NO. 35
NEODVISEN LIST ZA SLO1
ISKE DELAVCE V AMERIKI.
CLEVELAND, OHIO, PETEK, a. MAJA 1913.
tne novice.
jv Clevelandu se bodejo vriile volitve v torek, prvega julija glede novega mestnega čarterja.
OSEMURNO DELO.
.—V torek, 1. julija, bodejo imeli clevelandski volivci pri« loinost pokazati, kako so zadovoljni z novim mestnim čar-terjem. Tri mesece je (bila komisija, ki je izdelovala carter, na delu, in pri seji v sredo zvečer, «0 odločili torek 1. julija kot konečni dan ,da se da volivcem na odobrenje novi carter. Seveda imajo volivci tudi pravico, da zavržejo vs^, kar je komisija naredila.
Komisar Scott je predlagal, da velja za Cse mestne delavce osemurno delo na dan, kakor tudi za vse delavce, ki so za-posljeni pri javnih zgradbah. Načrt je propadel. Natančne podatke, fkaij bo treba voliti, kaj je dobro ali ne, priobčimo
v	listu, kakor hitro bodejo gotovi. Objednem se pe prosi tudi politični klub, da priredi shoo V te svrhe.
—V četrtek je prvega maja, kateri dan je od socijalistov proglašen kot delavski praznik. Po vsem svetu paradira-jo na ta dan delavci, da se pokažejo v javnosti. Danes je položaj že tako ugoden, da delavec ne prosi več pravice za sebe, pač pa jo zahteva, ker delavska zavest se čimdalje bolj razširja, tudi v one kraje, kjer je doslej vladala še popolna tema. Ofojednem je pa 1. maj Jako srečno izvoljen dan proslave delavstva, ker prvega majnika nam že narava kaže. da se je prebudila i/, dolgega sna ter veličastno vstaja v no
vi	obleki. Enako upa delavec, da bo veličastno vstal v boljših razmerah in bodočnosti. Cle velandski socijalisti so priredili za ta dan veliko parado. Kakih 6000 ljudij se parade udeleži
—V četrtek, ko kaže cerkveni koledar praznik Vnebohoda Kristusovega, je sprejelo v žu-pni cerkvi "sv. Vida nad 130 slovenskih otrok prvo sv. obhajilo.
—Industrial Workers unija namerava vprizoriti v Clevelan d 11 štrajk 3000 delavcev, ki so zaposljeni v klavnicah. V sredo jih je ckIšIo 300 na štrajk. l^a stniki klavnic so se izjavili, da meso radi štrajka ne bo nič dražje.	*
—Cl6velandska policija ima v zaporih tri mlade dečke, ki so ?ažgali v kratkem času v Clevelandu nad 50 hiš. Ti dečki so se izjavili, da so bili za svoje delo plačanj od starejših ljudij. Dečki so dobivali od $1.00 do $10.00, da so zažgali hiše. Policija je obljubila vsakemu dečku popolno prostost in $100.00 nagrade, če izdajo one može, ki so naroče-vaii požigati hiše. Dečki dose-daj še niso ničesar povedali,
—(Ker se otvoritvena baseball igra ni .vršila zadnjo nedeljo radi slabega vremena, se bo vršila igra to nedeljo, in sicer igra Edinost dve igri, prvo z St. Louis in drugo z 2. M. Božje. Začetek igre ob 1. uri standard. Ker se je že zadnjo nedeljo pokazalo obilo zanimanja, se pričakuje še več o<b-činstva v nedeljo. Vzemite Shore Line karo in izstopite na Stop 125.
—'Personal Liberty League začne v najkrajšem času z delom proti baptistovski organi-' zactji. Zapirati bodejo začelo trgovine. Liga je mnen
—PoročaH smo zadnjič o smrti Ivane Prime in smo omenili da zapušča tukaj štiri otroke, kar je pa bila tiskovna napaka. Glasiti bi se moralo, da zapušča tukaj 4 sestre.
—-Prejeli smo knjigo"Ameri-ka in Amerikanci". Kritika, ki je zadela to knjigo v starem kraju, je bila skrajno ugodna, in v starem kraju so izjavili, da je ta knjiga naravnost ogromno delo, če upoštevamo razmere, s katerimi se je moral boriti pisatelj Rev. Trunk. Knjiga ima nad 800 stranij, skoro tisoč slik, je krasno vezana in stane samo $3.60. Naroči se pri Rev. Blazniku. Ha-verstraw, N. J. Vsak amireški Slovenec bi moral imeti to knjigo.
Avstrija odlaša z vojsko.
-- ,
Na mejah Črnegore je zbrala že nad 100.000 vojakov, večinoma Nemcev, vendar se je zopet premislila in dala Črnogorcem še dva dnij č«sa, da gredo iz Skadra. Prestolonaslednik Franc Ferdinand je izdal povelje na armadne poveljnike, da morajo biti v soboto zjutraj pripravljeni za vojsko. Slovanske polke pošiljajo na Tirolsko. Časopisi v Avstriji ne smejo ničesar pisati o vojski.___
Stvarno poročilo iz zgodovine društva Primož Trubar glede dogodkov pretečeno nedeljo.
in
Angleška vlada je dvorane, kjer so se le sufragete in prepovedala vse shode.
