Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri della L.berta (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (caselia post ) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst. 11/6464 Poštnin-1 pla ana v gotovim NOVI LIST Posamezna št. 40 lir N N A: N A R O četrtletna lir 450 — polletna lir 850 — letna lir 1600 • Za inozemstvo: letna naročnina lir 2800 Oglasi po dogovoru Spodizione in abb. postale-I. gr. ST. 537 TRST, ČETRTEK 25. FEBRUARJA 1965, GORICA LET. XIV. fhipiauimo bs na volitve Letos poteče mandatna doba občinskim upravam v goriški pokrajini, prav tako tudi goriškemu pokrajinskemu svetu. Razpisane bodo torej nove volitve in o tem vprašanju se že sedaj mnogo razpravlja v okviru političnih strank. Ne glede na to, ali bodo volitve razpisane v začetku poletja ali jeseni, o čemer je v političnih krogih že nastala ostra polemika, se nam zdi potrebno, da na ta dogodek že sedaj opozorimo slovensko javnost. Mislimo namreč, da se moramo tudi Slovenci temeljito in predvsem pravočasno pripraviti na bližnje volitve, saj gre za resno vPrašanje, zlasti če pomislimo, na nove in važne naloge, ki čakajo bodoče občinske uprave zaradi napovedane preureditve za ^onodaje o krajevnih ustanovah. _ Slovence neposredno zanimajo predvsem volitve v goriški mestni občini in v občinah Overjan, Sovodnje ter Doberdob. Zelo važne so nadalje tudi volitve v goriški pokrajinski svet. V mestni občini se bo volilo po proporč-nem volilnem sistemu, v ostalih treh občinah pa po večinskem sistemu, kar pomen', da bos‘a prišli do izraza v novih občinskih sve tih le dve listi- večinska in manjšinska Kako se bodo goriški Slovenci predstavili na teh volitvah? To je seveda odvisno od Soriških političnih organizacij, vendar me-P'irno, da te organizacije ne bodo mogle Ignorirati zadnjih važnih političnih dogod *°v na Tržaškem, ki so našli tolikšen odmev v vsej slovenski zamejski javnosti in tudi v 'Pijanskih krogih. Na Tržaškem se je »Sionska skupnost« pokazala kot zelo učinko-^ita oblika političnega in volilnega nastopa. tej grupacji so poleg tradicionalnih slo vfnskih političnih skupin združeni tudi števni nestrankarji, se pravi ljudje, ki niso n'kjer organizirani, oziroma se nočejo opre-Qeleti za nobeno od obstoječih političnih s^ljpin, a se hočejo kljub temu politično Uclejstvovati. In ker je takih ljudi zares da £es mnogo, je popolnoma pravilno, da je Slovenska skupnost na Tržaškem posvetila f®rnu vprašanju vso pozornost in omogočila, c'a se vsakdo, ki ima voljo do dela in se strinja s političnim programom Slovenske skupnosti, lahko vsestransko in svobodno udejstvuje v njenih vrstah. Mislimo, da tolmačimo tudi voljo in želje ,T|nogih slovenskih volivcev na Goriškem, če [Opišemo, da bi bilo nujno potrebno, da bi kmalu, na vsak način že pred razpisom volitev, prišlo tudi na Goriškem do široke koncentracije slovenskih sil in da bi slovenska grupacija, ki je doslej nastopala na volitvah, našla način sodelovanja tudi z novimi, zlasti mlajšimi silami, ki so pripravljeni delati in seveda tudi prevzemati odgovornost za svoje Strahoten onomin h miru (Nadaljevanje m 2. vtnml) Spet Mo v pustu in prihodnje dni bo marsikdo pozabil na svoje skrbi — ali se bo vsaj trudil, da bi pozabili — in si bo ^privoščil nekaj brezskrbnosti, veselja 'in norenja. Nekateri seveda še kar preveč. To je praznik odraslih in otrok, ki s svojo svežo fantazijo din brezskrbnostjo še posebno uživajo. Pa isaj je tudi prav, da se 'tako veliki kot majhni predajo za nekaj dni, zlasti pa še na sam pustni torek, veselju, kajti veselje je potrebno človeški naravi kalkor bencin motorju: pomaga človeku, da prenaša življenje tudi tedaj, kadar mu deli udarce, in spornim na vesele ure mu je v tolažbo, kadar pride žallost. V pustnem veselju 'in norenju se razodeva starodavna modrost, iki je spoznal, da je človeški naravi potrebno, da se vsaj enkrat na leto čisto sprosti. Do te modrosti so se prikopali ljudje že v davnih časih in ne samo na enem kancu naše Zemlje. Mnogi — če ne vsi — narodi na svetu poznajo v tej ali oni obliki vese’ice v maskah, to, kar mi imenujemo pust, iin tudi narodopisje posveča temu pojavu veliko pozornost, v zadnjem čalsu Zlasti tudi pri Slovencih, kjer imajo pustne šeme starodavno 'tradicijo, segajočo v pradavnino, zlasti sloviti »ikoren-ti«, ki rogovilijo pustni ponedeljek im ‘o-rek po štajerskih vaseh, posebno še v Prlekiji im na Dravislkem polju, -ter »orači«, ki orjejo z lesenim plugom po zasneženih cestah im dvoriščih ter prinašajo rodovitnost polju in živimi, za kar seveda pobirajo darove. STRAŠNI PUSTNI DAN V DRESDENU Medtem ko v Sloveniji v zadnjih letih še pospešujejo te običaje kot del ljudske folklore in jo skušajo ohraniti kot del stare ljudske Ikulture, pa v raznih vzhodnih državah nimajo razumevanja za pusta in so ga marsikje popalhoma odpravili!. Z velikim pumipom in s 'kair pretiranim .razkošjem pa ga praznujejo ponekod na Zahodu, zlasti na francoski im italijanski Rivieri, kjer prirejajo — n. pr. v Nici ali v Via-reggiu — Slovite pustne sprevode, ki privabljajo 'množice gledavcev tudi od. dai'eč in celo iz tujine, da se nasmejejo včasih res duhovitim domislekom im izvirnim o-gromnim figuram iz gume in papirnate mase. Edino evropsko mesto, kjer pa je pustni torek dan žalosti, ker vzbuja strašne spomine, pa je Dresden v Vzhodni Nemčiji1. Tam se bodo letos na pustni torek nehote spominjali (strašnega pustnega torka pred dvajsetimi leti — ,1. 1945 —, ki je sicer padel na dirug dan kot letos, namreč na 13. februar. Bili so zadnji meseci vojne in prebivavstvo Dresdena, kateremu je bilo do tedaj prizanešeno z bombardiranjem, je že upalo, da bo srečno prestalo še tiste mesece, ki ga 'ločijo od konca, saj je bilo že vsakomur jasno, da lahko itraja vojma le še kak mesec. Toda prišel je tisti tragični pustni torek im prinesel Dresdenu najhujši udarec med vsemi nemškimi mesti. Ang'e-ško in ameriško letalstvo sta izvedli ta in naslednj i dan na to- mesto naj silovitejši letališki napad druge svetovne vojne, ki je zahteval celo več žrtev kot atomska bomba v Hirošimi. Poimenovali so ga »letalska akcija Gliarion«. 9000 'bombnikov je v več valovih z nekaj urnimi presledki obsulo mesto, v katerem je bilo poleg 600.000 prebivalcev tudi še nad, pol milijona beguncev iz drugih že prej bombardiranih mest, z bombami vseh kalibrov, tudi do 4000 kg težkimi, in z zažigal-nimi ter fosfornimi bombami. Dan je potekel še mirno; posebnemu pustnemu veselju se prebivavstvo seveda mi predajalo, razen morda otrok. Tod,a ob 21.15 so zadonele a’arm.ne sirene in okrog 22. ure se je začel pekel. Pol ure je trajal prvi napad 800 angleških 'letal im v teh 30 minutah je padlo ma središče mesta 650.000 zažigal rnih in fosfornih bomb in neznano število eksplozivnih bomb. Na tiisoče hiš je gorelo in lljudje so kot blazni bežali na- vse strani, da bi se rešili iz plamenov. Na stotine jih je dirjalo po ulicah ikot žive bakle, dokler se niso zrušili An umrlii. Kdor je mogel, se jc rešil na levi breg Elbe, v tamkajšnje parke. Na desettisoče ljudi se je gnetlo tam in drgetalo v nočnem mrazu, mnogi komaj napol oblečeni, zlasti bolniki, porodnice, ki so morale same bežati 'iz porod mišnic, in ranjenci'. Tod,a dve uri in pol po prvem je sledil drugi napad, ki je trajal 35 minut. Izvedlo ga je 1350 ameriških »letečih trdnjav«. Pni, tem napadu ise j*e spremenila glavna železniška postaja v kup železja, opeke in kamenja, z njo vred pa tudi vsa tista četrt. Toda enako strašen udarec je veljal človeški masi, ki se je skrivala v parkih na levem bregu Elbe. Eksplozivne in zažiga’-ne bomlbe iso padale naravnost v gnečo. Z neba je lil dež gorečega fosforja in so se sipai'e zažigal.ne bombe v obliki paličic in kar prebadale telesa na tleh. Nato so pri-! d:rvela še lovska .letal1 a in mitraljirala ljudi. Istočasno so druge j>aite letal še enkrat 'bombardirale mestno središče, ki se je spremenilo v razvaline. MESTO JE GORELO PET DNI Ljudje so bežali še dalje v predmestja, toda tretji, napad, ki se je začel ob 11. uri na pepelnico in je trajal spet 30 minut, je veljai' ravno predmestjem im okolici; 1100 ameriških bombnikov je sistematično rušilo predmestne Okraje in lovska letala so švigala nad 'bežečimi ljudmi na cestah in poljih in jih obstreljevala. Točnega števila mrtvih še zdaj niso ugotovili in gai nikdar ne bod.o. Tako nemški (Nadallevanle na 2. strani) RADIO TRST A • NEDELJA, 28. februarja, ob: 8.30 Poslušali bo-, ste... Od nedelje do nedelje na našem valu; 9.00. Kmetijska oddaja; 9.30 Sonce in dež v slovemsk pesmi; 10.00 Prenos sv. maše i/. stolnice Sv. Justa; 11.15 Oddaja za najmlajše: »Pripovedka o Cerkniškem jezeru«. Napisala Desa Kraševec. Igra RO., vodi Stana Kopitar; 12.00 Nabožne pesmi; 12.15 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Urednika Mitja Volčič in Dušan Černe; 14.30 Sedem dn' v svetu; 15.00 Znani pevci: Ornella Vanoni; 15.30 »Radiografija nekega odvetniika« Nicola Manzarija, prevedel Martin Jevnikar. Igra RO., režira Jože Peterlin; 18 30 Kino, včeraj in danes, pripravil Sergij Vesel; 20.30 Iz slovenske folklore - Niko Kuret: »Pratika za prvo polovico marca«; 21.00 Vabilo na ples; 22.10 Klasična simfonija. • PONEDELJEK, 1. marca, ob: 11.45 Naš juke-hox; 12.15 Niko Kuret - »Pratika za prvo polovico marca«; 17.20 Lepo pisanje, vzori in zgledi mladega rodu, pripravil Robert Petaros; 18.30 Koncerti-sti naše dežele . Pianist Gianfranco Plenizio; 19.15 Plošče za vas: 20. quiz