I. letni tečaj, število: 19.
1914. maj. 10.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHÁ JA VSAKO NEDELO.
CENA NOVIN JE :
Za domáče, če jih več vküp hodi	. . . 2 K,
če samo edne . . . . . . 3 K.
Za amerikance, če jih več vküp bodi .	.	.	.	.	4 K 20 f,
če samo edne	.	.	.	.	5 K 40 f.
Cena vsakoga falata domá je 4 filere; v Ameriki 10 fllerov.
Dobijo se
v čerensovcih pri KLEKL JOŽEFI plebanoš! v pokoji. Cserfőld, Zalamegye.
Na té naslov se naj pošilajo $ naroč nina, glási i dári za Novine. Vsak pa naj podpiše svoje imé, ki kaj novi-nam naznánja.
Nedela po vüzmi štrta.
Nišče me z vás ne pita: „kam ideš?“ (Jan. XVI. 5.)
Vučeniki so se žalostili, kda njim je Jezuš odkrio, da je ostávi. Pa za to žalost se pokarajo. Zakaj ? Zato, ka je ta žalost ne gledala na haske, štere prinesé njim Jezušov odhod, nego je samo zgübiček sladek tehtala (vágala), da Jezuša ne bodo vidili. — Pa če Jezuš ne bi v nebo odišeo od njih, ne bi njim poslao moč sv. Düha, ne bi zato mogli sveta preobrnoti, ne bi postali nigdár njega sodniki. Nezgovorna žalost bila za ujé, istina, da je Jezuš, te nájlüble-nejši od njih odišo, ali ravno to veliko trplenje njim je spravilo tisto veliko diko nebesko, ka na dvanájseterih što-lcah sedijo kak sodniki dvanajseterih rodov Izraelskih to je ka májo nad mi-lijone i milijone ségajočo oblást i v toj meri nezgoverno veliko vesélje i blaženost večno. To vse njim je trplenje spravilo. Kak hasnovito je!
Trplenje je nas odküpilo, trplenje je Mariji najvekšo diko spravilo, trplenje je venčalo mantrnike z zmagovalni mi koronami v nébi, trplenje je apoštole na dvanajsetere stole nebeske poleg Jezuša posadilo, trplenje je devicam nedužnost ohranilo i njé v nébi z leli-jami okinčalo, trplenje je grešnike v svete pokornike spremenilo i zveličalo. I mi bi po drügoj poti šteli v nébo priti ? Nemogoče je.
Jezuš je pravo „Ne je vučenik več od svojega vučitela i hlapec od svojega, gospodar(Kídl. X. 24.) „Ce , so mene preganjali, bodo tüdi vas preganjali“ (Jan. XV. 20.) Jezuš je trpo, mi tüdi moremo, Jezuš je po trplenji odpro sebi i nam nebo! — zato nači nam je ne-mogoče v njo priti, kak po trplenji. I jé vékši hasek na sveti? More kaj bol-šega biti, kak večni, blaženi žitek? Pa
najvékso lepoto i do br o to na večne časa meti i vživati z ueskonćanov radostjov je ne ta nájbolša plača našega trplen-ja? Gotovo, zaistino.
Sv. Vince Ferrere právi „Dika ne-beska je tak ne zapopadliva, da bi ne samo vso zemelsko trplenje, nego niti mant-mikov vse muke ne zadostovale, da bi si ž njimi mogli zaslüžiti, ne právim nébésa, nego niti edne vüre ne nebeskoga blážen-stva.“
Je zato dosta, če smo v nevolah, siromaštvi, na špoti, vbetégi? Vse je malo, nikaj je ne to. Pa li se tožimo. Na kaj ? Sam! ne verno, nego ne bi radi trpeli, -kak apoštolje, vredni smo zato káranja. Kak ne bi ? Se toži što, kda dosta pripova, drago oda márho, velike dohodke dobi? Ne. Mi pa mrm-ramo, kda nam dober. Bog do rok da klüč, z šterim si lehko nezmerno ne-besko bogástvo spravimo. Je ne nes-pamet to? Sramüjmo se i nakanimo se, da več na trplenje nik ino nikdar ne bomo morgüvali. Vzemimo vse z dobrovonim srcom, je mraz ali vročina, ogenj ali toča, beteg ali küga — Bog je dao. Ne bodimo toga nespametnoga guča, da mi naj več trpimo. Te bi mi lehko čednejši bili od Bogá? Jeli mi Znamo, koliko more naše živinče pelati i njemi samo teliko naklademo — Bog pa ne bi znao, ki je neskončana mod-rost i tüdi dobrota keliko mi ládamo ? Eden mladénec se je britko tožo na Boga, ka on tak veliki križ more no-siti. V noči v sneh se njemi na to pri-kaže njegov angel čuvar i ga pela v edno cérkev. V cerkvi je pa puno kri-žov bilo: zlatih, srebrnih, bronastih, železnih itd. „Zvoli si zdaj ednoga, šteri se ti najbole vidi — njemi pravi angel. Mladenec po zlatom ségne —. ali-joj — ne more gor zdignoti. Pre-teški se njemi vidi tüdi srebrni, bronasti i želejen, Že tužno šče z cérkvi po-begnoti, kda ga angel opomené, ka
eden križ ešče je tü vünej pred dverami v koti. Leseni je bio té Mladenec ga popádne, proba i povidi se njemi i — toga bom noso“ — právi an-geli. Dobro je — odvrné té — ali „pogledni ga malo bole. “ I kda bi pogledno njegov napisek, je spoznao, ka je to ravno tisti križ, šteroga je on ne šteo mimo nositi. Prebüdivši se, je več ne trdio, da on néjveč trpi i mimo je trpo odsehmal.
