£ e / o 'K I V m 1942/43-X.JC
A
Staciem !
Sami najbolje veste, kako so otroci željni dobrega čtiva. Opazujete, kako skušajo to željo utešiti, kakor hitro premagajo tehnične težave čitanja in začno slediti smislu tiskane besede. To je razumljivo. V dobrem spisu je toliko lepega, globokega in vedrega, da nam je knjiga vir užitkov, združenih z velikimi nauki za življenje. Dobra knjiga je pionir človeškega napredka, brez nje si danes ne moremo misliti ne znanstvenega razvoja ne dviga srčne omike.
Starši! Mladinski list »Naš rod« je skušal nuditi mladini zdravega čtiva od svoje ustanovitve dalje. To hoče tudi odslej. če mu ostanejo zvesti dosedanji prijatelji, bo »Naš rod« še nadalje lahko izhajal. Nabavite ga svojim otrokom, da bodo prišli do dobrega čtiva. To bo vašim otrokom v korist in veselje, »Našemu rodu« pa boste omogočili, da se bo ohranil in čvrsto in radostno živel.
UcediAutva uv ui/iMMulim
_________________________________________________________________r
Naslovna slika »L o n c e v e z e c« je fotografija K. Bolaffia. Ilustracije: Fr. Mihelič.
* * *
V	šoli so pisali prost spis: »Na obisku pri babici.«
Majda je napisala takole: »Drage babice nismo našli doma.«
Štiriletni Tomažek vpraša mamo, ki pestuje novorojenčka: »Koliko si dala zanj?«
Mati, da sploh nekaj odgovori, reče: »Tisoč lir.«
Tomažek: »Ali si takoj plačala, ali si ga vzela samo na poskušnjo kakor radio?«
Otroče kriči, da gre skozi ušesa. Oče, ki piše in bi rad imel mir, pravi teti Urši: »Ali ga ne bi bilo mogoče pomiriti?«
»Poskusila mu bom zapeti pesmico«, pravi teta s svojim raskavim glasom.
»O, hvala, hvala«, pravi oče hitro. »Končno bo morda bolj pametno, če ga pustimo, da se izkriči.«
»Koga nikdar ne zebe, a vendar nosi suknjo?«
»Obešalnik.«
»Naš rod« izhaja v Ljubljani med šolskim letom in ga prejemajo naročniki, ki plačajo naročnino v mesečnih obrokih po L. 2'50. Celoletna naročnina znaša L. 25’—.
List izdaja »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani, zanjo odgovarja France Štrukelj.
Glavni in odgovorni urednik Ivan Tavčar.
Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6.
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani (predstavnik France Štrukelj).
NAŠ ROD LETO XIV ŠTEVILKA f
Zamorska pripovedka o vetru
D. R a v I j e n
Prišla je suha doba. Sonce žge, nebo je jasno. Glejte ptice visoko v zraku!
Ptice lebdijo tam gori, krožijo nad nami, plavajo, naglo se spuščajo in se spet dvigajo, plahutaj e s perutmi, vijejo se v zraku kakor ponorele.
Vsako jutro se zbirajo ptice v tistih višavah, poletavajo v jatah in vpij o, kakor da so iz sebe.
Glejte ptice, dobro jih poglejte in boste spoznali, da ptice niso krive lastnega šuma in vika, ki je tolikšen, kakor da hrumi tam gori v zraku huda bitka. Ne, ptice niso krive. Vsega tega je kriv — veter.
Veter, veter.
On jih nosi, on daje, da padajo, veter žene ptice, utruja jih in jih podpira na poletu.
Tisti čudak, ki dviga toliko prahu po naši zemlji, čudak, ki žene oblake prahu pred seboj in jih vrtinči, jih dviga v zrak — ne, tisti čudak ni morebiti kak noj, marveč spet samo veter.
Veter, veter.
Stanuje na vrhu votlega hriba. Tam živi v veliki pečini, toda redkokdaj je doma. Veter je velik potepuh, nikoli ne more doma pri miru sedeti. Potepuh, ki se mora vedno potepati, vedno potovati. Tudi kadar je doma, ne more mirovati. Da, kadar je doma, kar ječi njegova pečina, kakor da jo stresa grom. In če ostane veter celo nekaj dni doma, se mora malo razvedriti. Tedaj se igra, poskakuje objestno naokoli. Hu, veter ima kljun, oster kljun, z njim kljuva po pečinah in kamenju. Hu, veter ima krila, z njimi udarja ob vrata, da se kar zemlja trese in da zaječi tisti votli hrib.
Veter, veter.
Ampak, deca, še malo ni hudoben ali vsaj ničesar ne počne iz hudobnosti. Ne, veter je samo nemiren, vse mu je samo šala. Kar venomer bi se igral. Nič hudega. Samo igral bi se, tako je otročji. Toliko se giblje po svetu, da je venomer lačen. Zato poskakuje zdaj sem zdaj tja, zdaj ven zdaj notri. In kolikor je požrešen, toliko je razsipen. Leti kar tja v en dan, sam Bog vedi kam, da najde zrnce hrane, ki ga pa spet zavrže, da bi poiskal belo peresce ali svetel kamenček za svojo zakladnico. Njegova skrinja je prepolna nepotrebnih malenkosti. Veter dirja sem in tja in, če zavrže tudi peresce ah kamenček, se loti banane ali iztrga pšenično vlat, otrese orehe, Pa jih spet pozabi pobasati, uropa strok turščice ali opustoši grmiček fažola.
Veter, veter.
Oči mu žare od same lakomnosti. Je pa tako raztresen, da pokusi zdaj to zdaj ono in se vedno pozabi do sita najesti. Vidite, zato je zmerom lačen.
In pozabljiv je tako, da po navadi kar nič ne ve, zakaj se je pognal zdoma. Da, še celo na svoj lastni želodec pozabi. Malce se ustavi in si misli:
— Le zakaj se jaz sploh potepam po zraku?
In tedaj —
in tedaj se tako razjezi, da začne	razsajati in opu-
stoši in poruši vse, kar le najde na	svoji divji poti.
In tedaj hudo prestraši ljudi, ki mirno prebivajo po vaseh. Pomislite, če veter v taki sveti jezi zruši sam debeli krov, spleten iz trstike, in ga vrže hišnemu očetu na glavo, tedaj je vesel in se še enkrat zažene in odnese streho kar visoko v zrak.