oddaja; 20.35 Wollgang Amadeus Mozart: »Čarobna piščal«, opera v dveh dejanjih. • TOREK, 2. marca, ob 11.45 Mali ansambli; 12.15 Pomenek s iposlušavkami; 17.20 Italijanščina po radiu; 18.30 Sodobna simfonična glasba; 19.15 Radijska univerza (Tone Penko) Kraška flora: »Tržaški zaspanček«; 20.35 »Kulturna prireditev v Novi Crni mlaki« (Pavel Golia). Igra RO., režira Jože Peterlin; 22.20 Pustni ples. • SREDA, 3. marca, ob: 11.35 Radio za šole (za I. stopnjo ljudskih šol); 12,15 V Trstu pred sto leti; 13.30 Prijetna srečanja, izbor motivov in izvajav-cev; 17.25 Radio za šole (za I. stopnjo ljudskih šol); 18.30 Nove plošče resne glasbe; 19.15 Higiena in zdravja, pripravil dr. Rafko Dolhar; 20.35 Simfonični koncert orkestra RAI iz Rima, vodi Dean Dixon. V odmoru - Knjižne novosti (Josip Tavčar) Mario Soldati: »Le due črtita«. • ČETRTEK, 4. marca, ob: 11.45 Ameriški odmevi; 12.15 Za smeh in dobro voljo. Besedilo: Danilo Lovrečič; 17.20 Italijanščina po radiu; 17.35 Iz albuma laihke glasbe, pripravila Susy Rim; 18.30 Glasbena oddaja za mladino, pripravil Dušan Jakomin ; 19.15 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti - Vinko Beličič: »Krst pri Savici; 20.35 »Veter s Pampe«. Radijska fantazija Marija Mavra. Igra RO., režira Jože Peterlin. Delo je bilo priporočeno na lanskem natečau RAI-a Italijanske Radiotelevizije za izvirna slovenska radijska dramska dela. ■ PETEK, 5. marca, ob: 11.35 Radio za šole (za II. stopnjo ljudskih šol); 12.15 Pomenek s poslu-šavkami; 17.25 Radio za šole (za II. stopnjo ljudskih šol); 18.30 Slovenski solisti; 19.00 Italija in južni Slovani (Miloš Vauhnik); 19.30 Postni govori - Msgr. Jakob Ukmar: »Uvodni govor — postni čas kot posebna prilika za dela usmiljenja«; 20.35 Gospodarstvo in delo; 21.30 Znanost in tehnika - Edi Košuta: »Jezikovna analiza z elektronskimi stroji«. «> SOBOTA, 6. marca, ob: 11.45 Glasbeno potovanje no Evropi; 1215 Okno v svet; 15.00 »Volan«. Oddaja za avtomobiliste; 17.00 Pevski zbori Fur-lamije-Juliiske krajine; 17.20 Drugi Vatikanski ikon-cil. Poročila in komentarji; 17.30 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. Pripravila Kraisulja Simoniti; 19.15 Družinski obzornik; 20.35 Teden v Italiji; 20.45 Slovenski oktet; 21.00 Postne legende - Marijan Vouk; »Četrti modri«; 21.30 Vabilo na ples. TEDENSKI KOLEDARČEK 28. februarja, nedelja: Roman, Just 1. marca, ponedejek: Zorko, Albin 2. marca, torek: Pust, Janja 3. marca, sreda: Pepelnica, Milena 4. marca, četrtek : Kazimir, Mislav 5. marca, petek: Bogo, Friderik 6. marca, sobota: Danica, Breda Izdajatelj: »Novi list« d. z o. z. • Glavni urednik: Engelbert Besednjak • Odgovorni urednik: Drago Legiša • Tiska tiskarna »Graphis« — Trst, ulica Sv. Frančiška 20 — telefon 29-477 Pogajanja : Položaj v Vietnamu postaja po desetem državnem udaru v par mesecih vedno bolj zamotan. Združene države in ljudska republika Kitajska merita tam svoje moči kot nekoč v Koreji. V zadevo se je vplete! še Kosigin, ki je obljubil severnemu Vietnamu vojašiko pomoč. Nevarnost vroče vojne se je vedno 'bolj bližala. Pred. dnevi se je pa zvedelo, da sta se v Varšavi tajno razgovarjala ameriški in kitajski veleposlanik. Zadnjikrat sta bila skupaj ta d.va diplomata 25. novembra. Razpravljala sta o razstrelitvi kitajske atomske bombe. Na zadnjem sestanku sta pa govorila o položaju v Vietnamu. Potankosti pa seveda niso znane. Sestanek med kitajskim in ameriškim veleposlanikom je bil že st ošt ir iin dvajseti. Pri vsej stvari je zanimivo dejstvo, da medtem ko padajo v Vietnamu ameriški vojalki kot žrtve sovraž- Beran v Rimu V petek ipopoldne je pripotoval z letalom iz Prage v Rimi praški nadškof, sedaj kardinal Josip Beran. Novi cerkveni knez je prestal 16 let nacističnih im komunističnin taborišč, zaporov in preganjanj. Njegov življenjepis je kratek, a prapo’n mučeništva za vero in svobodo. Msgr. Be ran je bil rojen pod revno streho v Plzna leta 1888. V duhovnika je bil posvečen leta 1911. Po raznih dušnopastirskih službah ]e bil imenovati za rektorja bogoslovja v Pragi, ker je zaslovel po svojih teoloških študijah. Ob nemški Okupaciji se je uprl nasilnikom, ki so ga tri leta vlačili po taboriščih, dokler ni končal v zloglasnem Dachauu. Tam se je na vso moč trudi1, da je lajšal mučeništvo mnogih sobratov, tudi Italijanov. Po končani' vojni se je vrnil v Prago, kjer je po smrti kardinala Kasparja leta 1946 zasedel nadškofijsko stolico. Češkoslovaška vlada mu je podelila za njegovo junaško zadržanje med vojno najvišja državna odlikovanja. Pogumni nadškof je tudi zdaj branil pravice in svobodo vernega človeka. Kljub vsem prejšnjim priznanjem ga je nova v’a>-da leta 1949 konfinirala v njegovi rezidenci. Dve leti nato je bil pregnan v samotni grad. Rosmkal in potem v vasico Nove Rise, kjer je dejansko živel kol jetnik. Svoje cerkvene s'užbe ni smel opravljali, šele leta 1962 je bil formalno oproščen, lodai živeti je moral v nekem skritem samostanu. odrezan od sveta. Po dolgih pogajanjih z Vatikanom je pristala praška v'ada na to, da sme odpotovali, zdaj že kol kardinal, v Rim. Ne sme sc pa več vrniti v Praigo. Naslov češkega primata bo še obdržal. Za njegovega namestnika na nadškofijskem sedežu je pa že imenovan po dogovoru med Vatikanom in Prago msgr. František Tomašek. Toliko let preganjanega nadškofa je papež Pavel VI. prisrčno objel, ko ga je sprejel v posebni avdijenci. Nadškofu, ki je prišel v Rimi skoro brez vsega, je daroval zlat naprsni križ. Msgr. Beran bo opravljal v Rimu službo kurijskega kardinala. Upati je, da pomeni la, čeprav šele neznaten korak, napredek k izboljšanju odnosov med sv. stolico in češkoslovaško republiko. V četrtek je papež slovesno ustoličil 27 novih kardinalov. :a kulisami .. rj nosti med Ameriko in Kino, se pa obe državi za kulisami pogajata. Preprosti človek se vprašuje, ali ne bi biila mogla pogajanja privesti do pametnega zaključka, še preden je padlo toliko žrtev? V zvezi z Vietnamom je imeil v torek tudi sovjetski poslanik Vinogradov dalljšp konferenco s francoskim .predsednikom De Gani lom. Obe državi sta riapVreč naklonjeni predilogu, naj razp'ete položaj na Daljnem Vzhodu posebna mednarodna konferenca. Podoben predlog glede tegaje' dal tudi giavni tajnik Organizacije združenih narodov U Thaint. Ob robu teh pogajanj zapazimo, da Johnson nima tako spretnih rok v nategovanju tankih nitk svetovne politike, kot jih je imel Kennedy. Ameriške bombe, ki so padale pred Kosiginovirn nosom na vietmin-sko ozemlje, so nehote zbližale Moskvo s Pekingom. Po drugi strani se je pa dvignil De Gaullov ugled, ki neprestano poudarja, da je ameriška politika v vodstvu zapadne-ga sveta odpovedala in da je treba ustvariti združeno Evropo kot tretjo silo. Tudi pod tem vidikom je treba presojati tajna pogajanja v Varšavi. Strahoten opomin k miru (Nadaljevanje s 1. strani) kot ang’eški viri pa cenijo, da je našlo smrt na tisti pustni tordk in na pepelnico v Dresdenu nad 220.000 ljudi. Od 35.000 stanovanjskih hiš jih je bilo nad, 28.000 porušenih in požganih, 13 kiv. kilometrov mestne površine je bilo popolnoma umetne. Mesto je gord'o šest noci in pet dni. Uničeni so bili tudi neprecenljivi umetniški zakladi, ker je veljal Dresden ikot umetniško središče Nemčije. Ker take množice mrličev niso utegnili, pokopati, so jih zložene na kupe polivali s bencinom in sežigali. Zavezniki s0 letos, ob 20-lelnioi tega napada na Dresden, priznali, da je imelo lo bombardiranje predvsem ustrahovalni značaj. Izvedli so ga, namesto da bi vrgli alum-sko bombo. S tem 'napadom su hoteli pospešiti 'konec vojne. Ko se te dni nemški tisk spominja liste katastrofe, isoglaša v odločnem hotenju: »Nikoli več vojne!« Dvajsetletnica strahotnega pustnega torka v Dresdenu naj služi vsemu svetu kol strahoten opomin 'k miru, zlasti, pa obema strankama v vietnamskem sporu, 'kjer spet padajo bombe in gore mesta in vasi. ■--- PRIPRAVIMO SE NA NOVE VOLITVE (Nadaljevanle s t. strani! udejstvovanje. Za slovensko stvar bi namreč bilo zelo škodljivo, če bi pri obravnavanju teh vprašanj koga vodili kaki predsodki, kakšni stari spori in računi ali pa kakšna osebna gledanja. Mlajši volivci — in na te je treba vsekakor računati — se za takšne stvari ne zanimajo. Mladina ima predvsem rada akcijo, ne pa premlevanje dogodkov iz pred 30 ali še več let, kar že spada v zgodovino. Od rešitve teh vprašanj bo po našem globokem preprianju v veliki meri odvisen tudi izid bližnjih upravnih volitev. D. L. Gostovanje ljubljanske Drame Prejšnjo soboto in nedeljo je gostovalaIjive in dvomljive vrednosti, ter mora končno ugotoviti, da je praznina v njem še huj- v Kulturnem domu ljubljanska Drama z A^beejevo' dramo »KDO ŠE BOJI VIRGINIJE WOOLF?« Ameriški avtor je osvetlil v tem delu dva zakonska para, ki prebijeta noč skupaj. To je četvorica ljudi, napol pijanih, napol bolestnih, ki mučijo drug drugega in s tem dogajanje zapletajo in razpletajo. Zavestno in podzavestno se posebno starejši par Mantha-George zbližujeta in oddaljujeta, bijeta in ljubita. Običajni, trikot nastane v sli in strasti in ne morda ikot v d,rami preteklosti., i,z ljubezni. V tem je drama sodobna. Supercivilizacija ustvarja praznoto v človeku in če ta č'ovek nima močnih etičnih temeljev v sebi, bo vedno spet iskal nova doživetja in potešen j a, ki pa so min- SMRT DOBREGA MOŽA Pri Sv. Ivanu v Trstu je umrl prejšnji p e d'k g. Anton Cerkvenik. Vsa povojna leta je biil uslužbenec na trgovski srednji šoli. Intel je dober značaj in je bil vedno pripravljen pomagati, kjerkoli je bilo treba. T>oživel je 65 let. Zaradi svoje zavednosti in dobrote je bil zelo priljubljen, kar je dokazal tud: njegov Pogreb. Udeležili so se ga ravnatelj in dijaki njegove šole. Družini izražamo iskreno sožalje. N°yico po svetu Ital ijansko ustavno sodišče je razsodilo, se morajo preiskovalni sodniki in državni pravdniiki v svojih preiskavah držati n. orminih določil, ki jih je sprejel parlament 1. 