Trplenje je znaménje, ka nas Bog lübi „Koga Bog lübi, ga strahüjeu (Hebr. XII. 6.) Je to ne edno blaženo čütenje, da me Bog zato strahüje, ka me lübi? Ti lühiš svojo obleko, pereš jo zato, naj či sta bo — Bog pa tvojoj düši dela tak. Smeš zato na njega vdariti; se na njega ozuriti ?
»Njim, šteri Boga lubijo, vse k dobrota« pomága“ (Rim. VIII. 28. Lübézen mejmo i dobro nam bo djalo trplenje. Mislimo si na Jezuša, ki noč i dén pretrpi jezérna razžaljenjá od mili-jonih lüdih v oltárskom svetvi — i miren je pri tom. Včimo se od njega, Marijo, prečisto Devico pa prosimo té mesec njenih potrplivostih, miloščo, da bomo veselo trpeli vse dni svojega živlenja, za njénoga Jezuša.
Navuk krščanski.
Vsmrtnom grehi k firmi iti bi strašen smrten greh bio. Morem se zato pred firmov dobro spovedati. Dobro spoved pa ne morem opraviti brez bože mi-lošče. Miloščo mi pa Bog samo tak da, če bom ga proso za njo. Prosite zato düšice prosite to miloščo. Prosite Marijo, naj vas pomaga, da se dobro spovete i naj vas čuva, da nikdár, posebno do firme smrtno ne zagrešite. Prosite i vi stari si i botrina to za vaše firmance. To je vas prvi, najdragši i dužni dár. Ne lepo obleko na telo, nego na düšo spravite vašim firmancom.
a.
NOVINE
1914. maí. 10.
Düh svéti na düšo gleda i v düšo vleva svoje milošče. Kak bi mogo na-ime na teh gledati tisti Düh, ki nas opomina „Obrni svoj obraz od lišpane ženske“ (Sir. IX—8) Moj Bog, kak os-ramotijo ništere gizdače i oskrunijo to veliko svestvo svetoga potrdjenja, kda samo na gizdo idejo pri- svojih firman-cah. So tak lagoje i pokvarjene ženske, štere peneze obečejo ali drüge dári, naj je samo za botre sprosijo, da do se mogle te v svilnih reklinah pred svet poslaviti! Keliko grehote je v tom. Botrinska čést je dühovna oblast i reč, za peneze ali kakšikoli dragi zemelskih dár tržiti ali spremin-jati ne sme. To bi bio greh, veliki greh simonije. Ravno milošče sv. fér-me je šteo Simon vražár od sv. Petra doliküpiti i té ga je zavolo té po-nüdbe zavdrno ka je pun krivice i nema déla v kristušovom krá-lestvi. Po tom krivoverniki Simoni se zové té greh simonija. Té veliki greh Si ščéte na düšo nakladati? Nemate lehko nikših drügih ?
Molimo za firmance, prosimo njim miloščo dobre spovedi, to bodi obleka naša, štero njim küpimo.
Za dobro spoved je nadale potrebno : dobro si düšnovest preglednoti. Ne more zdravnik tam gorrezati, kje se njemi ne pokaže. Pokazati pa samo tisto morem, za koj znam. Dobro knigo morem zato pri sebi meti, štera me navči na dobro spoved, štera mi razloži, kak se morem k njej priplávlati. Pri spovedi pa morem vse grehe pove-
dali i vse obžaluvati, to je volo morem meti, da vse smrtne ostavim i več med-noga ne včinim. Morem i volo meti, da pokoro zvršim ki se z spovednikom po-gaja za volo pokore — je ne pokor-nik, nego küpec. Odvéza je pa samo pokornikom obečana.