Takrat vedo prestrašeni ljudje:
— E, zdaj se bo pa ugnal!
In resnično: nastopi zatišje in voda je spet kakor svetlo zrcalo.
Čujte, ali ste že opazili, da veter nima sence? Niti tedaj, kadar je dan najjasnejši in sonce najbolj žarko.
Veter je čarovnik. Zato je vsakokrat drugačen.
Veter je sin sonca in mesca. Zato nikoli ne spi. In nikdar nikdo ne ve,	kdaj	se	veter šali in kdaj preti. Ker se tako	potepa in divja,
ne raste	prav	nič okoli njegovega doma, prav nič	na daleč in na
široko. Samo kamenje in pesek, pesek in kamenje. Vroča puščava je njegova domovina, puščava s prigrevico in žejo. Seveda, vetru ni prijeten tak dom. Zato se potepa, kakor da ima pohlepne mladiče v gnezdu. Toda veter nima zaroda. Veter živi sam, čisto sam. In vse sledove, velike in majhne, po pesku in kamenju — je napravil sam s kremplji ali krili. Če padeš v brezno, te je tja gotovo pahnil veter. Usekal te je s kljunom.
Poiščite nekoč veter!
Kadar mislite, da je sredi polja, tedaj je v planini.
Kadar mislite: v dolini, takrat je na morju.
Veter, veter.
Dajte, skušajte ga vendar poiskati! V vsakem gibu zraka, za vsakim oglom se vam bo smejal. Kroži pred vami, poskakuje za vami, zdaj je blizu, zdaj daleč.
Tako rad se igra z otroki, tako rad brije šale iz njih.
Ampak zares, kakšen je veter?
Otroci, pojdimo po njegovi sledi — po pesku — našli bomo želvo. Veliko, lepo, počasno želvo. Veter sedi na želvi in se nam smeje v obraz. Veter, to je pravi vetrnjak! Zdajci zašumi nekaj v gomili kamenja. Menimo, da je kuščar. Kje neki, — to je veter, da, veter!
Kadar je suha doba, lahko postane tudi vetru na kopnem hudo vroče. Tedaj se gre hladit na morje.
O, veter na morju.
Mislite: tisto šo pa ribe, ki skačejo prek in prek po valovih ... Ne, to je veter... Mislite, da se tamle obrača kit... Ne, to je veter. Mislite, da se tamle vrtinči ponesrečen čoln ... Ne, to je veter... In še tole mislite: tamle se pa kopljejo otroci... Ne, tako se igra veter.
Oblak!
Priplul je spet oblak.
Vlil se bo dež.
Že dežuje...
Minila je suha doba! In kdo je prignal oblake? Tudi to je storil veter.
Hvala ti, veter!
Prepelica
I.	S. Turgenjev
Bilo mi je deset let, ko se mi je primerilo, kar vam hočem pripovedovati.
Moj oče je bil strasten lovec. Kadar koli mu je gospodarstvo dopuščalo in je bilo lepo vreme, je vzel puško, si oprtal lovsko torbo, poklical svojega starega Trezorja ter se odpravil streljat jerebice in prepelice. Do zajcev mu ni bilo, prepuščal jih je lovcem, ki gonijo s psi in ki jih je nazival hrtarje. Druge divjačine pri nas ni bilo, samo jeseni so prileteli kljunači. Prepelic in jerebic pa je bilo mnogo, posebno jerebic. Po robeh prepadov je človek na vsak korak naletel na razkopane kroge suhega prahu — kraje, kjer so brskale. Stari Trezor je takoj obstal in zastrigel, pri čemer mu je rep trepetal, koža na čelu se mu je zbirala v gube. Oče pa je pobledel in previdno napel petelina.
Pogostokrat me je jemal s seboj. Zame je bilo to veliko veselje! Zataknil sem si hlačnice v škornjice, si čez pleča oprtal čutarico — in sam sebi sem se zdel pravi loveč. Pot je v debelih kapljah lil z mene, drobni kamenčki so se mi vrivali v škornje, a nisem čutil utrujenosti in nisem zaostajal za očetom. Kadar se je razlegel strel in je ptica padala, sem vsakokrat poskakoval na mestu in kar kričal — tako vesel sem bil. Ranjena ptica je bila in tolkla s krili včasih na travi, včasih v Trezorjevih zobeh — kri je lila iz nje, jaz pa sem vendar bil vesel, nikakega sočutja nisem občutil. Kaj bi bil dal, če bi bil smel streljati s puško in ubijati jerebice in prepelice! Toda oče mi je povedal, da pred dvajsetim letom puške ne bom dobil, tedaj pa mi bo dal enocevko in mi bo dovolil streljati škrjance. Škrjančkov je bilo y naših krajih mnogo, lepe sončne dni jih je na tucate krožilo' po Jasnem nebu, dvigali so se zmerom više in više in zveneli kakor zvončki. Zrl sem za njimi kot za svojim bodočim plenom in sem
meril nanje s palico, ki sem jo namesto puške nosil čez ramo. Zadeti jih je bilo prav lahko, ker se dva, tri metre nad zemljo ustavljajo v zraku in prhutajo, preden iznenada ne prhnejo v travo.
Kdaj pa kdaj so se daleč v polju, na strnišču ali v zelenju našle droplje. Ah, sem si mislil, če bi človek ubil takšnole veliko stvar, potem bi lahko umrl. Pokazoval sem jih očetu, on pa mi je vselej odgovarjal, da je droplja previdna ptica, ki človeku ne da blizu. Nekoč pa se je vendar poizkušal pritihotapiti k samotni droplji, misleč, da je obstreljena in je zaostala za svojo jato. Trezorju je velel, naj mu sledi, meni pa, naj se ne ganem z mesta. Nabasal je puško s šibrami, se še enkrat obrnil k Trezorju, mu kar zagrozil in šepetaje ukazal: »Nazaj! Nazaj!« Sključil se je v dve gube in šel — pa ne naravnost k droplji, temveč od strani. Trezor se sicer ni skrčil kakor oče, a stopal je prav nenavadno: razkoračil se je, podvil rep in stisnil zobe. Nisem vzdržal, skoraj plazeč se sem krenil za očetom in Trezorjem. Pa vendar nam droplja ni dala niti na tri sto korakov blizu. Najprej je stekla, potem je zamahnila s krili in poletela. Oče je ustrelil, a je zgrešil. Trezor je skočil naprej in pogledal za njo. Pogledal sem tudi jaz — in tako žal mi je je bilo! Zakaj nismo še malo počakali! Potem bi jo bile šibre prav gotovo zadele.