1955 in ki jamči obrambi sodelovanje pri takih preiskavah. S tem se poveča pravica obrambe v predhodnih preiskavah, kar so doslej preiskovalni sodniki ln javni tožilci v mnogih primerih onemogočali. -T-» - Seksualni zločinec Mario Primi, ki je zadavi1! svojo 14-letno sestrično Ado Spadaro, . -Se mu ni hotela vdati, nato pa vrgel "leno truplo na smetišče, je bili obsojen °o sodišča v Trstu na 26 let ječe. Javnosti Se .ie zdela kazen prenizka,- zlasti glede na •dužne amnestije, s katerimi mu bo še z,ban jšana. --- Z novim državnim udarom brez preliva o.jem krvi je biil ob koncu prejšnjega tedna v Saigonu vržen general Hanh. Toda napravi so ga za »potujočega veleposlanika«-, -nteda ti-a j a naprej. •-- trafiki trgovinskih tiskarn v Italiji (ki tiskajo tudi ilustrirane in druge tednike itd.) so podpisali novo kolektivno pogodbo, ki c'uloča 9%> zvišanje prejemkov, znižanje u,nika na 44 ur tedensko in razne 'druge 'žboljšarve, n. pr; glede dopustov. •-- Jugoslavija je podpisala z Avstrijo sporazum v zaposlovanju jugoslovanskih dedav-cev v Avstriji, in o njihovem socialnem zavarovanju. — 9. marca se bodo, začela pogajanja za pridružitev Avstrije Evropski gospodarski skupnosti. ša kot prej. Odlična režija Mileta Koruna je premišljeno vodila četverico po prizorišču in do zadnjih malenkostih stopnjevala situacijo. Razen tega pa so nam gostje pokazali odlično igro, tako da so gledavca potegnili s seboj, da jim je sledili do najmanjšega izraza. Posebej je ustvarila Duša Počkajeva podobo Marthe, ki je živela do poslednjih odtenkov življenja. Enako je bili izredno prepričevalen, včasih igrivo sproščen, pa spet demonsko strupen George Jurija Součka. Tudi Marija Benikova je imela, manj hvaležno v'ogo v Honey in vendar jo je vse skozi prepričljivo podala. Danilo Benedičič pa je sicer z neko skromnejšo izrazno močjo, vendar prepričljivo odigral Nicka. Celotna predstava je pokazala visoko raven slovenske gledališke umetnosti, žal nam je bilo le v toliko, da niso prišli gostje s kakim delom, ki bi si ga lahko ogledala naša mladima, saj prav ona potrebuje kulturne samozavesti, ki bi jo brez dvoma dobila ob vrhunskem gledališkem ustvarjanju ljubljanske Drame. Ko si želimo takih gostovanj, bi želeli, da bi imeli tisti, ki odločajo o gostovanjih, tud.i posluh za to in da ne bi bilo treba opozarjati, da obisk ni primeren za vse. prekosijo po debelih mošnjičkih svoje moške tovariše. Med temi je devet lakih z zlatimi zakladi. Vrsto odpira holandska kraljica Julijana. Po svoji materi Viljemmi je podedovala vel kansko premoženje, ki je izviralo iz bogatih rudnikov v Katangi in iz gumijevih plantaž v Indoneziji. Julijana je ded-ščino tako pomnožila, da cenijo danes njeno premoženje na 37 milijard, lir. Na drugem mestu bogatink je žena umrlega Aga Kana Yvette Lajbrousse. Nekoč je bila revna pariška šivilja. Slovela je kot lepotica in je bila izbrana leta 1930 za »mis Francijo«. Kot talko jo je neizmerno bogati izmaelitski Aga- Kan vzel za četrto ženo ter ji je zapustil vse premoženje, ki znaša v lirah 250 milijard. Tretja v tej zlati vrsti je angleška kraljica Elizabeta. Njena letna plača znaša 750 milijonov lir. Ima pa še zasebno premoženje v obširnih zemljiščih, palačah in draguljih, kar se ceni na približno 150 milijard naših lir. Na četrtem mestu je najlepša izmed mi-ujardark. Liana Jrujo, vojvodina d’Alba, ki ima »samo« nekaj nad 120 milijard pre-mciže-nja. V zlati lestvi je na petem klinu Američanka Nanette Vanderbilt. Pred enim letom se je poročila z navadnim narednikom. Ker pa je še mladostna, mora še eno leto počakati, da j'i- pripade dedščina kakih 120 milijard,. Nekaj manj kot sto milijard je v blagajnah in v največjih konjušnicah na svetu, ki so last bogatinke Suzane Volterra. Sledi ji Barbara Hutton, ki se je že štirikrat razporočila, kar kaže, da ji tudi njene milijarde ne .prinašajo, sreče,. Slovenska skupnost na Koroškem Za dne 14. marca so razpisane deželne volitve na Koroškem. Posebne važnosti so za slovensko manjšino, ki si utegne priboriti nekaj svojih zastopnikov v deželni zbor. Leta 1949 so se koroški Slovenci predstavili pri volitvah razdeljeni v dva tabora, v krščansko ljudsko stranko in v demokratično Ironto. Priborila pa si ni nobena svojega sedeža. Od takrat dalje so pristaši prve skupine oddajali svoje glasove avtrijski krščansko socialni stranki, pripadniki bivše afronte* pa socialnim demokratom. Oboji so seveda zapostavljali slovenski manjšini vse podpore in pravice. Po 16 letih so se pa naši koroški rojaki odločili, da ne bodo oddajali več svojih dragocenih glasov nemškim strankam — kot mnogi Slovenci pri nas italijanskim — in so sklenili nastopiti pri bližnjih volitvah z listo »Koroška volivna skupnost«. Tak sklep je sprejelo v nedeljo sto zaupnikov koroških slovenskih katoliških organizacij. Slovenske levičarske organizacije, ki sr doslej volile avstrijske socialiste, pa so se odločile, da jih bodo volile tudi zanaprej. RAJAKOVIČ PRED SODNIKI V procesu na Dunaju «o dokazali bivšemu SS-ovskemu majorju Erichu Rajakovi-ču, pred leti bivajočemu v Trstu, da jr vedel, kaj čaka 84 holandskih Judov, katere je dal v avgustu 1942 d.eportirati. jardami je podprla kandidaturo generala Eisenhovveirja za ameriškega predsednika. Njena veleposlaniška plača ji je služila le za dnevni drobiž. Poleg naštetih žive v kupih milijonov še številne druge ženske v Južni Ameriki in tudi v Vzhodni Aziji. Toda pri teh gre le za milijone, kar pomeni v tej vrsti ženskih bitij že malenkost. ■--- »RANGER« NA LUNI V soboto je priletel na luno ameriški fotografski satelit »Rainger 8«. Preden se je raztreščil, je oddal na odletno postajo v Pasadeni 7500 fotografij luninega površja. Posnetki so zelo jasni iin kažejo, kakšna je sestava' zgornjih plasti na luni. Znanstvenik Kuyper sod.i, da so tla nrekri-ta z zelo redkim prahom, več metrov na debelo. Gostota teh plasti znaša komaj eno desetino vodne gostote. Ta prašna plast pa pokriva neštevillne lijake in votline, ki predstavljajo veliko nevarnost za bodoče pristajanje vesoljskih letal. »Rangerjev« polet pomeni za astronomsko ved,o in za astronavtski razvoj zelo velik napredek. DR. MARJAN BRECELJ V TRSTU V četrtek sta bila na obisku v Trstu podpredsednik poslanske zbornice SR Slovenije dr. Marjan Brecelj in član tajništva GO SZDL Slovenije, zvezni poslanec Bojan Lubej. Na povabilo začasnega odbora za upravo Kulturnega doma sta prisostvovala predstavi komedije »Lipe za luno«. V imenu od,-bora ju je pozdravil dr. Frane Tončič. Obiskala sta tudi sedeže raznih slovenskih kulturnih organizacij med njimi študij' ko knjižnico. Denar in zenske Po navadi govorimo o bogatinih moške- Med prvih deiset največjih bogatink sve-ga spola, kol da bi ne bilo med ženskami ! ta prištevajo tudi bivšo ameriško poslanko precejšnje število bogatink. Nekatere celo v Rimu Kiaro Booth-Luce. S svojimi mi'i- T'# 2 rf /j le etjn Vse mesto v obrambi ladjedelnice Trst že dolgo ni videl tako mogočne manifestacije, kakršna je bila v torek, 23. t. m., ko so sindikalne organizacije proglasile splošno 24-urno stavko in priredile veliko protestno zborovanje na Goldonijevem trgu. Vse mesto se je takorekoč dvignilo kot en sam mož v obrambo velike ladjedelnice Sv. Marka, kateri grozi nevarnost, da bo po 135 letih obstoja ukinjena. Petletni državni gospodarski načrt namreč predvideva, da bo zmogljivost celotne iadjedelniške industrije v državi, ki danes znaša 800 tisoč ton letno, v prihodnjosti letno znašala le 500 tisoč ton, zaradi česar bi morali ukiniti več ladjedelnic, med njimi tudi ladjedelnico Sv. Marka v Trstu. Gospodarski in sindikalni krogi, (kot tudi celotno prebivalstvo Trsta in pokrajine, se zato hudo zaskrbljeni, ker se zavedajo, da je ladjedelniška industrija steber celotnega gospodarstva mesta in bližnje okolice. Zato bi ukinitev Sv. Marka povzročila hudo in nepopravljivo škodo vsemu tukajšnjemu gospodarstvu, ki že tako zaostaja za gospodarskim razvojem v državi. Računajo, da se je protestnega zborovanja na Goldonijevem trgu udeležilo 30 tisoč oseb, od katerih so mnogi nosili transparente z napisi, kot na primer: »Rolke proč od Sv. Marka«, »Ne prosimo miloščine, ampak želimo delati«, itd. O tem perečem vprašanju je razpravljal tudi deželni svet na seji v sredo, za četr- NOV ODBOR PROSVETNEGA DRUŠTVA »IGOR GRUDEN« V NABREŽINI V nedeljo zjutraj so se sestali v dvorani »Igo Gruden« člani prosvetnega društva za izvolitev novega odbora. Po kratkem poro-dosedanjemu predsedniku Rudiju Pertotu, odhajajočemu predsedniku Rudiju Pertotu, so bila perbrana imena predlaganih odbornikov, ki so jih udeleženci soglasno odobrila. Predsedniško mesto je sprejel Sergij Radovič, medtem ko So novi odborniki slovenski srednješolci, prav tisti, ki so na letošnji Prešernovi proslavi v Nabrežini pokazali toliko vneme in vo’je do dela. To vliva mnogo upanja, da se bo mladina končno otresla otopelosti, kar dokazuje še posebej nakazani program:. Zelja vseh je, da bi se društvo vzporedilo s podobnimi usta' novami