Vse té reči obširno nájdete pu-pisane V knigi „Hodi k oltárskomi Svestvi" štere se pri vrejevavci »Novin* dobijo po 90 fil. Küpite je deci, če je ešče nemajo, pa pred vami naj dobro prečtéjo ž njih poglávja od spo-(yedi i prečiščávanja i je spitávajte da bodete vidili, jeli razumi dete to svéto reč ali ne. Kde se katekizem redno vči v šoli, tam se ne trebe bojati za deco; trepetati je pa vredno za odrašeno mladino. Edna dekla ali dečko, šteriva se po krčmáh radiva stepleta, sta pu-niva z nečistim mišlenjom i želenjom. Samo edna takša misel je že smrten greh v té greh pa jihva napela grešna prilika plesa. Če zato nemata vole, da ráj merjéta, kak pa na ples odhájata — sta se nevredno spovedala, prečis-tila i z férmov novi smrten greh včinila. Puniva sta z hüdim dühom té pa jihva vendar li ne bo v nébo správlao. Tém je potrebno zato dobro razložiti vse od spovedi naj konči zdaj pred férmov pop-rávijo. Vsaki je dužeu naime vse spo-vedi ponoviti od prve nevaláne i nev-redne, ne zadosta takšemi krátka spoved, kakstéč bi dobra bila. Dokeč je düša zamazana, kajštéč se na njo dene, zamázana bo. Zato pa pazimo na prip-pravo za spoved pri odrašenih firmancah.
Sv. firma da je svestvo, to je od Krištuša na naše posvečenje nastáv-lena svéta reč — ne dopüsti, da bi se z gizdo v, nečimernostjov, prevzet-nostjov, nemárnostjov na njo pripláv-lali i ravno zato tüdi ne do voli, da bi za njo v krčmi, na plesi Bogi hvalo dávali. Kaj je potrebno, vzemite za jesti i piti svojim firmancom v takšoj krčmi štera je poštena v šteroj ne igre. Ki ste daleč od doma, za tem pa hitro domo. Vi pa bližanji botri i botre pe-lajte taki domo svoje férmance — pa doma njim podvorite poleg svojega si-romaštva keliko prevüpate z lübeznost-jov kak svojoj novodoblenoj deci po Kristuši. Vi naime firmancom očevje i matere postánete i düšno zveličenje kak očevje i matere skrbite. Z küple-njom kranščaka ali obleča je tá dužnost nikak ne rešena. V srci vam more stanüvati ona dokeč živéte. Za dar niti nu dávajte obleča — náj lepše i prip-ravnejše je knigo, Čislo, kep, podobo dati.
Po končanom obedi si odehnite kaj — zatem pa v cérkev nazaj k Jezuši na hvalodávanje. Ki je daleč, zadosta, če ednok pride — ki bliže, naj večkrát celi odvečerek pohodi svojega Gospoda i njemi zahvali na velikoj milošči potrdjenja. Med posvetne pajdašije ne iti celi den — tem bole se pa vdele-žiti takše drüžbe, kde se lepo čité, po-božno spevle i moli.
To so glávni navuki za firmo. Lübézen, štero mate do Jezuša, vam pa bo ešče vnoga na misel prinesla, da bodete znati dragi firmanci Jezuš
Od vojaka.
Narodna.
Ženske njim je odgovorila:
— Tü v hiši mam zaprtoga ednoga vo-jaka, šteri je ravno te vaše tivariše spoklao. Sem v grad je prišo večer včasi, pa je mene proso prenočišče. Jaz sam njemi nej štele dati, liki sam ga odposlala. Nato je odišeo, pa ga je nej bilo nazaj do desete vöre, pokeč je nej spoklao šestreseti vaših tivarišov. Gda je nazaj prišeo, sam ga zaprla v tisto hišo, ge je zaprti ov stari vojak pa dve dekli. Tam si je tisti stari, zavrženi top nekaj naréd napravo, pa gda je prišla ob edenajsetih vaših dvariáj-set tivarišov domo, pa so ga šteli iti klat, je samo top počo, pa je vseh dvanajset tivarišov spadnolo.
Tovaji so se nato razlutili, pa so kričali: — Eh, vej ga mi že spravimo spati V petrolji mo ga kühali!
Zatem so veleli ženski:
— Idi, pa nalej s petroljom tisti koteo, ka dva polovnjaka drži, pa te zakőri pod-njim.
