3r ima imenovani priimek, treba da tak6j odgovori: v ovsu (ajdi, pšenici) jih nij, v ječmenu so. Ako se izpozabi ter ne odgovori, plača globo. Igra se poaavlja, dokler se obilo globe ne nabere. Po okončanej igri začn6 globo nazaj dajati, a to samo tedaj, ako je pre-terpel kazen tist. kedor jo je zaslužil. To se godi tako: jeden vzame v roko tisto, kar se je poprej v globo Yzelo, recimo: nož, robec, klobuk i. t. d. To stvar v roci deržeč vpraša tacega, kateri nij nič globe plačal: ,,kaj treba da stori 6n, čegar blago v roci deržira?" Kar ta ukaže, to je dolžen storiti 6n, čegar je globa, in potlej se kazen druzemu prisodi.. Tako se igra okončava in zopet poaavlja. 2. Persten. Otroci sede v versti, zaklopljeni roci pred soboj deržeč. Tist, ki ima persten, začne ga deliti ter vsaceinu v roci seže, in jednemu ga tudi pusti. Nato reče druzemu, naj pove, kje je persten? A ta ne sme nobenemu rok odpreti, samo po roci udari tistega, pri katerem misli, da je persten. Ako ugane, dobro za-nj, sede na mesto 6nega, ki je imel persten v rokah, a ta • mora zdaj persten deliti; ako ne ugane, mora globo plačati, katera se potlej tako razdeli, kakor pri golobjej igri. ¦ - ' (Dalje prihodnjič.)