Nekoč pa sva se z očetom odpravila na lov prav za Petrovo. Ta čas so mlade jerebice še majhne. Oče jih ni hotel streljati in je šel v malo hrastovo grmovje poleg rženega polja, kjer so zmerom bile prepelice. Kositi tam ni bilo kaj pripravno in trava je dolgo stala nedotaknjena. Tam je bilo mnogo cvetic: grašice, detelje, zvončic, spominčic, poljskih nageljnov. Kadar sem s sestro ali s hišno prišel sem, sem jih vsakokrat nabral polno naročje. A kadar sem šel z očetom, nisem trgal cvetic. Takšno početje se mi je zdelo nevredno lovca.
Iznenada je Trezor obstal in zastrigel. Oče je zakričal: Cap! — In prav izpred nosa je Trezorju skočila prepelica in zletela. Samo zletela je tako čudno. Prevračala se je v zraku, se vrtela, padala na zemljo — prav kakor da bi bila ranjena ali kakor da bi bila imela nalomljeno krilo. Trezor je planil za njo, kar so ga nesle noge — tega
ni delal, kadar je ptica letela, kakor je prav. Oče niti ustreliti ni mogel, bal se je, da s šibrami ne zadene psa. In iznenada vidim: Trezor se je še enkrat zagnal in — cap! Zgrabil je prepelico in jo prinesel očetu. Oče jo je vzel in si jo položil v dlan s trebuščkom navzgor. Priskočil sem.
— Kaj pa je bilo, sem vprašal, ali je bila ranjena?
— Ne, — mi je odgovoril oče, — ni bila ranjena. A najbrž ima gnezdo z malimi blizu tu nekje in nalašč se je napravila ranjeno, da bi pes mislil, da jo je lahko ujeti.
— Zakaj pa dela tako? — sem vprašal.
— Zato pač, da bi psa zavedla od svojih malih. Potem bi že lepo zletela. Le tokrat se je uštela. Komaj se je bila prituhnila, jo je Trezor prijel.
— Torej ni ranjena? — sem vprašal spet.
— Ne, toda živela ne bo... Trezor jo je vsekakor stisnil z zobmi.
Sklonil sem se bliže k prepelici. Negibno je s povešeno glavo
ležala na očetovi dlani in postrani gledala vame s svojim rjavim očescem. In iznenada mi je bilo tako hudo zanjo. Zdelo se mi je, da gleda vame in si misli: Zakaj moram umreti? Zakaj? Saj sem izpolnila svojo dolžnost, trudila sem se, da bi rešila svoje male, da bi proč odvedla psa, pa so me ujeli. Sirota jaz, o, jaz sirota! To je krivica. Krivica!
— Očka, — sem rekel, — morda pa ne umre...
In hotel sem prepelico pogladiti po glavici.
Oče pa mi je dejal:
— Ne, samo poglej! Zdaj zdaj bo stegnila nožiče, vsa bo vzdrge-tala in zaprle se ji bodo oči.
Tako je tudi bilo. Komaj so se ji zaprle oči, sem zajokal.
— Zakaj pa jočeš? — me je vprašal oče in se zasmejal.
— Hudo mi je zanjo, sem rekel. Samo svojo dolžnost je izpolnila, pa so jo ubili. To je krivica!
— Prevar iti nas je hotela, — mi je odvrnil oče, — a Trezor jo je prezvijačil.
Zlobni Trezor, sem si mislil. Pa tudi oče se mi je zdel tokrat nedober. Kakšna zvijača je bila to? Bila je vendar samo ljubezen do mladičev, ne pa zvijača! Če se je morala prituhniti, da bi rešila svoje otročiče, pač ni bilo prav, da jo je Trezor prijel.
Oče je hotel prepelico vreči v torbo. A jaz sem ga poprosil, da mi jo je dal. Položil sem jo skrbno v obe dlani in dahnil vanjo — se ne bo morda še zavedela? Toda ni se ganila.
— Vse je zaman, ljubček moj, — je rekel oče, — ne vzdramiš je več. Glej, kako se ji glavica maje.
Rahlo sem jo dvignil za nosek, a komaj sem jo spustil, je glavica spet upadla.
— Tebi je tako hudo zanjo? — me je vprašal oče.
— Kdo bo pa zdaj njene male pital? — sem mu odvrnil.
Oče se je globoko zazrl vame.
— Bodi miren, — je dejal, — samec prepel jak, njihov oče, jih bo Pital. Pa stoj, — je dodal, — Trezor je spet na preži. Da ni še gnezdo tu? Da, gnezdo je.
V resnici, kakšna dva koraka od Trezorjevega gobca so v travi, tesno v vrsti ležali štirje goliči, prižeti drug k drugemu, z iztegnjenimi vratki — in vsi so naglo, hkratu sopli, kar drgetali so. Bili so že operjeni. Puha ni bilo več na njih, le njihovi repki so bili še zelo kratki.
— Papa, — sem kriknil, — pokliči Trezorja nazaj, saj bo še nje zadavil!
Oče je zakričal na Trezorja, potem je šel malo stran, sedel pod grm in začel zajtrkovati. Jaz pa sem ostal ob gnezdu, ni mi bilo do zajtrka. Vzel sem čist robec in prepelico položil nanj.
Goliči pa so dalje sopli z vsemi životki. Potem sem stopil k očetu.
— Mi lahko podariš prepelico? — sem ga vprašal.
— Prosim. A kaj boš počel z njo?
— Pokopal jo bom.
— Pokopal?
— Da, kraj njenega gnezdeca. Daj mi svoj nož, da ji izgrebem grobek!
Oče se je začudil.
— Da ji bodo otročiči hodili na grob? — je vprašal.
— Ne, — sem odgovoril, — ampak tako — rad bi tako. Lepo se ji bo ležalo tu poleg gnezda.