Ženske je tak včinila, pa gda je petrol začao vred, je Šla pravit to?ajom :
— Petrol že vre! Ite zdaj po vojaka! Tovaji so šli po vojaka, pa gda so k njemi prišli, so njemi pravili:
— Zdaj mo te mi kühali, zdaj, ka si ti naše tivariše vse spoklao.
Vojak njim je nato nikaj nej odgovoro, liki je šo ž njimi. Gda so do kotla prišli, pa so ga tovaji šteli notri vrčti, te njim je pravo :
— E, ka te me vi tü notri metali, ka bi šče pa te trüd z menov meli. Vej jaz sám lejko notri skočim. či sam ednok vojak, pa sam jih že štirideset osem bujo, pa sam se nej bojac smrt!, tak te zdaj tüdi sám lejko notri skočim.
Tovaji so nato privolili, pa so njemi
veleli.
— Te pa li hajda skoči, ovači te mi notri lüčimo!
Vojak je nato k Bogi zdejno, pa gda bi meo v koteo, skočiti, je ober njega skočo, ga je prijao za priloče, pa je ves petrol po tova-jaj vlejao, tak ka se je na vseh obleka vüž-gala, pa so v malom časi vsi mrtvi bili. Zatem je pa šče prijao stara babo, pa jo je tüdi osmrto.
Te je vojak šo k tistoj hiši, gde je ov stari vojak bio notrizaprti z dvema deklama. Té je on vö oslobodo, pa so si te seli k večer ji. Jeli so, pa pili kak törčni pintarje.
Po večerji so šli spat, pa gda so zajtra stanoli, si je vojak začao pogučavati:
— Jaz pa zdaj nikak ne morem domo iti, zato ka sam se preveč dugo tü zamüdo.
Nej sam več dopüsta proso, dva dni; dotečas pa komaj domo pridem; pa naj bi se šče te doma kaj zamüdo, bi znao v vozo priti.
To je pa čüo stari vojak, Šteri je nekše zvezde meo na goleri, pa njemi je etak pravo :
— Idi samo domo, vej bom jaz že gučao za tebe; povem, v kakšoj nevarnošči sva bila, pa te ne zadene nikša kazen. Slobodno si šče doma pet dni, nej samo dva; vej sva midva mela tü dobre vaje.
Vojak se je te resan jahao domo k svojemi oči pa k mater!, pa je ostao doma pet dni, kak njemi je to stareši vojak volo.
Na peti den, gda se je nazaj jahao, ga je že čakala odzvüna mesto vojačka banda; štiridvajseti mužikašov je igralo, pa zvüntoga je bilo vnogo lüstva nazoči. Vulice pa, kod se je on jahao v kasarne, so bilo vse z vencami opletene pa z zastavami okinčene.
Vojak je to že ozdaleč v pamet vzeo, pa je nej znao, ali ga te zdaj čaka tak velka kazen, ali pa šče dobi kakši dar.
Gda je v kasarne prišeo, ga je stotnik naréd jemao, pa ga kregao, či je rekši to dva dni dopüsta, kak je proso, pa njemi je gučat lažlivce pa tepeše, ka svojih dužnost! ne spu-njavle, liki se po sveti kleti.
Vojak se je šteo vőgučati, ka je to nej on kriv, či je sledkar prišeo nazaj, kak bi mogeo, da je pa bjlo zaman. Stotnik ga je
1914. maj. 10.
NOVINE
3.
na veselje čem več dobra včiniti tak pred férmov, kak za njov. Nešterokrat 4svéto obhajilo, spoved za férmance — botrina — za botrino i püspeka, dü-hovnike — firmanci — bi ne lepo bilo ? Pa kak! Mislite, delajte, sejajte, da bodete dosta želi i meli za lepo nebo.
Odgovor na pismo ednoga evangeličanca.
Na kánaánskoj svátbi, kda je vino zmenjkalo, kaj je Jezuš velo svatom, ki so ga po Mariji za pomoč prosili. Dao je napuniti vrče i nesti starišini vodo v vino spremenjeno. To prvo -čüdo ešče te včini, kda se njegova sveta Mati na pomoč zové. Je to ne glasen guč : častite svetnike ? Te náj-glasnejši. I dol z križa kaj je pravo Janoši od svoje matere ? „Glej mati tvoja.“ Janoš je pa dühovnik bio, i kak takši po rečáh pisma za vse. lüdi postávlen. Za vse lüdi je záto povedao Jezuš: Glej mati tvoja. Meni i vam, vsem lüdem je povedano, da nam je Marija mati. Od materé je pa tá za-poved dána deci ,Poštüj očo svojega i mater svojo* ! Poštüvati smo dužni záto Marijo vsi. Poštüje pa tisto dete mater, štero njoj niti reči ne vošči ? Britke materne skuzé morebit ne sve-dočijo, ka tisto dete, štero do svoje matere teliko vüpanja nema, da bi jo kaj opitalo, oprosilo, da je to dete oster i tužen meč v njeno srce zasadilo ? Joj, pa kak nezgrüntano. Ne slišiva midva nikdár med té nezahvalneže, ki
svojo od Jezuša njemi dáno mater, De-vico Marijo samo po psüvanji poznajo!