na Tržaškem, prirejalo predavanja, nastope in razne družabne večere. Te namene in prizadevanja pa je treba podpreti s priznanji in udeležbo, da bo mladina imela zadoščenje za svoje delo. Med zasedanjem je spregovoril tudi bivši župan Škrk, ki je omenil pereč problem nove kulturne dvorane v Nabrežini, sedanji župan Drago Legiša pa je označil kulturno udejstvovanje kot sredstvo za 'poživitev slovenskega duha in preprečevanje asimilacijskega razveja slovenske skupnosti v občini. Spodbudne besede novemu odboru so dali še drugi udeleženci. Pričetek svoje nove dejavnosti pa je odbor proslavil s popoldansko plesno čajan-ko, na kateri je prijetno zaigrala skupina »5 FANS« iz Tdstg. B. P. i tek pa je bila sklicana izredna seja trža l škega Občinskega sveta. Zupan Franzil je že prej izjavil, da bo celotna njegova uprava odstopila, če se bo izkazalo, da bo ladjedelnica Sv. Marlka resnično ukinjena. Splošne stavke so se iz solidarnosti udeležili tudi trgovci, tako da je v torek bilo mesto prazno in nerazsvetljeno. Prekinjen je bil tudi tramvajski in trolebusni promet. Vse šole so bile zaprte. Kot dokaz demokratične zrelosti naj navedemo, da ni bilo nobenega incidenta. BOMBA PROTI TRŽAŠKI KD V torek zvečer so nastavili »neznanci« v vežo palače Diana na trgu S. Giovanni, v kateri je pokrajinski sedež Krščanske demokracije, grobo izdelano bombo iz papirja z vžigalnikom, nekako veliko 'petardo, ki se je sicer vžgala, ni pa eksplodirala. Tlečo bombo so pravočasno opazili. Policija je uvedla preiskavo, ki do hipa, ko to pišemo, še ni privedla do odkritja pravih krivcev. Vendar se lahko reče, da gre tudi tokrat za zločinsko dejanje skrajnežev, ki v zadnjem času vedno pogosteje posegajo po bombah, da bi dali izraza svojim »čustvom«. Bomba v Genovi, bomba v Rimu, celo proti Vatikanu, bomba v Trstu... Zdi se, da bi radi pahnili ti skrajneži (zelo verjetno gre za skrajno desnico) Italijo spet v psihozo in negotovost, kot sta zavladali po prvi svetovni vojni in v kateri se je lahko razvil fašizem. Gotovo se vdajajo upanju, da bo psihoza terorja ter negotovosti, hkrati z gospodarsko krizo, vzbudila Vtis, da je italijanska demokracija odpovedala in da ni kos položaju. To pa naj bi pospešilo razvoj novega fašizma. V Trstu je podžgalo te desničarske skrajneže k temu, da so posegli po takem zločinskem sredstvu političnega boja, kot je bomba, gotovo tudi dejstvo, da so demokratične skupine sredinske levice in predvsem Krščanska demokracija, sklenile sporazum s Slovensko 'Skupnostjo za pokrajinsko upravo in za upravo v devinsko-na-brežinski občini. Ta sporazum je b' grenak požirek za italijanske šoviniste in desničarje. Proti njemu so ščuvala z intrigami, ki niso imele uspeha, enako kot ne kampanja v nacionalističnem in desničarskem tisku, zato pa hočejo zdaj naščuvati italijansko tržaško javnost proti njemu s plakati in — kot kaže dogodek v pa'ači »Diana« — tudi s terorističnimi sredstvi. S tem pa le dokazujejo, da je doživela na političnem terenu njihova hujskajoča kampanja neuspeh. NOVI SEDEŽ NABREŽINSKE POSOJILNICE V sredo so v Nabrežini slovesno odprli nove prostore Kmetijske in obrtniške posojilnice. Novi sedež domačega denarnega zavoda je blagoslovil župnik Srečko Rejc, predsednik posojilnice Josip Terčon pa je v pozdravnem nagovoru orisal zgodovino zaveda in njegovo 'sedanje delovanje. Župan Drago Legiša je predsedniku in odbornikom čestital za doseženi uspeh in pouda- ril važno delo, iki ga opravlja posojilnica v korist gospodarskega napredka občanov. Slovesnost, ki so se je udeležili predstavniki oblasti in drugih denarnih zavodov, se je zaključila z Okusno pripravljeno zakusko. Sedaj ima nabrežinska posojilnica zares dostojen in primeren sedež, kar bo gotovo koristilo njenemu bodočemu delovanju. MLADI RAZSTAVLJAJO V KULTURNEM KLUBU Umetniški krožek Slovenskega kulturnega kluba je odprl v sofboto v ulici Donizet-ti slikarsko razstavo svojih članov. Ob tej priliki je spregovoril slikar in umetnostni kritik M-illko Bambič o tem, kako naj presojamo moderno umetnost. Vsi mladi slikarji, ki so delno akademiki, delno pa di-jalki višjih srednjih šol, so učenci prof. Černigoja. Razstava učinkuje zelo prijetno in kaže smisel in veselje mladih ljudi tudi do umetnosti, 'kar je toliko bollj razveseljivo, če pomislimo, kalko je v mnogih danes čut za duhovne vrednote otopel. Razstava bo odprta tri tedne, nato pa jo bodo prenesli še v nekatere druge kraje. (&e*ne&hu špeter Slovenov: MALO DELA IN VEDNO MANJ OTROK Po naši soseščini smo že dalj časa priče dvema pojavoma, ki izpodrivata naš obstoj. Frvdi je že tolilkrat opisovano slajbo gospodarsko stanje ipo vseh naših vaseh. Mladi ljudje so še vedno prisiljeni pripravljati svoje punkeljčke in se odpravljat' v tuji svet s 'trebuhom za kruhom!. Posebno naša dekleta požirajo drugi kraji in mesta, kamor ise hodijo vdinjat kot dekle ali kaj podobnega. Le malo priložnosti se jim nudi, da bi mogle najti zaslužek v domačem kraju. Nekaj malega možnosti se jim je odprlo v Špetru. Ni dolgo tega, kar je začela obratovati mehanična pletilnica za volnene majice. Na delo so za Isedaj sprejeli le deset deklet. Upajo pa, da se bo moglo podj t-je razširiti in 'da bo potrebovalo več ženskih moči. Da bi le billo res ! Po drugi strani nas pa skrbi, ker je po naših družinah vedno manj otrdk. Pogosto se bere, kalko Istare korenine še žive po naših vaseh. Toda mladine ni, mladine! Postali 'bomo rod starih ljudi, če bo šlo tako naprej. Za primer pokažemo samo na Gorenji Barnas. Pri ljudskem štetju leta 1951 so tam vpisali kot navzoče prebivavce 114 oseb. Danes se je pa število otrok tako znižalo, da so morali zapreti celo otroški vrtec. Kar jih je še, so jih začeli z avtobusom voziti v vrtec v Ažlo. Kolikor je ukrep občinske uprave hvalevreden, vendar je naša skrb za bodočnost tudi upravičena. Ukve: NESREČA ALI SAMOMOR Prejšnji četrtek proti deseti uri zvečer se je pripetila na glavni cesti pri Ukvah čudna nesreča. Iz Pontebe je vozil svoj avto proti Trbižu 23-letni uradnik Comandini iz Trbiža. Pred vaisjo je opazil nekega moža, ki je hodil ob strani ceste. Komaj ga je voznik zagledal, se je samotni ipešec nenadno zaletel v prednji del avta. Vozilo ga je povleklo kakih dvajset metrov daleč, nakar ga je vrglo na sredo ceste, kjer je oble- Pevma: MARSIKAJ ŠE MANJKA V naši predmestni vasi manjka še marsikatero javno popravilo, katero je občina že davno obljubila, da bo izvršeno. Prejšnji teden je podrezala na županstvu posebna delegacija v ta namen. Še vedno je odprto vprašanje, kje naj bi stalo novo pokopališče. Pravijo, da se je tehnični urad, odločil za prostor naravnost v 'smeri od sedanjega pokopališča proti Soči. blizu novozgrajenih hiš. Treba se bo vdati v daljši ovinek a'li pa brozgati po blatu čez travnike. Prav 'tako se mora dokončno urediti javna razsvetljava, ki je zdaj precej slaba. Le na ovinkih nad cerkvijo je nekoliko boljša, a se je moralo dogoditi nekaj nesreč, preden so cesto bolj razsvetlili. Upamo, da bodo občinslki možje poskrbeli tudi drugod Po vasi za enako razsvetljavo. Prejšnji teden so mestni delavci že pripeljali na prostor pred šolo cementne opornike za luči. Še vedno- so pa ostali nepokriti kanali ob cesti od cerkve navzdol. Menda ne bo Potrebno čakati, da bi ®i tudi tukaj kdo pogrnil noge. Tu je naštetih le nekaj primerov, ki čakajo, da jih občina uredi. * Hnnal&Ua rlalint* žal ves (krvav. Iz njegovih osdbnih listin so Ugnali, da je ponesrečenec 31-letni Franc Jainnach iz Ukev. Prenesli so ga brž na njegov dom, kjer je pa kljub takojšnji zdrav-n'&ki pomoči izdihnil, ker je imel prebito lobanjo. Kozica: NAŠI HUDOURNIKI Po našiti ikraijih smo že zdavna vajeni da ob vsakem, deževju potoki in hudourniki narastejo in povzročajo s poplavami veliko škodo po že tako peščenih njivah1. Za naše gorsko gospodarstvo je zato prvi po-8oj ureditev hudournikov, če ne, je zastonj govoriti o izboljšanju kmetijstva oko-1 naših gorskih vasi. Nadnje čase so se, kakor kaže, tudi ob-malo zgani'1 e v item pogledu. Furlaa-s’ta ustanova za gorsko gospodarstvo je Pfeje&a te dni sporočijo iz Rima, da je v>ada nakazala 12 milijonov lir za ureditev *trUge reke Kozice. Hidravličnih dol se bo-do najprej lotili; pri 'kraju Camur. Potrebna s° Pa ,šc marsikje drugod, 'toda milijoni ma,njkajo. T°rlan: KAMNOSEŠKA ZADRUGA . Gospodarske težave torlanskih ikamnar-,lv še niso odstranjene!. V nedeljo so se jr?*0 zbrali vsi obrtniki te strdke na posvet. a^zoč je bil tudi predsednik obrtne zve-® Furlanije, ki je v svojem poročilu orisal ez_ave, k;i hromijo to redko gospodarsko cjavnost v našili krajih in ki vendar daje ^uiha precejšnjemu številu naših dnižin. Prvi vrsti gre za davek IGE, medtem ko ;Se Plačuje tega davka za dragoceni marmor <: 0,80 od sito, zahtevajo za naš kamen, slabše vrste, takozvani »piacentino«, kar 4%. a pritisk od, raznih stranii je finančna uPrava privolila v odlog za plačilo, toda le začasno. t Drugi vzrok hiranja te dejavnosti izvira j* zastarelega načina obdelovanja. Navzoč kamnoseki so končno sklenili, da bodo ustanovili kamnoseško zadrugo, ki bo bra-nila koristi te obrti. OBČINSKI SKLEPI Na zadnji Občinski seji so sprejeli mestni odborniki več sklepov, ki se tičejo proračuna za leto 1965 in občinske utprave. Med drugimi predlogi so odborniki potrdili tudi dodatne stroške za slovenlski otroški vrtec v Podgori. 