Oče ni rekel besedice. Segel je v žep in mi dal nož. Takoj sem izgrebel jamico, poljubil prepelico na grudi, jo v jamico položil in z zemljo zasul. Potem sem si z nožem urezal dve vejici, ju očistil lubja, ju zložil v križ, ju prevezal z bilko in vtaknil v grob. Kmalu sva z očetom odšla dalje, a jaz sem se še zmerom oziral nazaj. Križ je bil bel in se je videl daleč naokrog.
Kakšnih pet dni kasneje sva z očetom spet prišla na ta kraj. Tudi grob sem našel po križu, ki je bil medtem porumenel, a se ni zrušil. Toda gnezdece je bilo prazno, o goličih ne duha ne sluha. Oče me je preveril, da jih je stari odvedel drugam, in ko je nekaj korakov proč izpod grma vzletel stari prepel jak, ni streljal za njim. In mislil sem si: Ne, papa je dober!
Čudno pa je — tistega dne je ugasnila moja lovska strast.
Sodar
Alzaška legenda
Živel je nekoč	mož, ki je bil po poklicu sodar. Ta je bil	hudoben
in	skop, ko kamen	trdega srca.
Njegova žena in njegovi otroci so morali mnogo hudega prestati pri njem. Toda tudi nihče izmed sosedov, ki ga je poznal, si ni upal stopiti v njegovo hišo.
Nekega mrzlega dne se je mudil pred svojim pragom, pravkar je popravljal neki sod. Tedaj je prišla neka uboga, od starosti sključena in	tresoča se žena,	in ga poprosila za košček	kruha.
Hudobni mož	jo je trdo zavrnil. Toda	ko je	starka	ponovila
svojo prošnjo, je sodar jezno zakričal: »Poberi se, čarovnica! Pojdi k vragu!«
Uboga starka ga je žalostno pogledala in počasi odhajala. Toda sodar, ki je najbrž hotel, da bi odšla hitreje, jo je neusmiljeno pahnil na pot.
Tedaj se je stara beračica grozeče okrenila in mu dejala z močnim glasom:
»Da te kaznujem za tvojo neusmiljenost, hudobni človek, ti povem, da ne boš več imel miru ne spanja na svetu in da se tvoj sod nikoli ne bo napolnil.«
To je starka rekla in izginila.
Tedaj pa je sodarja neka neznana sila gnala k vodnjaku, da bi napolnil sodček. Toda, o čudo, voda je tekla v posodo, a sodček je ostal prazen!
Sodar se je prestrašil, nesel je svoj sodček k reki in ga vrgel v vodo. Toda zaman je bil vsak napor, sodček se tudi zdaj ni napolnil.
In poslej so ga videvali ljudje, kako upognjen pod svojim bremenom roma od reke do reke.
Vrgel je posodo v tople valove Sredozemskega morja, toda v sodu ni ostala niti kaplja vode. Vrgel ga je v neskončno vodovje oceana, a bilo je tako kot prej. Tako je neprestano potoval otovorjen s sodom; nikjer več ni imel obstanka, ni se ustavil, da bi se odpočil, ni legel, da bi se naspal.
Ko je tako prehodil že vse poti od studencev do rek, od rek do morij, je izmučen od romanja in obupa začel razmišljati o svojih grehih.
Spomnil se je, koliko trpljenja je povzročil prav tistim, ki so ga imeli najrajši, svoji ženi in svojim otrokom, a tudi svojim sosedom . . .
Prevzelo ga je kesanje, da so se mu orosile oči. Na njegovih trepalnicah se je prikazala solza in kanila v sodček.
O, čudo čudes! Zaradi te edine solze kesanja se je na mah napolnil sod.
Emanuel Kolman
MATI POJE
Ko mesec zaplamli nad lokami temnečimi, med sanjami ljubečimi počivaš mi.
Tja na polnočno stran bi rad oblaček neugnan?
Bi rad oblaček neugnan že gledal dan?
A nama sijejo, tolažbo v izbo lijejo ljubeče zvezdice noči... spi, dele, spil
Dva godca
Bilo je na Dunaju.
Na ulici je stal siromašen deček in igral na gosli. Vse jutro je že ubiral strune, a le redki so bili milodari sočutnih ljudi. Meščani so hiteli mimo in se niso zmenili za malega godca.
»Malo si nabral,« pravi vitek gospod, ki se ustavi pred dečkom. »Čemu ti bo denar?«
»Materi in sestram bom nesel,« odgovori godec. »Težko živimo, kruha nimamo ...«
»Posodi mi gosli!« pravi gospod.
Vzame violino, poskusi strune, nato začne igrati.
Čudovito pojejo gosli.
Nehote postajajo ljudje, poslušajo, ne morejo dalje. Vedno več se jih zbira. Deček pobere klobuk s tal, vanj kar dežuje milodarov.
Godec, ki je igral nanje, je bil Paganini, slavni italijanski umetnik na gosli, največji, kar jih pozna svet.
Robinzon in njegov otok
V. Pirnat
Kdo ni v svojih mladih letih čital povesti o čudovitih doživljajih nesrečnega brodolomca Robinzona na samotnem o-toku sredi neskončnih morskih planjav? Kdo se ni tresel z njim in zanj, koga ni ganila usoda bednega zapuščenca?
Več ko dve sto let se mladina vsega sveta navdušuje nad Robinzonovo zgodbo. Vročih lic požirajo milijoni dečkov in deklic napete dogodke, žalujejo s svojim junakom in se radoste nad uspehi, ki jih doživljata Robinzon in njegov življenjski tovariš zamorec Petek.
In vse se vprašuje: ali je Robinzon res kdaj živel? Kdo in kaj je bil? Kakšen je bil njegov konec?
Obširne razprave so se o tem že pisale. Pisatelj Walter de la Mare je vneto zasledoval vse, kar se je o Kruzoeu kdaj pisalo, proučil je podrobno vse vire in je dognal, da Robinzon Kruzoe ni izmišljen junak sijajno pisane mladinske povesti, temveč da je mož res živel in mnogo teh tegob tudi doživel.
Pravo ime romanskega junaka Robinzona Kruzoeja je Aleksander Selkirk. Luč sveta je ugledal kot sedmi otrok škotskega čevljarja leta 1678. Komaj devetnajst let star jo je že popihal z doma in med mornarje. Šest let se je klatil po morjih, potem pa se je spet vrnil med domače. Pa se menda niso razumeli in kmalu je spet zapustil rodni krov. Leta 1703. se je vkrcal na ladjo »Cinque Portas«. Na morski vožnji je prišlo med njim in kapitanom do nesoglasja, da se je objestni mladenič Selkirk odločil zapustiti ladjo na prvem otoku sredi oceana. Septembra leta 1704. se mu je želja izpolnila. Izložili so ga na samotnem otoku Mas a tierra.