Té navuk, da zvün Boga nesmemo drügoga zezávati je pun gizde i zato preveč grešen. Vüpate vi, če kakši vážen poseo mate, brez sodnika pod-i nadžupana, ali ministra zraven h králi notrivdariti i pri njem v svojoj osebi svoj poseo opraviti. Ne püstijo vas tá. No to pa že morete spoznati, da je g. Bog malo vekši gospod, kak vsi kra-lovje i casarje svetá — ne morete zato ž njim tak na brc gučati: jaz z tebov mam opraviti, za tvojo mater i svetnike nikaj ne máram. Jeli spoznate, da je to ne čeden guč? Vera vas vči, da je Bog nestvorjena svetlost, neskončana lepota, nezmerna moč — pa bi se vi li podstopili pred to veličanstvo, štero ne more niti angelski razum zapopásti, tak tá vrinoti, da rekši vam ne trebe nikše pomoči?
Ne vete, da je Jezuš pravo »Včite se od méne, ar sem poniznoga srca"? Poniznoso svojo je pa nájbo!e s tem vü-pokazao, da je poštüvao i na pomoč zezavao človeka v svojoj presvetoj ma-teri i v svojem presvétom čuvári. To se morete tüdi vi od njega včiti i ne glasiti navuk, da se zvün Boga ne sme nišče zezávati. Na tom sveti je s lobodno kogakoli na pomoč zvati včasi ešče kakšega tepeša, na ovom pa svetnike, poštene düše štere niti grešiti ne morejo, ne bi smeli! Ka kriva misel je/ to! Sama natura nam toj krivici proti) pove, štera do poštenih ladij má za-vüpanje prošnje. Ne zamerite, da sem'
malo ostrejši v tom odgovor^ ali glejte, jaz sem dete Marijino, brat svetnikov — morem njé zagovoriti, Bog to žele.'
(Dale pride.)
Dom i svet.
Genlivo pétdesetletnico so obslü-žavali v Szombathely-i pri karmelitau-kah. Té nüne živejo po navodili sv. Treze, to je v velikoj ostroči, v vednom zatajüvanji, mučanji i v stálnoj poko-ri za grešnike i iz svojega stanovanja ne smejo nikdár vüstopiti brez veliko-ga zroka. Pétdesét let je živela v toj ostroči z dblübami devištva, siromaštva i pokorščine grofica Walterskirchen Ma-ria Elizabeta podprestopnica samostana. Apr. 28-ga, na dén pétdesét letniceso Grof Mikes Ivan püspek de sv. mešo slüžili v cerkvi karmelitank, po šteroj so blagoslovili zlato korone i opleteno palico slavlane nüne. Korona pomeni njéni jákostih plačo, §tero v nébi dobi, palica pa v starosti podporo. Višešnjih pastér so lepi govor držali i med njim pitali starico, kaj žele. Ona pa té lepi odgovor dála. Blagos-lov jubileja i miloščo dobre smrti. Iz vseh krájov je dobila dare i pozdráve. Podrzavili so jo tüdi sv. oča X Pij z temi rečmi „Lüblenoj hčeri iz srca čestitamo i njoj od dobroga Boga ešče vnogo!etno blaženstvo Želemo i z lü-beznostjov njej podelimo apoštolski blagoslov.*
Kossuth Ferenc. velikoga vogr-skoga narodnjáka Kossuth Lajos-a (Lu-dovika) sin, je na smrt obležao.
-dobro skregao, pa ga je obsodo na osem dni zapora.
Gda bi vojak meo iti v vozo, je prišeo pred-njega tisti stari vojak, kak sta v gradi vküp bila, pa njemi pravo, ka ga je on zago-varjao, pokeč je mogeo, nazadnje je pa li mogeo tiho biti, ovači bi njega tüdi v vozo spravili.
Zatem ga je pa pitao i
— Ali ti zato dobrovolno pretrpiš to fcazen?
Naš vojak njemi je odgovoro:
— Zakaj pa nej, Vej sam v gradi v vekšoj nevoli bio, pa sam jo prestao, nej ka 'to nebi. Zato sam pa vojak, ka morem trpeti, na koj sam prisegno.