2upan je poročal tudi o poteku razgovorov za povezavo Gorice s holandskim mestom Venlo kot s svojim »dvojčkom«. Take vrste povezav diveh mest s Isorodnimi značilnostmi zgodovinskega, gospodarskega in kulturnega značaja so prišle v navado po vojni. Mesto Venlo šteje 60 tisoč prebi-vavcev in leži ob nemški micji ob reki Ruhr. V vojni je dosti trpelo od Nemcev, a se je zdaj začelo prav lepo razvijali. Odbor je tudi odobril strošek štiri in pol milijona ilir za vzdrževanje signalnih prometnih znakov po goriških ulicah. Poudarjamo, da bi bili potrebni še na marsikaterem križišču, kjer jih danes še ni. Na zadnji seji občinskega sveta so imeti svetovavci več točk v razpravi. Med drugih mi je odgovarjal tudi predsednik za šolstvo Lodi. Na vprašanje svetovavca Sancina, kako je s predlogom za ustanovitev slovenske trgovske nižje šole, je odgovoril, da je občinski odlbor predlog sprejel, ker ■so se našli za šolo potrebni prostori, in sicer v šo'skem poslopju v ulici Randaccio. PLANINSKI ZBOR V nedeljo dopoldne je sklicalo Slovensko planinsko društvo v Gorici svoje člane na svoj osemnajsti redni občni zbor. Iz poročil posameznih odbornikov smo slišali, da šteje društvo 221 članov. Malokatero društvo se more ponašati s tako visokim številom; to pa zato, ker se za planinske lepote in za spoznavanje lepote domačih krajev navdušujejo ljudje vseh mišljenj in poklicev. Društvo je priredilo 16 izletov. Nekateri — udeležili so se jih predvsem mladinci — so bili prave visokogorske ture. Poročilom, zlasti poročilu večletnega predsednika Karla Kumarja in pridne tajnice Smetove, so vsi navzoči ploskali. Po poročilih je bil izvoljen nov odbor. Letos bo društvo obhaja'o 20-iletnico obnovitve. V ta namen že pripravlja posebno razstavo sliik o svojem delovanju, ki bo posebnost svoje vrste. Sovodnje: POPRAVA CEST Vse kaže, da je bil napravljen glede popravila in asfaltiranja občinskih cest in potov velik korak naprej. Prejšnji teden je bila na županstvu dražba za oddajo nameravanih del. Tekmovalo je kar šest podjetij, d,ve iz Gorice, eno iz Zagraja, dve iz Furlanije in eno celo iz Ampezza. Delal je občina odikazala podjetju Tacchino iz Gorice, ki je nudilo najnižjo ceno. Asfaltirali bodo ceste v Sovodnjah, Rupi. Peči in na Vrhu. Za ta dela je na razpolago le deset milijonov lir in bodo prišle zato na vrsto lc popravila najbolj potrebne ceste. Dola bodo morala biti končana po pogodbi v roku treh mesecev. Občani se sprašujejo, kdaj bodo začela popravljati tudi nekdanjo vojaško cesto z Vrha do Rubij, ki predstavlja najkrajšo zvezo z občino in Gorico. Treba bi jo bilo seveda urediti: kot dobro vozno cesto, županstvo ima sicer v ta namen obljubljenih kakih šest milijonov lir, kar pa je seveda premalo. Občina namerava vzeti posojilo, da bi se morda tja do jeseni tudi ta želja Vrhovcev po sodobni zvke umetniške izkušnje, katere v Sovjetski zvezi na splošno označujejo za »buržujske«. Zato jfe partija sprožila kampanjo, da bi se umetniki vrnili k tradicionalnim pravilom socialističnega realizma, po geslu Hruščova, da »na ideološkem področju ni možno mirno sožitje«. Prišlo je do burnih sestankov, katerih sta se udeleževala tudi Hruščov in Lljičev. Ta partijska 'kampanja je dosegla višek s plenumom centralnega komiteja sovjetske partije v juniju 1963, na katerem so ponovno določili norme za socialistično umetnost. Vendar pa so bili uspehi zelo pičli. Padec Hruščova je dal prenoviteljem v sovjetski Iknjiževnosti in umetnosti spet nekaj upanja. To njihovo opogumi jen je se kaže zdaj v rezultatih volitev novega vodstva pisateljskih podružnic v Moskvi in Leningradu ter v novi številki »Novii mir«, katero označujejo za naravnost eksplozivno. Vendar so opazovalci v Moskvi zelo previdni v predvidevanju nadaljnjega razvoja, čeprav se zdaj zdi, da vodi do večje avtonomije umetniškega izražanja. Še vedno namreč niso odpravljena vsa protislovja iz Stalinovega časa, ki so se ohranila tudi pod Hruščovom. Ta protislovja je opaziti tako v partiji kot v sovjetski inteligenci. Kriza je še v razvoju in nihče bi si ne upal trditi, da ne bo več prišlo do novih korakov nazaj. Vendar je dober znak tudi članek, ki ga je v nedeljo objavila »Pravda«. Članek nosi podpis glavnega urednika Alekseja Rumjanceva. Vzbudil Je izredno pozornost. Članek namreč naglaša potrebo po večji liberalizaciji kulturnega življenja, da bi vzpodbudili ustvarjalno dejavnost umetnikov v korist vse dežele, in kritizira Hruščova, češ da je postopal z intelektualci samovoljno in zatiralsko. Ta članek bi mogel dejansko pomeniti nov obrat na boljše v sovjetski kulturni politiki. KRATKE NOVICE Izšla je četrta številka »Literarnih vaj«. Okras na ovitku je delo porfesorja Avgusta Černigoja. S prispevki pa sodelujejo Sergej Verč, Boris Siimo-nelta, Marija Benedetti, Igor Tuta, Radoslav Škerlj, Marija Berce, Ivan Peterlin, Ljubo Jančar, Vlado Klemše in še nekateri drugi. —•— Jordanska vlada je objavila odlok, ki postavlja Sofije Loren na talko imenovano »črno listo« oseb, ki nimajo več dostopa v Jordanijo. Jordanci jo namreč dolžijo filosionistične aktivnosti. Tudi filmov, v katerih nastopa Sofija Loren, ne bodo več predvajali v Jordaniji. —a— Od 10. do 15. maja bo v Kyotu dvanajsti festival azijskih filmov. 1. aprila bo prišla v Združenih državah v prodajo angleška izdaja dnevnika papeža Janeza XXIII. Izdal ga je založnik Geoff.rey Chapman. Prva izdaja, ki je obsegala 25 tisoč izvodov, ki je izšla 3. februarja, je 'bila še isti dan razprodana. —•— V Rimu je v noči na četrtek nenadno umrl ameriški črnski filmski igralec John Kitzmiller. Še pred kratkim je snemal v Jugoslaviji, kjer se je pred dvema mesecema tudi poročil. - Na zemljišču Teatra Carlo Felice v Genovi nameravajo zgraditi najmodernejše operno stavbo, za katero znaša proračun pot milijard lir. V novi Operi bo dirigent lahko s pritiskom na gumb dvignil iz spodnjega orkesterskega prostora posamezne skupine orkestra ali tudi celokupen orkester. Letošnji sedmi mednarodni kongres za krščansko arheologijo bo od 5. do 11. septembra v nemškem mestu Trier. Nemški arheološki institut v Berlinu in stalno tajništvo tega kongresa v Rimu sta določila zanj temo »Vladarska hiša in zgodnja krščanska Cerkev«. —•— V galeriji Rossoni v Trstu je odprta samostojna razstava tržaškega slikarja 0< . nnija Babu-. dra. Razstavil je oljnate slike in monotipije. (P^vn Ivii*iss* »liliiiftihe« njih je izrazil v simbolni obliki svojo ljubezen do slovenstva in svojo religioznost. Pesmi spominjajo do neke mere na predvojno slovensko religiozno liriko, vendar pa je v njih močna, nezamenljiva osebna pesnikova nota, ki kaže, da se oblikuje Markuža vedno bolj v samostojno pesnišiko osebnost. Sergej Canciani je prispeval pesem Zapuščeni borjači, ki je posvečena Srečku Kosovelu in je polna trpkega, občutenega jesenskega občutja na Krasu. Zanimiva je tudi druga pesem Sergeja Cancianija »O revoluciji« že samo zaradi motiva, pa tudi zaradi načina, kako je napisana. Zora Saksida nadaljuje svojo povest »Tujci povsod«, Janez Belej pa svojo reportažo iz Južne Afrike pod naslovom »Nekaj dni po Afriki«. Ze večkrat smo imeli priložnost poudariti, da je ta potopisna reportaža izredno zanimivo napisana. Bilo bi škoda, če ne bi izšla v samostojni knjigi. Še bolje bi bilo, da bi jo avtor predelal v širši potopis. Tanja Premk je objavila pesniško novelo »Bolnik«, ki je presenetljivo dobro napisana. Želeli 'bi, da bi še srečali njene prispevke v »Mladiki«. Tako se zdi, da se tudi v Mladilki pojavlja nov rod mladih kvalitetnih pesnikov in pisateljev. Izmed ostale vsebine naj omenimo še prispevek Janka Prešerna »Pod Svetimi Višarjami«, članek o novem državnem predsedniku Italije Saragatu, ki ga je napisal Marjan Bajc, članek o stanju tržaških šol v letu 1965, izpod peresa M. š., in predvsem obširno poročilo o novih nalogah radijske postaje Trst A v novi deželi., z intervjuji nekaterih njenih urednikov. To vsebino dopolnjujejo razni manjši članki v i posameznih rubrikah, kot na primer »Dekle v krogu življenja«, ki ga je napisala Marija, in pa knjižne ocene. Novost je politična rubrika. Jože Peterlin pa je v gledališki rubriki ocenil »Večer slovenske sodobne dramatike«. »Mladika« se nam je predstavila s to prvo, dvojno štev.lko v nekoliko drugačni, modernizirani dblilki s klišejem, ki predstavlja obalno cesto proti Nabrežini. Ta zunanja oprema je okusna in daje Mladiki pomlajen videz. Kar zadeva vsebino, najdemo na prvem mestu uvodnik z naslovom »Na prelomnici«, ki ga je napisal Jože Peterlin in v katerem piše med drugim: »Naš narod na križišču poti in na prehodu kultur in mednarodnih interesov išče svojo samostojno pot. Išče načinov za uveljavitev in želi prispevati svoj delež k velikemu oblikovanju novega sveta. Bori pa se tudi vedno znova za svojo lastno podobo. Novi slovenski rcH išče svoboden razmah in prosto izražanje misli. Ukinjanje revij in zamenjava uredniških odborov v slovenski sredini je le nesmiselna zavora na poti v nov svet, ki mora priti. V svet, ko bo vsakdo lahko povedal svobodno svojo misel in bo lahko branil etične vrednote, za katere je vredno živeti.« Potem omerlja novo sožitje med obema etničnima Skupinama na Tržaškem, ki je posledica nedavno sklenjenega sporazuma demokratičnih strank s Slovensko skupnostjo, in pravi, da se je začelo novo obdobje na ozemlju, 'kjer živimo skupno življenje. Nato nadaljuje: »Zeiimo še bolj poglobiti svojo ljubezen do materinega jezika, ki smo ga prejeli od svojih staršev v dediščino. Začenjamo nov letnik revije za Prešernov dan. Zaradi pesnikove ljubezni do materinega jezika je postal ta dan narodni praznik za vse Slovence. Želeli bi še dalje prinašati v slovenske domove veselje in optimizem. In domačo besedo. Našo bolečino in našo vero. Radi bi segli do domov v vsej deželi, ki začenja svoje novo življenje. Radi bi pripomogli pri reševanju tisoč vprašanj, ki se porajajo v mestih in naseljih od morja do goričkih Brd, v vaseh za Nadižo in v dolini pod Svetimi Višarjami.