Razorana obala, ostre, v morje štrleče skalne čeri in za njimi divje poraščeni svet so ga pozdravljali. Grozeče se je dvigalo v ozadju temno gozdovi e. Selkirk vsega tega menda ni opazil.
Mornarji, ki so ga potegnili do otoka, so mu še podali običajni mornariški zaboj, posteljnino, pušk, funt smodnika, vrečico strelnih krogel, kremen in jeklo, veliko mošnjo tobaka, sekiro, kotel za kuhanje, sveto pismo, nekaj nabožnih knjig in nekoliko navtičnih aparatov. Prostovoljni samotar si je za svoje novo življenje izbral res le najptrebneiše in še to za bore kratko dobo.
Mas a tierra je eden izmed treh otokov, ki nosijo ime Juan Fer-nandez. Leži 560 km daleč pred čilsko obalo v zemljepisni širini mesta Valparaiso. Dolg je 20 km, širok 6 km. Je ognjeniškega porekla in dosega v vrhu El Yunque 983 m višine. Ostala dva otočka sta manjša.
Kaj kmalu je pomorščak Selkirk obžaloval svoj prenagljeni korak. Samota ga je ubijala. Pojav neznanih živali ga je plašil. Morski Prebivalci, ki so prihajali na kopno, so rjoveli, da ga je zeblo v mozeg. Ponoči si ni upal zaspati, bal se je napada divjih živali. Tudi podnevi Sa je vznemirjala vsaka malenkost, povsod je videl strahove, povsod Je slutil nevarnost. Večno oprezanje, napenjanje sluha in vida, premalo spanja, vse to mu je razjedalo živce. O, kako drugače si je Predstavljal življenje na samotnem otoku!
j. .Sila kola lomi. Lakota je Selkirka nagnala na lov. Skaloviti in z Vv.e raz§ibani svet za to ni bil prav pripraven. Težavna je bila skrb h••r,a?° 'n spočetka ga je zaposlila po ves božji dan. Lovil je ribe, i 1Jv , krastače in streljal divje koze. Nekaj jih je tudi ujel ter jih 1 kusal udomačiti.
i?ez nekaj tednov je moral s smodnikom in kroglami postopati bolj gospodarsko, pomagati si je moral z zankami in pestmi in zanašati se je m0ral na svojo telesno moč. Tako hitro se je naučil teci, da je v diru lovil divje koze.
Vedno globlje si je upal po otoku. Našel je spotoma užitne korenine, naletel je na repo in na majhne temne slive. Izbira hrane je bila iz dneva v dan večja. Stalnega bivališča pa še ni imel. Skrival se je po podzemeljskih jamah, kjer se je posebno ponoči najskrbneje zavaroval.
Sčasoma je pričenjal misliti na stalni dom. Iz lesa in kamenja, iz listja in trave in kozjih kož si je postavil potem kar dve koči. Prvo si je uredil za spalnico, v drugi pa si je na zasilnem ognjišču pripravljal hrano.
Osem mescev je trajalo, da se je med strahom in trepetom privadil otoka in njegovih živalskih prebivalcev, zakaj na ljudi ni naletel nikjer in nikoli. Vedno glasneje se je oglašalo domotožje, hrepenenje po ljudeh, želja, da bi odkril ladjo, ki bi ga vzela s seboj.
To so bile težke ure. Bedni samotar je molil, prejokal je marsikatero noč, dokler niso omagale razbolele oči — potem je zapadel v molk, dolg, strašen molk ...
Njegovo življenje ni bilo tako romantično, kot ga slika pisatelj. Bila je to neprestana borba s samim seboj in proti nepoznani okolici, bilo je bedno životarjenje ob nedostajanju najpotrebnejšega.
Štiri leta in štiri mesce je ostal na otoku. 11. februarja je opazil kapitan Woodes Rogers s svoje ladje »Duke« luč na otočku, ki je veljal za nenaseljenega. Naslednje jutro je poslal na otok čoln in našel tam Selkirka, ki je že skoraj pozabil govoriti in se je le s težavo sporazumeval s svojim rojakom. Kapitan ga je vzel s seboj.
Tri leta kasneje, torej leta 1712., je v nekem časopisu izšel opis Kruzoevih dogodivščin na daljnem samotnem otoku. Istega leta je tudi kapitan Woodes Rogers, ki je Selkirka rešil, izdal potopisno knjigo, v kateri opisuje, kako je na skoraj neznanem neobljudenem otočku našel samotarja ter ga pripeljal nazaj v domovino.
Nekaj let za tem je Aleksander Selkirk baje pripovedoval svojo zgodbo pisatelju Danijelu Defoeju in ta je iz spominov napisal mladinsko knjigo »Življenje in čudovito presenetljive dogodivščine Robinzona Kruzoeja«, ki je na mah zbudila zanimanje mladine po vsem svetu.
Nekateri viri trdijo, da je to knjigo napisal Defoe v hrepenenju za svojim izgubljenim sinom, ki je odšel po svetu kot mornar in se ni več vrnil. Živel je tako v knjigi še enkrat z ljubljenim otrokom, trpel je z njim in se z njim veselil ter užival nad zmagoslavjem, ki ga je doživljal sin nad bedo in potrebo. Sin se ni vrnil in očeta je razočaranje položilo v prerani grob.
Drugi viri hočejo vedeti, da je pisatelju Defoeju služil za vzor neki drugi neprostovoljni samotar, Pedro Serrano, ki je na nekem srednjeameriškem otočku prebil dolga leta pomanjkanja in strahu.
Znano je namreč, da so mornarji včasi iz zlobnosti izpostavili neljubega tovariša na samotnem otoku.