Stari vojak je nato odišeo, pa je za ’n časek prišeo nazaj preoblečeni, da je pitao našega vojaka:
— Ali me zdaj poznaš ?
Naš vojak ga je gledao gor pa dol, je spadno pred-njim na kolena, pa ga je proso za odpüščenje:
— Svetli casar, lepo vas prosim, odpü-stiti mi, ka sam vam v gradi bodikaj gučao. Jaz sam nej znao, či ste vi svetli casar.
Casar je pred-njega poklekno, pa je pravo:
— Jaz sam dužen pokleknoti pred tebe, pa nej ti pred mene, zato ka si ti smrti rešo *mene pa mojivi dve hčeri. Mi bi vsi tisto noč vmorjeni bili v gradi, či nas ti ne bi oslobodo.
Zato sam ti pa dao igrati, gda si se nazaj v kasarne jahao.
Zatem ga je pa pitao.
— Moj dragi, ka zaj ščeš meti? Ka si zvoliš, to dobiš.
Vojak je nato proso:
— Svetli casar, ponizno vas prosim, os-lobodite me vojačije.
Casar njemi je pravo:
— Vojačije si se oslobodo, pa boš Odzdaj vsigdar pri-meni živo.
Vojak je nato pravo casari:
— Svetli casar, prosim vas ponizno, jaz bi rad očo pa mater pri-sebi meo, zato ka jiva jako lübim, pa sam ravno samo zatoga-volo dopüst, proso ka bi jiva rad vido ; pa tüdi sta že stariva, delati ne moreta, zato njima jaz ščem na stare dni na lejkoto biti.
Casar njemi odgovoro:
To lejko včiniš; oča pa mati sta lejko tü pri-tebi.
Zatem ga je pa šče pitao:
— Lejko šče kaj drügo tüdi ščeš meti ? Vojak je nikaj nej vüpao pravili samo si je pri-sobi mislo, ka bi dobro bilo casara pro-siti hčór za ženo.
vasar pa, kak či bi v pamet vzeo, ka vojak ma skrivne žele, zato ga je pitao:
— Lejko bi ti rad meo mojo hčer za
ženo?
Vojaka je tak, da bi malo sram gratalo, pa je pravo casari:
—Svetli casar, to sam si jaz z srca želo, samo ka sam nikaj nej vüpao praviti, zato ka sam jaz siromak.
Casar njemi je nato dao svojo hčer za ženo, zato ka ga je veselilo, ka je duže v živ-lenji ostao, pa so ga nej vmorili tovaji, kak so nakanili.
Te so meli gostüvenje, so jeli pa pili kak tőrčni pintarje. Po gostüvanji so pa šli v tisti tovajski grad po vrednoščo, ka so jo to-vaji nahali. Ta vrednošča je bila zdaj vsa vo-jakova. Napregli so vsa kda. ka so je vojacje meli pa so se pelali po njo.
V gradi je pa bilo dosta vrednošče: srebra, zlata, pa dosta dobroga vina. Vino so komaj spravili na šestdesetera kola. Zvün toga so meli pelati na šesterih kolaj zlata, pa na šesterih srebra.
Gda je casar vido to velko vrednoščo, je pravo vojaki, zaj že svojemi zeti:
— Viš, ti si pravo, ka si siromak za mojo hčer. Pa jaz mam ge telko vina, srebra pa zlata, kak ga ti maš naklasti na voze? Kama si tih bole bogat, kak jaz!
Zatem so pelali srebro pa zlat domo k Casari. vino so pa raedelili vse med nas vojake.
Te smo mi vojacje pili pa spevaIi tak, ka sam jaz tak veseli odiseo tamodnot, ka šče dnesden rad spevlem, pa pijem tüdi, či samo mam,
4.
NOVINE
19Í4. maj. 10.
Ládja „Siberia“ se je razbila, štera je vozila 600 lüdih. Mornarov je bilo na njej 200. Ne verno, je što rešeni, ali ne.
Na smrt je obsojeni v Augsburgi Rumpf Janoš, ki je láni edno malo dekličko v Pešti vmoro.
Dočasni mir so sklenoli amerikan-ci i meksikanci. Mogoče, da se v krat-kom popolnoma pomirijó.
Punt v Epirusi. Grčki puntarje so si mesto Koionia osvojili, ženske, dečo, spoklali, mesto pa vužgali. Albanci se britko tožijo za toga volo proti Grč-komi.
Zagrabečki nadbiskup Dr Bauer Anton bo vpelan v svojo čast viseš-njepastirsko risalski tjeden. Pri sloves-nosti nazoči bodo zvün horvackih püš-pekov ešče 1jubljanski, krški i dalma-tinski iz Zare.