« Članek krasi Justinova risba Prešerna. Aleksij Markuža je objavil tri pesmi pod skupnim naslovom »Tri videnja o mojem narodu«. V E. Z. Varujte svoj kapital v strojih Že pri navadni nahrbtni škropilnici je hudo, če natega ali pumpa ne deluje, ker se je guma prijela dna cilindra. Ker nismo škropilnice po odirabi opraAii im posušili, imamo zgubo časa in jezo, da ne govorimo o strošku 100 lir za novo gumo. Kakšne stroške in izgube pa imamo, če se nam preko zime pokvari kak bolj dragocen stroj: trakit r, kosilka, kultivator ali kak drug izmed strojev, ki so med kmetovalci, vedno pogostejši. Vrednost teh strojev gre v stotisoče, če ne v milijone, kot n. pr. pri traktorju. Kar z lahkoto smo ob kakšen otolisočak. Navadno je vsakemu kmetijskemu stroju dodana posebna knjižica z navodili, kako naj s strojem ravnamo in kako naj ga obvarujemo pred okvarami. Če nismo dobili takih navodil, jih moramo zahtevati. Ni pa dovolj, da taka navodil'a imamo, potrebno je tudi, da se jih držimo. Po raibi je potrebno vse stroje očistiti, obrisati. Istočasno moramo ugotoviti, če je NOVE HOLANDSKE SORTE KROMPIRJA Od holandskih sort krompirja so pri nas najbolj razširjeni Eesterliingen in Bintje. Tema dvema pripada več kot polovica v naših krajih pridelanega krompirja. Močno sta razširjeni tudi po ostali Italiji in tud.i v drugih 'državah. Holandci pa ne počivajo, marveč hočejo vedno mairširati na čelu napredka. Tud.i glede krompirja. Zato pa- vzgajajo nove sorte in sedaj so poslali v promet še 3 nove, ki so se pri poskusih na splošno prav dobro obnesle. Vse tri sorte so srednje zgodnje, z rumenim mesom, ki kuhano mi razsipno, debelost je pri sortah Desiree in Engellum srednja, (bolj drobna pri Patroncs. Slednja sorta je bolj podolgovata, ostali dve sta ovalni, to je, bolj jajčaste oblike. Po po-skušnjah vse tri so rodovitne, ker so bili doseženi pri Engelum pridelki nad 30 kg na površini 10 m-', pri ostalih dveh pa nad 40 kg, v nekaterih primerih celo nad 50 kg. VSAKO LETO TELE Vsak živinorejce želi, da bi mu njegove krave \sako leto dala telička. To je danes tudi mogoče dos'eči in v bislvu so lo že dosegli z marchigiansko pasmo, če krave počivajo in so dobro krmljene. Ce bi hoteli isto doseči pri nas, bi morali predvsem oplemeniti junice kakšen mesec prej, kot je bila v splošnem dos.'ej navada. V prejšnjih časih se je namreč živina zaradi slabšega krmljenja bolj počasi razvijala. Poleg tega so v prejšnjih časih hoteli y redili močnejše živali, ker so uporabljali mnogo junic in krav za delo. Danes tega ni več in junice 'majo danes močnejšo krmo, ki povzroča bolj zgodnjo spolno zrelost. Privesnice bi morali oplemeniti že 40-50 dni po otelitvi. Ce bi živali poleg modernega krmljenja imele še nekoliko paše kot onevni sprehod bi dosegli, da bi nam krave res vsako leto povrgle. OBNOVLJENI «ZELENI NAČRT» Zakon z dne 2. junija 1961., št. 454, s katerim je bil uzakonjen takoimenovani »zeleni načrt« za razvoj kmetijstva, zapade 30. junija 1965. Ne’zapade Pa zato, ker je postal odveč, marveč zato, ker je bil določen samo do navedenega datuma. Vsi pa, ki se kaj zanimajo za kmetijstvo, so mnenja, da se mora delovanje zelenega načrta nadaljevati, ker 'bo ob zapadlosti zakona na desettisoče prošenj in vlog š'e nerešenih, večinoma zaradi pomanjkanja londov Pri potrditvi zakona bo najbrž vnesenih precej sprememb, ki so plod dosedanjih izkušenj. NEMČIJA NOCE ITALIJANSKIH VIN Nemčija je glavna uvoznipa italijanskih pridelkov, predvsem sadja in povrtniin, pai tudi namiznega grozdja. Glede vina pa je nemiški trg slab in Ise še sllalbša. Temu pa ni vzrok konkurenca drugih vinorodnih držav, marveč prepričanje nemških uvoznikov, da je iz Italije ponujano vino ponarejeno. Marsikateri vagon vina je bil že vrnjen iz Nemčije. Najbolj pogost nemški očitek glede vinai je, da vino ni pristno, marveč da je premešano z vinom šmarnic. Nemški vinogradniki in trgovci z vinom trdijo, da vsebujejo ta vina snov »malivino«, ki povzroča raka. Bodi temu tako ali drugače, res je, da so v zadnjem času v Italiji posadili zelo mnogo šmarnic in samo v provinci Lecce kar 2.000 ha sklenjenih vinogradov teh sort. (So dob;'i tudi za to podporo iz Blagajne za dviig južne Italije?) Vedno več glasov se sliši, da mora Italija uveljaviti zakona od 23. marca 1931 št. 376 in dopolnilnega iz 1. 1937, s katerima je sajenje šmarnic prepovedano — razen za domačo porabo. Glede te »domače porabe < pa je pojmovanje italijanskega človeka zelo široko. Pa še nekaj. Mnogo šmarnice, posebno sorte »Brand«, je zasajene v dolnji Furlaniji, posebne ob Tilmentu. To grozdje dozori zgodaj, pred drugim, in vinarska zadruga v Casarsi to grozdje zbere, napravi vino iz njega in s tem vinom »hauzira« od Ttfbiža do Gorice in Trsta. Naša žlahtna vina pa ostanejo neprodana. Temu je potreb-n napraviti konec! Kot zanimivost še 'to: Danes so vzgojili take šmarnice, ki ostanejo zdrave brez moramo tekati od Mihca do JaJkca, da nam škropljenja in praženja, ki rodijo mnogo posodi kakšno orodje, katero stalno potre- j prekrasnega in sladkega grozdja, brez zna-bujemo. | čilnega duha. kaj zlomljeno, zvito ali če kaj manjka. Pri kasilikah in žetkah morajo bitii noži celi in pritrnjeni. Potrebno je pregledati vse transmisije, usnjene in iz plastične mase, vse verige in zcbčaita kolesca, gibčnost vseh zmeti itd. Strojem, ki bodo dolgo počivati, odstranimo vsaiko pogonsko gorivo dn tud.i vodo. Le olje oziroma mazilo se lahko pusti, seveda vse skrbno pregledano. Na vsak način odstranimo vse baterije. — Pri vseh strojih moramo najbolj občutljive dele nekoliko namazati, da preprečimo rjavenje. Očiščene Istiroje ohranimo najprimerneje v kakšnem zaprtem prostoru, če tega ni, pa pod kakšno lopo, ki pa naj bo zavarovana proti smeri, od koder navadno piha veter. Na vsak način mora imeti ta shramba za stroje suha tla. Ce tla pod strojem ne bi bila suha, moramo stroj privzdigniti in ga postaviti na primerno podlago ali podista-vek. — Stroje nato pokrijemo; danes imamo v ta namen na razpo'ago platna iz posebne plastične mase — plypac — različnih velikosti: 4x4 m, 4x5 m, itd. do 10x10 m, torej s 'površino od 16 do 100 m'. Ista platna so tudi primerna za 'pokrivanje avtov, obloženih vpz, blaga na kupih itd. Kdor ima malo strojev, potrebuje malo, če pa ima več strojev, je potrebna že večja mehanična delavnica. Zamudno in s stroški združeno je, če moramo za vsako malenkost klicati izvežbamega mehanika ai’i če Vanoni in vest Prišel je čas, ko se večina državljanov tretjino je pa le utajil in je zadovoljen tudi naše republike jezi in zmerja državo. Treba J on. je namreč izpolniti obrazec dohodninske prijave ali po domače Vanonija. Tu pa se rodijo težave. Ne toliko zaradi neznanja, kam in kako vpišeš številke svojih dohodkov. Gre za to, katere številke vpišeš. Stara resnica je, da bi rad vsakdo manj plačal kot več, tudi cesar. Tega pravila se kaj radi držijo bogatini in kake filmske repatice, ki zaslužijo brez potu in skrb! tudi po 300 milijonov letno, Vanoniju na hrbet jih pa zapišejo tri. Prav tako smo brali, da je kak znan kirurg ali odvetnik prijavil manj dohodkov, kakor kaka učiteljica, kateri prešteje državna uprava že vnaprej vsako liro. Tu se pa že pojavi poleg Vanonija tudi vprašanje vesti. Po vseh moralnih in državljanskih naukih je jasno, da mora vsak državljan plačevati davke, sicer bi ne imeli ne cest, ne šol; ne železnic in tako dalje. Ker javne naprave vsakomur služijo, je tudi vsakdo po vesti dolžan prispevati zanje svojim dohodkom sorazmeren delež. Številni in zlasti bogatejši državljani pa te vesti nimajo. Po drugi strani, in to je treba pribiti, nimajo pravega kriterija do Vanonijevih prijav niti davčni uradni organi sami. Kaj se torej dogaja pri tem slovitem Vanoniju.'' Kdor ima kosmato vest, prijavi tretjino dohodkov, računajoč, da mu financa pribije tako še eno tretjino in je zadovoljen. Eno Pošten državljan, ali bolje rečeno, preveč tenkovesten, pa prijavi natanko svoje dohodke, a mu davčna oblast še nekaj privije navzgor. Za «Vanonija« naslednje leto se še taki poštenjaki iz upravičene jeze pomaknejo v kategorijo kosmatovestnih davkoplačevalcev. Na take razmisleke odgovarja mons. Lam-bruschini v «Osservatore della Domenica». Od oblasti predpisana davčna napoved, pravi, veže državljana po vesti, da po resnici prijavi svoje dohodke. To pa velja le načelno, ker sta si davkoplačevalec in financa dva nasprotna pola. »Izkušnja uči«, piše omenjeni moralist, da so davčni uradniki še vedno nezaupljivi do davkoplačevalcev. Prijavljene številke kar sami zvišajo. Poskušajo najprej kar z dvojnim povišanjem, da se potem pogajajo kot v nekaki rokoborbi z davkoplačevalcem, ki pa tudi skuša svojo napoved znižati globoko pod resnične dohodke, škodo imata obe plati. Dokler bo trajalo to neume-vanje in sta neiskrenost med državljani in davčno upravo »ne more noben moralist po vesti predpisati davkoplačevalcu strogost in tenkovestnost pri dohodninski prijavi, ki bi uosdno in nepopravljivo škodovala njemu, in njegovemu podjetju»; taka je sodba