Naj so bili nagibi, razlogi in zamisli mladinskega romana kakršni koli, dejstvo je, da je pisatelj Danijel Defoe s knjigo, ki se je leta 1719. prvič pojavila, tako rekoč zavojeval svet. Mladina jo je navdušeno sprejela. Knjiga je kaj kmalu našla pot po vsej zemeljski krogli. Menda je prevedena v vse jezike, ponekod tudi v različnih obdelavah. Da bi nesrečnega samotarja svojemu rodu še bolj približali, so v prevodih in predelavah Robinzona postavljali v domače okolje tistega naroda; tako imamo dandanes ne le angleškega, temveč tudi italijanskega, japonskega in zamorskega in kdo ve kakšnega Robinzona še. ^Zgodba je ista, le samotar je sin tiste zemlje, kjer se njegova zgodba vedno znova čita.
Tudi Slovenci imamo več izdaj Robinzona, imamo pa tudi domačega. Pisatelj Jan Baukart je leta 1920., torej dve sto let za prvo, izvirno izdajo, izdal mladinski roman »Marko Senjanin, slovenski Robinzon«, prirejen po izvirniku Danijela Defoeja.
Ali Robinzonov otok še obstaja? Seveda. Otočje Juan Fernandez je last južnoameriške republike Čile. Daleč pred njeno obalo se koplje v morju in soncu. Robinzonov otok Mas a tierra je naj večji. Otočje zavzema 92 km2 prostora, na vseh treh otočkih živi okoli tri sto ljudi. Tako pravijo naj novejši podatki.
Poslušajmo še ameriškega kapitana Slocuma, ki je z navadno jadrnico prvi objadral svet. Samo 11 m je bila dolga in 4.5 m široka, Pa je v 1158 dneh srečno dovršil svojo nalogo. Dolgo je že od tedaj, skoraj pol stoletja. Na svoji nevarni poti se je za osem dni ustavil tudi na Robinzonovem otoku, ki o njem pravi, da je prav prijazen kraj.
Gore so polne gozdov, doline zelo plodne. Med hribi teko čiste vode. Na otoku ni kač ne divjih živali, oživljajo ga le svinje, koze in nekaj psov. In ljudje žive tam brez žganja in brez piva. Med njimi ni ne policajev ne odvetnikov. Gospodarstvo je na otoku enostavno. V7 sak do se oblači po svojem okusu. Četudi tedaj niso imeli zdravnika, so bili vsi ljudje zdravi, otroci pa nenavadno lepi. V tistem času je živelo na otoku 45 ljudi, večinoma odraslih iz Južne Amerike. Iz ostankov ladij, ki jih je morje zaneslo na obrežje, so si zgradili svoje domove. Tudi brez čolnov niso bili. Otok je upravljal v imenu republike Čile guverner, ki je pripadal švedskemu plemstvu. Njegova hčerka je na vsem otoku najbolje jezdila divje koze.
Kapitan Slocum je zlezel tudi na vrh, od koder se je nekdaj žarečih oči in drhtečega srca oziral Robinzon na vse štiri strani sveta za ladjo, ki bi ga rešila. Spominska plošča je sedaj tam in Slocum si je prepisal besede, ki so vklesane vanjo.
Kapitan je obiskal še Robinzonov zaliv, kjer leži za strmim Prehodom na zapadni strani sedanjega pristanišča jama, ki je v njej svoj čas živel Selkirk. Jama je zavarovana pred vsemi planinskimi vetrovi in suha ter je po Slocumovem mnenju morala biti prav
dobro bivališče.
Nekoč je bil otok čilska kaznjenska naselbina. Slocum je videl ntnogo jain, kjer so včasih prebivali kaznjenci. Same nezdrave luknje, 1 so bile kasneje prazne. Že pred pol stoletja niso več pošiljali kaznjencev na to otočje, kjer se je v zadnjih desetletjih število prebi-ya^;vf znatno povečalo, življenjske razmere so se neprimerno iz-° J N V>ter Se Pr^a£odile toku časa.
■	A1..ov Prvi prebivalec, Robinzon, pa že nad dve sto let zaposluje
domišljijo človeštva in ostal bo živ tako po mladini kot tudi po odraslih menda vse dni.
Kako pa z Robinzonovim očetom, s pisateljem, ki je spisal eno izmed najslovitejših knjig na svetu? D. Defoe je ustvaril Robinzona ne toliko po Selkirkovih doživljajih, kot s svojo bogato domišljijo na podlagi svojega obširnega stvarnega znanja, Bil je genialen mož, oce neštetih načrtov, mož, ki je poznal človeško družbo od vladarja do postopka. Bil je izvoznik in trgovec, podjetnik, lastnik opekarne, politik, novinar, saj velja za ustanovitelja sodobnega časopisa, pisa-
telj, ki je spisal do 250 del. V življenju je svetoval ministrom in vladarju, ponovno je bil v ječi, trikrat je stal na sramotnem odru. Danijel Defoe je preizkusil življenje do dna; le enega ni znal, okoristiti se s svojim umskim bogastvom niti kot javni delavec niti kot pisatelj. Knjiga o Robinsonu, ki je doživela milijonske naklade, je njemu samemu prinesla nekaj tisoč lir, veliki mož je naposled umrl v bridki revščini.
Na Kavkazu
Nikdar se še ni toliko govorilo o Kavkazu kot letos. Vendar je to ogromno gorovje znano že izza pradavnih časov, gotovo mnogo prej kot Alpe, ki so danes preiskane do zadnjega kotička. Stari Grki so pod Kavkazom iskali deželo zlatega runa, grška pripovedka pripoveduje, da so bogovi prikovali na kavkaške skale ubogega Prometeja.
Verh.Baskunčak
Bogdo Ki rg,š ha s t e r>
Tamhnv.iknip
avlograd
Kalač
Stalingrad
Vladimirovka
Vorošilovgrad
Nižne Cirskaja
Kamens
Sarepta
s* i Cerni tar© V0QTundut0v0 ^
oTeljnikovo\
Semič* ©	\
Obilnaja %
PoTemkinskaja o Cimljanskaja
Novocer/
Taganrog)
Mariupoli
Zimovniki
Osipenk
Torgovoje
Samban
Astrahanj
Kuč e vskajb ^3	rs	k	a	j	a	oRemontfioj
El ista
Jekaterinovskaj
Bašanl
Bjeflaja
Mihoreck
Divnojeia
Dolban
Ti mote vikaj
Vinodjenoje
\\Kropotkin
Petrovskoje
Ulan holjo^E Kum
Blagodarnoje
Krimska^
Armavir
Vorošilovsk
Krasnocjaj;
=_-^Anap»
Nikolajevskdi
T
r-. K. A nftviornnaL	8/.ŠIKS
Budennovsk
ovominskaja
ilAjABatalpašinsk
MrVjJrCerkask) .