Slovenska cerkev v Bridgeporti. Goreči dühovnik Golob M. zdaj küpü-jejo za 20 jezér kopon funduš za cerkev slovensko i od hiše do hiše hodijo prosit, naj bi mogli potrebno šumo vküp spravili. Jako lepo vas Opominamo, ešče bole pa prosimo ponizno, drági rojáki, sprejmite jih lübeznivo gor, ki v Jezušovom imeni k vam prihajajo i dajte njim priliko z vašimi dári, da bodo mogli vam i vnogim va-šim slovenskim bratom na düševen hasek, čem prle božo hišo gorpostaviti. Ne pozábite reči svetoga pisma „Bla-goslovlen je, ki pride v imeni Gospod-ovom.“ Blagoslov vam zato nosijo, kda vas prosijo, blagoslov, šteri vam poleg Jezušovih večih stokrat teliko že na tom sveti nazaj povrné zvün ne-beskoga plačila.
Glasi.
0dlikovanje so dobili o priliki 25-letne slüžbe od apoštolskoga krala ognjobranci som-bolelske, ženavske sárvárske, vaskomjat- ske, poszönyske, tarcsa-nske i pinkafő-ske drüžbe.
Monoštersko senje, štero so navadno sept. 21-ga meli, bo letos 24-ga septembra.
Smrt V močvarji je zadobo v Naskovi Melmauer Mihal iz Gornji Slaveč. Pogrozo se je do pojása v zibanico i mro je od strahü.
Preiskala se je sobočka cerkev od Fa-kách Ladislava stavhbnika Deželne hiše i v redi je vse najdeno.
Slovo so jemali Pósfay Pongrac sobočki nadsodnik v Soboti včeraj, mája 9-ga, v Pet-rovcib gornijih pa bodo 11-ga na banketi no-tariuškom.
Povrnenje Pri Sv. Jüriji se je na katoličansko vero povrno!a iz luteranske Poór Marija 18 let stara jeréčavska i Svetanie Marija 43 let stara sotinska stanovnica.
Proščer je čerensovako se je mája 3 ga v najlepšem redi vršilo. Naroda iz vseh krajov je privrelo brez. računa. Predgali so Bašša Ivan bogojanski plebanoš od mirü, šteroga križ rodi. Veliko mešo so meli Berden Andraš be-lotinski kaplan. Zaodvečara je bio tretje red-niški shod z molbov Najsvetejšega.
Senje čerensovsko se je 4-ga maja držalo. Živina je prignano okolj 300, odálo se je 126 falatov, to je skoro polovina.
Smrt. Magdič Ivan, gornjebistrički sta-novnik, bivši cerkveni oča černsovski so 27-ga aprila mrli revno 85 let stari! Té den so naime rojeni. Pokojni so eden právi pobožen, dühovnike poštüvajoči vrb" slovenski mož bili. Z svojov skrblivost)ov so tüdi veliko imanje svojoj deci zapüstih. Bistroga razuma človek so bili nateliko da čeravno so ne znali čiteti, vendar so na pamet znali vse iz živlenja svet-nikov i sv. pisma kaj njim je drügi prečteo. Z svojim plebanošom Vugrinčič Boldižarom so hodili tüdi na božo pot v Rim, od štere dugo poti so znali vse Iepo dopovedati, kaj so kjer vidili. Pri hühovčini i vseh dobrih lüdeh os-tanejo zmirom v blagom spomini.
Svetek .Matere dobroga sveta” v Ver-žeji. Na svetek Marije, Matere dobroga sveta, so v Veršeji v Marijanišči meli vogrski Slovenci svojo akademijo, štero so njim priprávili njihovi kleriki, gojenci i oratorijanci. Pred poldnevom so meli predgo Kuhar Štefan belotinski admi-nistrator. Akademija se je končala z ednov igrov. Vdeležijo so se akademije tüdi neštere belotinske gospó. Vse se je vsem na najvekše dopadenje posrečilo.
Izlet so napravili maja 5-ga veržejski gojenci v Jeruzalemske gorice pri Ljutomerisom-botelski bogos!ovcipa 6-ga v Vrhonce, Irottkő, Léka i v Kőszeg.
Za Školnika so si zvolili. v prvoj s!o-venskoj fari v Bridgaporti v Ameriki Kristo fič Filipa iz Jalšovec iz Štrigovske fare.
S!ovesna sv. meša z godbov je bila v Bridgeporti na vüzem i sprovodno nedelo za naše vogrske Slovence.