o Vanoniju iz vesti v omenjenem listu in se zdi ludi nam »hic et nune«, v razmerah v katerih živimo, popolnoma pravilna. VIRGILU ŠČEKU V SPOMIN Ko se je raztegnil na naše kraje vinski davek, je zašumelo med kmetskim ljudstvom. Vinorejci iz Trentinskega in Gornjega Poadiž-ja ter Istre so poslali brž v boj svoje organizacije. Sledila je Goriška, ki je priredila velik shod v Dornbergu. Več kakor tisoč kmečkih gospodarjev je napolnilo veliko dvorano Vinarske zadruge, ki je bila vse pretesna za veliki naval ljud stva. Skoro vse vinorejske občine naše deže- le so odposlale na zborovanje svoje odpo slance. To mnogoštevilno zastopstvo daje 14T Dr. E. BESEDNJAK dornberškemu shodu prav izreden pomen in upravičeno trdimo, da je v Dornbergu govoril glas vse vinorodne goriške dežele. Predsedstvo je prevzel podpredsednik kmetsko-delavske zveze Lovro Pavlica, pozdravil je navzočega poslanca Ščeka in zastopnika vlade ter ga prosil, naj sporoči pre fektu zahteve našega ljudstva. BESEDA POSLANCA ŠČEKA Besedo je povzel Sček, ki je izvajal sledeče-. »Ko smo bili še v stari državni zvezi pod Avstro-Ogrsko, naš kmet ni poznal skrbi, ki ga danes tarejo, kajti nikdar se mu n, bilo treba vprašati, kako bo prodal svoje vino. Bivša država je pridelovala vina ravno to liko, kolikor ga je potrebovala zase. Izvažala ga je prav malo. Niti osemdeseti del vse proizvodnje, to je 120.000 hi vina ni šlo čez mejo. Domače vino se je popilo v državi, tuje se ni uvažalo. Razen tega je država namenoma in trajno ščitila vinogradnike. Za vzorne nasade je plačevala nagrade, deželni odbori so dajali vinogradnikom brezobrestna posojila in par lamenti so uvedli zaščitno carino proti inozemskim vinom. Kako visoka je bila n. pr. uvozna carina na italijanska vina, veste sami. Naši vinogradniki so bili trdno zaščiteni pred vsako konkurenco. Danes smo v zelo hudem položaju. Avstrija je pridelovala 4 milijone 600 tisoč hi vina, Ogrska 4 milijone 700 tisoč. Vsega sku- paj torej 9 milijonov 300 tisoč. Prebivalcev |e štela bivša država približno 50 milijonov. Italija pa šteje 40 milijonov ljudi, pa ne pridela 9 milijonov, temveč 40 milijonov hi vina. Ob dobrih letinah, n. pr. leta 1910, je pridelala Italija 60 milijonov hektolitrov. Pomislite, kakšna razlika ! Ko bi hoteli mi biti cianes v istem položaju kakor prej v Avstriji, bi Italija morala pridelati 7 milijonov in ne 40 milijonov hi vina na leto. Že to naj vam zadostuje, da spoznate naš položaj po vojni. Nikdar ne bo naš vinogradnik v tako ugodnih razmerah, kakor je bil. ŠTIRJE VELIKI UDARCI K tem težavam se pridružujejo štiri nesreče. Prvič je zgubil naš kmet ogromno kapita la. Če je imel naš vinogradnik pred vojno 10.000 kron in njegov tovariš v Italiji 10.000 lir, sta si bila enaka. Po svetovni vojni se je pa spremenilo 10.000 kron v 6000 lir, med tem ko je ostal denar italijanskega kmeta nedotaknjen. Drugi veliki udarec je v tem, da so naši trgi izginili. Vinogradnik je imel pred vojno le pol leta skrbi. Skrbela ga je slana, bal e ie toče, trepetal pred sušo. Danes so mu vse te skrbi ostale, a povrhu ga tare drugega pol leta še skrb za prodajo vina. Prej so največje tvrdke z Dunaja prišle v deželo in polni vlaki mošta in vina so dr drali proti severu. Izvažali smo vino na Češko, v Graz, na Poljsko in na Kranjsko in po-prodali smo ga mnogo tudi doma. Danes so zaprti vsi tuji trgi; če hočeš uvoziti vino v Avstrijo, moraš plačati 296 lir carine na hektoliter. Skoro tri lire carine na vsak liter. Za Češkoslovaško je carina še večja. Na Poljsko ne izvažamo nič, v Jugo slavijo nič. Pridemo k tretjemu udarcu. Izvoza ni več, zato pa je velik uvoz laških vin v naše kraje. Od vseh strani Italije prihaja vino v naša mesta, v vasi in trge. Ne le, da ne moremo več izvažati vina v tujino, tudi na domačih tleh se borimo za razprodajo. Četrti udarec je sledeči : vlada je vpeljala nove vinske davke z naslednjo utemljitvijo. Vi ste v isti: državi, zato bodite enaki vinogradnikom Italije. Po novem zakonu se nam ne splača več kuhati iz tropin žganje. Ta postranski zaslužek vinoreja je pri koncu. Približno 100 tisoč kvintalov tropin bomo vrgli le'os preč. Mi smo izšli iz vojne pod drugimi pogoji kakor italijanski vinogradniki. Naši vino gradi so večinoma uničeni, njihovi so skoro nedotaknjeni. Oni so ohranili vse inozemske trge, mi nimamo več nobenega. Razen tega je mestna užitnina pri nas ne-I primerno višja kakor v ostali državi. Že zaradi tega je v naših krajih vino dražje. Novi davek je torej za naše kraje očitno krivičen. To so uvideli že zdavnaj poslanci novih pokrajin. Bivša posvetovalna komisija v Trstu se je bila izrekla proti novemu davku. Ravno isto je storila centralna komisija v Rimu, ko je bil njen predsednik senator Salata. BITEŽNIKOV GOVOR Za njim je nastopil glavni tajnik Kmetsko-delavskih zvez dr. Bitežmk in predložil zborovalcem naslednje resolucije v odobritev. 1. Novi vinski davek, ki je bil uveden v nove pokrajine in stopil v veljavo dne 12. marca 1923, naj bi se pobiral šele po novi trgatvi. 2. Odpravi naj se deželni davek in vsaka deželna doklada. 3. Italijanska vlada naj sklene z Jugoslavijo ugodno pogodbo z najnižjo izvozno carino, tako da bo pridržana Primorski pravica, da izvozi en četrt milijona hi vina. 4.. Razprodaja ponarejenega vina naj se popolnoma prepove. 5. Vinski davek naj bo postopen z ozirom na moč vina. 6. Davka prosta količina vina naj se zviša od 1 hi na 2 hi. 7. Mestna užitnina v novih pokrajinah naj se izenači z ono v starih pokrajinah. 8. Od vojne poškodovane vinorejske cone naj se popolnoma oprostijo novega vinskega davka do popolne obnove vinogradov. 9. Vino naj se obdavči v bližini konsuma in ne pri proizvajalcu. Resolucije so bile soglasnxo sprejete in poslane v Rim. (Dalje) »In vi, general Vandeleur, mislite, da je moja sestra zaradi tega, 'ker je imela smolo, da se je poročila z vami, izgubila svoje pravice in prednosti kot lady? Priznam, gospod, da je s tem dejanjem storila nekaj, česar bi ne bila storila nobena druga. Ven darle pa je še vedno Pendragonova, in moja dolžnost je, da jo branim pred vsako nizkotno žalitvijo. Zato ste lahko stokrat njen mbž, pa vendar ne bom nikoli dovolil, da bi ji kratili svobodo, in tudi ne, da bi tako grobo žalili njenega tajnika!« »Eh? Kaj pravite k temu, gospod Hart!,ey?« se je obrnil general k Harryu. »Se vam n,e zdi, da je gospod Pendragon mojega mnenja? Tudi on, bi dejal, neikaj sumi o neki zvezi med lad.v Vandeleur in svilenim klobukom vašega prijatelja...« Charlie se je tedaj zavedel, da je zagrešil neoprostljivo napako, in jo je hitel popraviti. »Kaj?.< je vzkliknil, »jaz da kaj sumim? Jaz ničesar ne sumim in o nikomur. Samo kadar se znajdem pred kakim neolikancem, pred človekom, ki pretepa svoje podrejene, si drznem poseči vmes.« Pri tem je napravil Harryu znak, toda ta je bil preveč zaprepaden, da bi ga bil razumel. »V kakšnem smislu naj razumem te vaše besede?« je vprašal Vandeleur. »V kakršnem hočete«, je odvrnil Pendragon. General je dvignil palico in jo spustil na Charliejevo glavo, (oda ta, čeprav šepast, je spretno odbili udarec s sončnikom, nato pa se je zagnal v nasprotnika. Spoprijela ista se. v stevenson Zgodba a dcatli tialcove »Beži, Harry!« je še utegnil zavpili Pendragon. »Beži, bedak!« Harry je še postal za hip, da ju je pogledal, kako sta se borila v besnem spoprijemu; nato se je obrnil in jo odkuril. Ko ise je upal spet ustaviti in se ozreti nazaj, je videl, da sc jc. general, ležeč na zemlji in s Charliejevim kolenom na prsih, trudil na vse kriplije, da bi preobrnili situacijo. Z vseh strani parka pa so drli ljudje proti kraju rokoborbe. Ta prizor je zadostoval, da je tekel naš tajnik naprej, kot bi bile dobile njegove noge krila. Tekel je, kar je mogel, in isi ni oddahnil, dokler ni bil na cesti v Bayswater. Tam je na slepo zavil na prvo zasebno pot, ki jo je zagledal. Pog'ed na tista ,dva gentlemana, ki ju je dobro poznal m ki sta se pretepala s sveto vnemo, je globoko ranil njegovo rahločutnost. Ta hip si ni želel drugega, kakor da bi lahko ta prizor čimprej pozabil, predvsem pa da bi čimbolj povečal razdaljo med seboj in generalom Vandeleurom. (Dalje) ŠPOHTNIPREGLED Šport v Italiji Italijanske enajsterice prve lige so v nedeljo odigrale 22. kolo državnega prvenstva. Vodeči Milan, 'ki pa ni tako blesteč kot v prvem delu tekmovanja, je zaigral neodločeno (0-0) z ekipo Lado. Tudi Juventus ni mogla poraziti moštva Ata-lanta (0-0). Inter postopno igra vedno boljše in Jc z lahkoto premagal nogometno ekipo iz Genove. Milan ima še vedno precejšen naskok (štiri točke) nad Interjem in nad Fiorentino (kar sedem točk razlike). Juventus, Torino in Bologna zaključujejo lestvico najboljših. Vicenza vodi glavnino, medtem ko Messina in Mantova nimata mnogo upov, da ostaneta v družbi najboljših. Kdo bo še zapustil prvo ligo? La-zio, Genoa ali Cagliari? Strokovnjaki mislijo, da bo to Cagliari. V drugi ligi Brescia sigurno vodi kar s štirimi točkami prednosti pred ekipo Lecco ter petorko: Keggiana, Modena, Napoli, Spal in Palermo. Trie-slina je porazila močno ekipo Spal in Tržačani upajo, da bo ekipa ostala v drugi ligi, čeprav le še vedno na predzadnjem mestu. . Kolesarska sezona se je začela z dirko v kra-Ib Laigueglia (158 km). Zmagal je v končnem sprintu hitri Vigna, član ekipe Ignis. Drugi je bil •»albo, tretji Taecone, četrti Fontona in peti Mo-ser Italijani so zelo veseli, ker je Longo letos zares najboljši kolesar v kolesarskem