eorgijevsk/ji
iner.vodij
rskl:<«do. K-^
** \Grozn>)
^^e^C^Ordionikibze *
: '	—ts. /JV 7/.<vladtkavkaz) «*'!!>•
Mahač Kala = Bunjnaksk
5 u h urnrV7$
0 -=0čemčiri
*«» ni	.••t?*	‘c	v
utaišf
aaKnflis
C:;.. " C
J
Batum ^
>yjrapezunt
Ardaha
v!!llvs
Lenmakan
Gandiav
IŠemaha
Jevlah
DezerJr^
Merilo:
^'-^S-^VoErze
Agdam
Aljam =i
Tokča
200 km
ww. cevovod za nailo
železnice iik ležišča najte
Nahicevanj
Kavkaz je gorstvo, ki se razteza kot ogromen zid od Črnega do Kaspi-škega morja v dolgosti 1100'km. Najvišji vrh Elbrus, po svoji obliki podoben
ognjeniku, je laže pristopen kot njegovi nižji vrstniki. Z avtobusom je mogoče priti kar do Elbrusovega vznožja, približno 1600 m nad morjem.
V juliju leta 1930. se je desetorica dunajskih prijateljev prirode poskušala vzpeti na sloviti kavkaški vrh. Stožcu slična gora ne nudi nikakih tehničnih težav, zahteva pa silne vztrajnosti. Tudi se telo ne more tako hitro prilagoditi spremenjenim razmeram v nenavadni višini, ker je mogoče že v dobrih dveh dneh dospeti na vrh (5629 m). Ekspedicija pa ni bila srečna. Pri povratku je na zledeneli rebri spodrsnilo enemu izmed udeležencev, Henriku Fuchsu, da je obležal mrtev, dasi je bil resnično izkušen in sposoben planinec, morda najboljši v družbi. Nesrečen primer je iztrgal dragega tovariša iz skupine, ki je prva prišlai na vrh.
V megli in nevihti, ki je nenadno zadivjala ob sestopu, so zgrešili še voditelja ekspedicije, Frica Kolba, ne da bi kdo vedel o njegovi usodi. Snežni vihar je onemogočil, da bi ga našli. Iskali so ga nekaj ur, toda v nevihti je bil vsak trud zaman, morali so se vrniti. Vest o nezgodi se je bliskovito raznesla po dolini in že drugo jutro se je s pomočjo Tatarjev sestavilo reševalno moštvo. Domače planinsko društvo je dalo živila na 'razpolago, nosači so se ponudili, domačini so pO svojih močeh poskušali dunajkim turistom olajšati položaj.	Toda reševalci so se morali	dvakrat	vrniti z	gore,
vremenske razmere so	bile skrajno neugodne. Ko ni	bilo četrti dan še	nika-
kega glasu o Kolbu, je družba obupala. Potrti in žalostni so hoteli ekspedicijo prekiniti. Najrajši bi se vrnili domov.
V jutro petega dne je prišla novica, da je pogrešani še živ. Spočetka niso mogli verjeti, a so se kmalu prepričali, da je res. Vsaj drugo življenje je bilo rešeno.
Kolb je doživel neverjetne stvari. Brez cepina in derez se je bil spustil po severnem Elbrusovem pobočju v dolino. Prekoračil je silne ledenike, koder še nikdar ni hodil človek. Skoraj tri dni je bil brez živeža, dokler ni dospel do pastirske koče. Zašel je bil v popolnoma tujo dolino, ki jo redkokdaj obiščejo planinci.	Dasi ni imel s seboj niti denarja niti	potnega dovoljenja, so mu gostoljubni domačini pomagali naprej,	dokler ni	dospel v Nal-
čik, kjer je našel tovariše.
Pokopali so nesrečnega Fuchsa — venci domačega planinskega društva in prijateljev prirode so okrasili nagrobni kamen — nato so odrinili dalje v gorovje.
DROBNE ZA
Grški ogenj
Leta 672. je bil Carigrad v hudi stiski. Muslimani, zagrizeni sovražniki kristjanov, so pripluli pred mesto in so ga naskočili z morja. Prebivalci so trepetali, bali so se najhujšega: kdor ne bi padel v boju, bi moral v suženjstvo. A muslimanske ladje niso imele sreče. Druga za drugo so se vnemale, vedno več jih je bilo v dimu in plamenih, gorele so in se potapljale. Ostale so se morale umakniti.
Kristjani so bili rešeni, prepričani, da se je zgodil čudež.
N I H I V O S T I
Čete, ki so branile mesto, so metale na sovražne ladje sodčke, polne vnetljivih snovi, ki so povzročale požare, kamor koli so se razlile. In najpresenetlji-veje je bilo, da so plameni še posebno oživeli, ko so prišli v dotik z vodo.
Že prihodnje leto so bili Mohamedovi bojevniki spet pred Cargradom, a branilci so jih naglo prisilili k umiku. Tudi pozneje niso napadalci nič več opravili.
Gorljiva snov, ki so jo uporabljali Grki, se imenuje grški ali tekoči ogenj.
V	sedmem stoletju ga je bil prinesel neki Arabec v Carigrad in ga je ponudil vla-
darju. Bila je zmes iz solitra, žvepla, smole in drugih snovi. Če se je ta zmes vžgala, je tudi voda ni mogla pogasiti. Med ljudstvom se je raznesla vest, da je nasvet, kako naj se zmes sestavi, dal nebeški angel, sovražniki pa so bili trdno prepričani, da je izum prišel iz pekla. Seveda je praznoverje onih časov moč grškega ognja postoterila, strah pred njim ni bil nič manjši kot njegov resnični učinek.
O vplivu mraza
Dva ameriška učenjaka sta napravila zanimiv poskus. Zaprla sta se, oblečena v tanki platneni obleki, v prostor, ki je imel 30" C mraza. Imela sta ta namen, zabeležiti vse vtise, ki jih bosta doživela. Že po 90 sekundah nista bila zmožna kretenj. Po sedmih minutah sta le težko dihala in nista mogla več govoriti, v osemnajsti minuti sta omedlela, tako da je bilo konec poskusov. Prvi učenjak je prišel po previdnem, počasnem ogrevanju
čez eno uro spet k zavesti, drugi pa šele pozneje.