V devétdeséto leto so što pili aprila 22-ga velezmožni gospod Pitz Herman veleposest-nik v TopoIovcih. Rojeni so bili 1 1825 ga aprila 22-ga v Frankelhof. — Rinden — i na Nizozemskom (fíollandia). Na Krajno so prišli gospodárit na imánje grofa Szapári-ja I. 1857-ga. Z svojim čednim kmetovalstvom i praktičnov živinorejov so celov slovenskoj kra-jini veliko haska prinesli. Mejmo jih v blagom spomini i molimo za njih.
Stári zákon. Leta 1852, nov. 9-ga sta se žela Vučák Št. 33 let star i Heber Ana 37 let stara v Beznovcih. Obá sta še živiva i mimo tláčita 62-o leto svojega zákona.
Tolvajstvo. Aprila 20-ga je v Gančanih pri Legén Marki nikak, kda so vsi z domi odišli, v hišo vdraro, pa njim je z čebra od-neseo zabel i meše i vkrao tüdi 10 koron penez.
V pámeti seje zmejšala v Gačanih Mau-čec Orša, pokojnoga törjanskoga plebanoš Szalay Stefana bivša küharica. Zavolo svojih pri betežniki dugo prestánih krvávih trüdov bi mogla dobiti 460 K pláce. Ida je tü nikša po-mota vmes prišla -r- se je sirot! zmešalo bo-jéč se, kak bo na stáre dni živela, če de kvárna.
Gospodárstvo.
Kak moremo ravnati z Irejimi svinjami.
Zadnji tjeden nosečnosti naj ostane svinja v hlevi, šteri hlev pa more biti zadosta velki. Či mamo previdne hlapce i dekle, se breje svinje tüdi v zadnjem tjedni brejosti lejko püš-čajo na pašo. Pri nas je to jako lehko mogoče, gde svinje moremo doma pasti, zato ka nega veškoga pašnika v največih naših ves-nicaj.
Zadnji tjeden, šteroga more gospodarica dobro znati, se morejo svinje bole previdno krmiti, posebno tiščec pred porodom, ka ne de otežkočena skotitev. Takše ravnanje z bre-jimi svinjami prinese gospodarici vnogo haska, to je močne, lepe pujceke pa dosta veselja, zato je pa potrebno, naj se gospodarice rav-najo po teh navukaj, nakelko njim je to mogoče včiniti.
Pošta
Golob. Bridgeport. V tiskarni sem ostro nastopo, tan so jih ne dobro prešteli. Jaz sem vam poslal 10 aprilskih — druge pa dobite iz Chicage. Peneze sem dobo, kak sem vam pisao. Hvala na vsem. Vale!
N. ,F. Bridgeport. Martjanski plebanoš so dobili peneze do rok — pismo bo prišlo.
Žerdin Jožef Chicago. Ki šče dobre knige Slovenske meti, naj prosi cenik od Katoliška Bukvarne Ljubljana, stolni trg. Krajna. Ausiria. „Hodi k oltarskomi Svestvi«, evan-geljske, »Jezuš moje poželenje“ i stare molit-vene pa pri meni tüdi lehko dobi.
Preč. Fr. Šegula. Pragerhof. Knjigo preporočim v toj številki. Življenjepis g. Iva-nócija se zdaj vrejüje —; septembra je dobite, samo me še enkrat opominejte prle — clišóje takrat tüdi pcšlem. Kaj se tiče mene — še toga nesam zaslüžo. Prisrčen pozdráv.
Književnost.
Maja 17-ga se začne sv. Alojzija pobož-nost. Jako primerna molitvena kniga za njo-se dobi v Tiskarni sv. Cirila v Maribori-Mar-burg a/D pod naslovom „Sv. Alojzij. zaščit. nik mladine* po 1 K 20 fil. vezano. Spisao je to knigo bivši Radgonski kaplan Fr. Šegula koga naši Ilidjé gornji dobro poznajo. Pripora-eamo to knigo.
Petőfive Pjesme. Stém naslovom je izdao Horvat Sela pleb. v Németi p. Szalánta Barangam. velikoga vogrskoga pesnika Petőfi sandora pesmi v lepoj, gladko tekočoj prestávi horvackoj. Cena nevezane 1 K 50 fil., vezano 2 K 20 fil.
Pomoćnika
za trgovino
sprejme v Štrigovi, če zna slovenski i vogrski, trgovina:
Liszt és Brodnyák
diratár ulitiza Stridóvá,r.
To je tisti stroj
(mašin), z šterim si lehko dosta penez správi ešče tisti kmet, ki samo 2—3 kravi má.
Presvetitve dá
Alfa-Separator R.T.
Budapest, VI , Lomb-utca 11.
Nyomatott az Egyházmegyei Könyvnyomda körforgó gyorssajtóján Szombathelyen.