krosu. V nedeljo s' io osvojil pomembno zmago, in sicer v Nemčiji. drugi (bil je samo enkrat poražen). Tretji je Knorr (4 porazi), četrti Fonte Levissima (5 porazov). Italijansko prvenstvo si bo osvojila verjetno ekipa Simmenthal. V drugi ligi je že odločeno tako v drugi skupini (1. Pesaro) kot v četrti (1. Partenope). Ni še odločeno v prvi (Alcisa, Fort. Bologna in Vigeva-no) in v tretji (1. Cagliari in Lazio). Triestina (v drugi skupini) drži tretje mesto, V prvi ligi žensk se odvija boj med ekipami Fiat, Portorico in Standa. Triestina je predzadnja. Odigrali so že 13 kol im manjka tako še pet tekom do konca. V odbojki vodita ekipi CUS Parma in Ruini z dvajsetimi točkami. Boj za končno zmago se bo odločil na koncu prvenstva, ker sla obe ekipi zelo močni Več upov na končno zmago ima Ruini. Tržaški gasivci so v sredini lestvice (šest zmag in šest porazov). V nedeljo so šli po zmago v Šesto (3-2). Tudi ženske so začele svoje tekme. Prve zmage so osvojile naslednje ekipe: Sestese, Max Mara in Muratori. Košarkarske ekipe prve lige so v nedeljo končale prvi del državnega prvenstva. Ignis je porazil °kipo Knorr in tako edini ostal, da se zoperstavi milanski ekipi Simmenthal, ki trenutno vodi z enajstimi zmagami v enajstih tekmah. Ignis je V rugbvju ni nič novega. Partenope vodi na lestvici , toda tako Rovigo, kot Ignis in Roma že niso opustili upanja na končni uspeh. Tudi Parma ni obupala. Lestvica je do sedaj naslednja: 1. Par-lenope 28, 2. Rovigo 26, 3. 1. Roma 25 in 4. Parma 2. Brezupna je situacija za ekipi CUS Firenzc in Italsider, ki imata samo po 3 točke! /.oradi tehničnih razlogov je moralo v loj številki odpasti rubrika »Zena in dom«. Jugoslovan Farčič je v nedeljo osvojil v teku na 10,800 km v S. Giorgio di Legnano pomembno zmago (pokal FOČO). Drugi je bil Conti; Ambu pa je odstopil. DEŽELNI FINALE ŽENSKE ODBOJKE V nedeljo zjutraj se bo začelo v dvorani stadiona pri Sv. Ivanu v Trstu finalno tekmovanje ženskega odbojkarskega prvenstva za pokal Fur-lanije-Julijske krajine. Nastopile bodo štiri ekipe: dve šestorki Športnega združenja »Bor« iz Trsta, »Porzio« iz Vidma in »Pordenone«. Turnir se bo začel ob 9.15. Slovensko gledališče v Trstu priredi v Kulturnem domu v nedeljo, 28. t. m. s pričetkom ob 15. uri TRADICIONALNO OTROŠKO PUSTNO RAJANJE »V PRAVLJIČNEM SVETU« Na sporedu so razne zabavne igre, za katere bodo zmagovalci prejeli priložnostna darila. V zabavnem programu pa se bodo predstavile najznačilnejše osebe iz naših otroških iger. IGRA ORKESTER MIRAMAR Rezervacija miz v petek in soboto od 11. do 14. ure pri blagajni Kulturnega doma. Kulturne novice Pri deželnih izbirnih tekmovanjih za vsedržavno revijo mladih koncertistov je izbrala komisija, ki ji je predsedoval skladatelj Orazio Fiume, za fina'no tekmovanje štiri mlade glasbenike. Ti so pianista Lorenzo Baldini in Rina Cellini in duo flavte in klavirja Miloš Pahor in Dina Slama. Istrski skladatelj Luigi Dallapiccola — doma je iz Pazina — je dopolnil 60 let. Ta njegov življenjski jubilej so te dni počastili v Milanu s koncertom v okviru prireditev »Glasbeni popoldnevi«. Na koncertu so izvajali njegova dela. —•— V baru »Alcione« v Trstu razstavlja 25-letni Bosanec Berber Mersad, ki ie pred dvema letoma dovršil študij na umetnostni akademiji v Ljubljani. Razstavlja jedkanice v posebni tehniki, ki dopušča samo en izvod. V začetku tega meseca je bi'la odprta v Dorici razstava starinskih ur. Kako je biila zanimiva, dokazuje velik obisk, nad 5000 Tudi sj jo je ogledalo. Razstavljenih je bilo j. urarskih mojstrovin iz obdobja med le- 1 1750 do 1890. Izdelki so prišli povečini, •udi ip0 večletnem trudu, iz rok nekdanjih llrarskih mojstrov iz Gorice in okolice. .Zadnji dan razstave smo'srečali v prosto-nh galerije na Korzu tudi našega urarske-Pa niojstra Darka Suri goja, ki je še eden ,z^ed redkih obrtnikov te stroke, ki je slo-Vc*a na Goriškem. Ravnokar si je z zanikanjem ogledoval pozlačeno nihalno uro iz c 1 U'gc polovice 18. stoletja. Zgrabili smo z i Priložnost, pravzaprav za mojstrov rokav: “Kaj ,pa je znamenitega na lej uri?« '>E, 'uš,* pravi Darko, »precej znamenitega in udi dragocenega je na njej. Tiče se pa tudi mene. Popravljena je prišla že pred. leti iz naše delavnice Šuligojev, potem je pa š’a lz pok v ruke in zdalj sito j i tukaj na razstavi.« »Toda njen mehanizem je kaj posebnega?« »Je in ni,« odgovarja naš urar. »Vsekakor Pa so stare ure bolj solidne kot nova ropotija, ki je na zunaj lepa, zn< traj pa je, ar je. Dušo ure, to je notranji del alii •notor, je nekoč drža'a v pogonu teža ba-°v. Takšne so na primer stare nihalne ure v visokih lesenih omarah, in pa stenske, ki -■e še najdejo po vaških sobah. Pozneje so 'Prišle v navado spiralne vzmeti, ki *so v tabi za urni pogon še danes.« Stara goriška urarska obrt »Kje pa je tu na razstavi kaka taka častitljiva ura na uteži in v visoki omari?« pc vprašam prav radovedno. »Tamle v kotu je,« se posmehne in me pelje k šetvilki 25. »Malokdo jo pogleda, ker se zdi obiskovavcem na zunaj premalo lepa. Zdi lse mi, da je prav starinsko m dobro delo.« Pristopi bliže in prebere na številčnici ime mojstra »Anton Pavliza« in staro letnico. V razstavnem seznamu vidiva, da je ura last baronov Lanthieri. Takoj se mi posveti. Baroni so živeli v Rihenberku, rodbina Pavlicev tudi, im sicer pod njih gradom v vasi, v kraju z domačim imenom »Furlanica«. Naravno je torej, da je graščak naročil uro pri svojem soobčanu ki se je pozneje preselil kot mojster v Gorico1. Zato se brž utrne novo vprašanje. »Je urarska obrt v Gorici že stara in kdo šo bili nekdanjii mojstri?« »Ja, že 'tu na razstavi lahko vidimo« razlaga mojster Darko, »da so bili v Gorici, že 'pred dvesto leti prav spretni urarski mojstri, bodisi kar se tiče notranjega ali zunanjega , grušta”. Med njimi je pa bilo res dosti pravih urarjev iz naših krajev. Ne mislim se hvaliti, toda tudi Šuligoji so bili med njimi.« »Odkod so pa prišli?« »E, s KanaVskoga so, pravzaprav. Bila sta bi ata Jakob in Martin. Obrti sta se izučila v Gradcu, dobila sta mojstrsko spričevalo. I Ne kot danes, ko vsakdo lahko odpre urar-no, pa še ure ne zna prav naviti. Moj oče I je potem delal dvajset let v Kanalu kot ; urar. Leta 1901 je pa prišel v Gorico in je j odprl delavnico na Blamčah. Delo je bilo težavno pri petrolejkah, ki s0 imele spredaj obešeno 'stekleno krog'o napolnjeno z vodo, da se je luč odbijala v eno smer. Vse kose pri uri je bilo treba izdelati kar na domačem stružniku in to je bila natančna mojstrovina. Danes dobimo že vse vzmeti in osi iz tovarne. V svoji urarni jih moram imeti najmanj pet tisoč, da ustreženi vsem kupovavcom. De'o je danes vse drugačno kot nekoč, a brez prave strokovne izvežJba-•nosti tudi ne gre.« »Koliko pa je še urarjev v Gorici?«, me sili vprašati1 radovednost. »Hm, kaj bi 'rekel? Pravih urarjev še za prste obeh rok premalo. Urarskih trgovin je pa kakih dvajset. In tako je povsod. Naša obrt se industrializira. Ni več umetnost j kot je bila še za časa naših očetov, od katerih je imam tudi jaz še nekaj v prstih.« Med razgovorom sva prišla do Šuligojev e urarne v nekdanji Gosposki ulici. »Moram stopiti noter, ker je terba stenske ure ob točnem času naviti,« se poslavlja morda eden izmed zadnjih naših urarskih mojstrov v Gorici. Potem pa še doda v svojem filozofskem nasmehu: »Tiste naše ta zadnje, ob koncu, pa ne bo več znal noben mojster več naviti.« 47 Po povesti 0. Craoda riše Miki Muster v________________ 283. Bairee je bil popolnoma pozabil na McTaggarta. Zgrudi! se je v sneg, v katerem so se videli zadnji odtisi Nepeesinih nog. Videl jo je, ikaiko je skočila v globino. Hotel je skočiti za njo, 'kot sta to delala poleti pri ježevcu, toda ni mogel. Zalajal je, da bi jo priklical. Odgovora ni dobil. Nenadoma ga je postalo strah. 285. Spet je začel klicati Nepeeso, v njegove klice .pa se je vse bolj mešalo žalostno, jokajoče cviljenje, ki je razodevalo, da že ne pričakuje več odgovora. Katera neznana sila mu je začela prišepetaivaiti skrivnosto bridki resnici? Baree jo je razumel. Zacvilil je tako žalostno, da se je McTaggart na poti domov ves stresel. C. c 287. Šele čez dolgo časa se je Baree splazil izpod nizkih vej. Previdno se je izognil tlečim ostankom pogorišča in se počasi 'bližal pasji ogradi. Ko je stopal mimo visoke smreke, se je za minuto ustavil in pazljivo ovohaval gomilo pod svežim snegom. Ko je šel dalje, so bili njegovi koralki še bolj žalostni kakor prej. 284. Splaail se je od roba prepada in zavohal McTaggartovo sled. Zarenčal je. Skoraj bi želja po maščevanju premagala hrepenenje po Nepeesi. Vendar je bilo hrepenenje močnejše. Gnalo ga je, da se je spustil po strmi stezici, kjer sta z Nepeeso včasih iskala vijolice, na dno kanjona. Zaustavil se je na bregu nezamrznjene brzice. 286. Bairee je zavohal dim in se napotil od prepada proti hiši. Ko je prišel ia jaso, Pierrotovega doma ni bilo več. Gost dim se je dvigal nad pogoriščem. Baree je dolgo časa sedel, gledal in razmišljal. V -kratki uri se je njegov svet tako močno spremeni.! Ni bilo več hiše, ne Nepeese, ne Pierrota. Vsega tega ni mogel razumeti. 288. Pasja ograda je biila odprta in prazna. Me Taggart .1^ prepodil pse. Spot je Baree sedel in žalostno zacvilil. Poslavljal sc ije od Pierrota. Ko je ob robu prepada ža oval za Nepeeso, je bilo njegovo zavijanje premešano z dvomom, z negotovim upanjem. Sedaj je zvenelo drugače. Trije sežnji zemlj*-Bareeju niso mogli prikriti resnice ..,