Oba moža sta izjavila, da jima je koj v začetku opazovanja povzročalo težave. Prvih pet minut je še šlo, nato pa so se jima pojavljale predstave o snegu, ledu in zapuščenosti. Proti koncu poskusa so se pri enem učenjaku oglasili spomini iz mladosti, drugemu pa se je zde-
lo,	da je kurjač na lokomotivi; pri tem ga je silno mučil strah pred namišljeno vročino.
Ko se je poskus končal, so ugotovili v njiju ustih toplino +28° C. Moglo bi se torej reči, da je meja človeškega življenja dosežena, če pade telesna toplota na +24" C ali +25" C. V tem primeru bi nastopila smrt vsled zmrznjenja. Živali in rastline prenesejo v primeri s človekom neprimerno niže temperature. Nekatere se namreč približajo skoraj do meje, kjer preneha vse življenje, t. j. —273° C.
Poskusi o vplivu mraza in toplote na človeške sposobnosti imajo velik praktičen pomen.
Gorska nevihta
V	prejšnjih letih sem mnogo hodil s svojim očetom po gorah. Posebno živo se spominjam svojega izleta na Bogatin, to pa zato, ker sem tedaj doživel gorsko nevihto.
Že več let je od tega. Bilo je v začetku avgusta. Iz Bohinjske Bistrice do hotela »Zlatoroga« sva se peljala z avtobusom. Do Savice sva šla peš po avtomobilski cesti, nato pa po poti proti Komni in Bogatinu. Pot je vodila čez pašnike. Sonce je pripekalo, izhlapele so vse mlake, kjer napajajo živino. Živina je polegala po senci, gotovo je trpela silno žejo. Na nebu se je pojavila majhna meglica, iz katere je nastal velik oblak, ki je kmalu zasenčil nebo. Iz zemlje je puhtela vročina. Ozračje je bilo nasičeno z elektriko. Nenadoma se je zabliskalo in strahoten grom je pretresel ozračje. Vsula se je gosta ploha pomešana s točo. Midva z očetom sva se zatekla v neko votlino, poleg katere je stala velika smreka. Opazoval sem besnenje nevihte. Velikanski bliski so orali nebo, strele so udarjale ob skale in drevesa, daleč naokrog je odmevalo grmenje nevihte. Nenadoma je treščilo blizu mene, puh strele me je omamil, da sem se opotekel v votlino. Sedel sem na tla, da bi si malo opomogel.
3 Š I ROD
Kmalu sem vstal in pogledal okoli sebe. Nevihta je že ponehahla, le droben de-žek je rosil. Z očetom sva nadaljevala pot. Ko sem pogledal smreko, sem opazil, da je preklana do tal. Treščilo je vanjo. Kmalu sva prišla na Komno, se posušila in nadaljevala pot proti Bogatinu.
Kralj Janko, dijak, Ljubljana.
Tonček rad bere pustolovske povesti. Stric ga vpraša, kakšen poklic si bo izbral, ko bo velik.
»Brodolomec bom«, se odreže Tonček. ❖
»Janezek, kam se ti pa tako mudi? Počakaj, grem s teboj.«
»Tečem domov, ker sem si raztrgal hlače. Mama me mora natepsti.«
»Potem se pa res ne mudi!«
»Mudi, mudi! Če pridem domov pozneje, bo oče že doma, pa bi me še on nabil.«
#
Stari oče ponavlja z Mihcem o pro-storninskih merah: »Kako se spremeni hektoliter v litre?«
»Tako, da se pije«, pove Mihec.
Križanka »Lastovica«
Vodoravno:
1. razum,
3. nikalnica,
4. osebni zaimek,
6. vprašalnica,
8. stran neba,
9. gora ob izlivu Save v Donavo,
12. vrsta jabolk,
13. vrt.
Navpično:
1. reka na Hrvatskem,
2. moško ime,
4. kazalni zaimek,
5. vas pri Ljubljani,
7. moško ime,
8. nezarasel prostor v gozdu,
10. žensko ime,
11. raste na glavi,
12. igralna karta.
FABIANI & JURJOVEC
LJUBLJANA, STRITARJEVA ULICA 5
Velika izbira damskega in moškega blaga, preprog, zastorov, odej, perja, puha itd. Postrežba solidna!
Kllše/e eno- ali večbarvne, za časopise, knjige, razglednice itd. izdeluje
k 11 š
arna »Neografika«
Ljubljana — Sv. Petra nasip 23
AUGDST KADUNC 1
ROBERT GOLI
specialna zaloga platna, belega in pralnega blaga
LJUBLJANA, Šelenburgova ulica št. 3
LJUBLJANA
Mestni trg 8
PERILO lastnega izdelKa — OPREME za novorojenčke
II V/
LJUBLJANA, PREŠERNOVA UL. 5
K. PEČENKO
tovarniška zaloga usnja ★
LJUBLJANA
Sv. Petra c. 41
•••••••••
Manuf akiurna In modna -veletrgovina
FELIKS URBANC
Ljubljana — Sv. Petra cesta štev. 1
MANUFAKTURNA TRGOVINA.
HIIIINIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIINIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH
A. ŽLENDER
HlllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllNIIIIIIINIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIINIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIK LJUBLJANA, MESTNI TRG 22
Kadar boste potrebovali perilo, trikotažo, nogavice, rokavice,
potrebščine za ročna dela itd.,
oglejte si vedno najprej
bogato izbiro in prepričajte se
o najnižjih cenah tvrdke
KARL PRELOG
LJUBLJANA
Židovska ul. 2 Tyrševa c. 22 Stari trg št. 12
Priporoča se
oblačilna trgovina
JOŠKO OLUP ml.
Ljubljana — Stari trg 1
VENCESLAV
BREZNIK
trgovina z železnino
LJUBLJANA
Stritarjeva ul. 7
se najvljudneje priporoča
hftteslvfi
J	trgovinascevlji
LJUBLJANA, MESTNI TRG 14
priporoča svojo lepo izbiro čevljev domačega izvora. — Ročno delo
Nudimo samo solidno blago!
URE in optične predmete po nizkih cenah
J. VILM, urar
Ljubljana, Sv.Petrac.36