—G.
je poslal razglednico iz Ely, Minn, in nam naznanja, da bo tam praznoval dvajsetletnico svojega bivanja v Ameriki, in sicer i. maja. Prišel je v Ameriko okoli i. maja 1893 in je sprva delal v premogokopu. Danes je ugleden zlatarski trgovec in znan vsem rojakom posebno v zapadu. Naj sprejme Mr. Pogorelec tudi naše častitke.
—Clevelandski Mažari so sklenili izdati obširno knjigo, v kateri bo popisana zgodovina Avstrije in Mažarske ter zgodovina Balkana. V tej knjigi bodejo pošteno zagovarjali Avstrijo in Mažarsko, da postopate pošteno in človekoljubno napram Slovanom, in da so ravno Slovani tisti narod, ki povzroča neprestane nemire in prepire. To knjigo bodejo poslali vsem ameriškim časopisom. Med uredniki knjige s.) tudi trije protestantovski duhovni. Koliko lažij 'bo nagro-madenih v tej knjigi vemo že naprej, in če se laž strinja s častjo in čisto vestjo mažar-skih protestantovvkih duhovnov,, je pa drugo vprašanje.
—Coliinwood dobi naravni plin v najkrajšem času, Kom-panija za plin se je izjavila, da začnejo polagati plinove cevi že sredi meseca junija. ,—Iz urada predsednika S. D. Zveze, se nam naznanja, da se člani dr. sej v mesecu maju udeležijo polnoštevilno, ker na teli sejah se bo razmotrivalo glede inkorporacije naše domače organizacije, ki tako krasno napreduje. Povedalo se bo pod katerimi pogoji dobi cleveland-ska organizacija carter za svoje delovanje, kar je velike važnosti za Clevelaiuisko naselbino . Priporoča se bratom in sestram, da se sej gotovo udeležijo, in če se kdo slučajno radi bolezni ne bi mogel udeležiti seje pri svojem društvu, naj prosi pri drugem društvu za vstop, tako da bo vsak vedel in znal, po kateri poti bi prišli do najboljšega napredka S. D. v mesecu maju. Upam, da se pokaže najlepši uspeh, Volitev delegatov bo pri sejali meseca julija, kakor se nam poroča in konvencija se bo vršila po dnevu.
—Leta 1903 je prodal neki H. C. Wick kos zemlje na Euclid ave. blizu devete ceste za $50.000. V sredo so p?f zemljo zopet cenili, in je znašala vrednost $300.000. Torej v desetih letih se je vrednost zemlje pomnožila za 600 odstod kov. Tako se naredi denar.
—^Mesto je v Četrtek odprlo novo poslopje za jetične, ki je veljalo $250.000. Poslopje stoji na mestni farmi v Warrenville. Osemdeset bolnikov se sedaj nahaja tam. Prostora bo, ko bo vse dovršeno za 150 oseb.
Dunaj, 30. aprila. Prestolonaslednik Franc Ferdinand, ki I je imel dolgo posvetovanje z
Matija Pogorelec nam armadnimi svetniki, je naznanil vsem poveljnikom armad-r.ih zborov, načelnikom transportov in komisarjatu, da morajo biti vsi pripravljeni zgodaj zjutraj v soboto, da odpotujejo proti čmigori, kjer se začne vojska proti Črnogorcem. Prestolonaslednik Franc Ferdinand je starega cesarja takorekoč s pestjo prisilil do tega koraka,, ker konečno se je vendar dognalo, da Franc Josip ne želi vojske.
Že nad 100.000 Avstrijcev stoji v bližini črnogorske meji, in številni parniki neprestano. dovajajo po morju vojake v južno ^Dalmacijo.
Vse avstrijsko časopisje je takoj zaplenjeno, kakor hitro kaj poroča o gibanju armade. -Avstrijski poslanik na Cetinju, jo dobil nalog, da v petek popoldne še enkrat stopi k črnogorskem kralja in miv zadnjič zapeve, naj zapusti Skader. Če črnogorski kralj temu ne bo ugodil, tedaj zapusti avstrijski poslanik takoj svoje mesto. Vse dunajsko nemško časopisje je navdušeno za vejsko. Nemški časopisi strastno pišejo, da je prišel veliki dan, ko se 1)0 Nemec lahko nekoliko maščeval nad Slovanom.
Avstrija si prizadeva na vse kriplje, da bi dobila Italijo na svojo stran, da ji pomaga v Albaniji. Avstrija je nasveto-vala Italiji naj zasede vsa obrežna mesta ob Albaniji, dočim bo udarila Avstrija s suhega \ črnogorske gore, kakor se bo lotila tudi črnogorskih pristanišč. Nemčija je obljubila moralno pomoč Avstriji. Nemški cesar se je izrazil, da lahko Avstrija računa na vso pomoč od Nemčije, toda očitno z vojsko ne more nastopiti, dokler se velika Rusija ne dvigne, da pride na pomoč Slovanom
Brzojavke iz Rima poročajo, da *so Rusija, Anglija in Francija obsodile avstrijski korak napram Črnogorcem, radiCcs&r se Italija najbolj boji nastopi-skupno z Avstrijo. Avstrija bo v tem boju najibrž osamljena.
Iz Carigrada poročajo, da je poslala turška vlada Essad paši, bivšemu poveljniku Skadra, povelje, da takoj razoroži svoje vojake, domačine obdrži v Albaniji, redne turške vojake pa pošlje v Bejrut.
Črnogorci se z vso silo pripravljajo napram, Avstrijcem. Vlada je vzela nadaljnih 500 mož iz Skadra ter jih poslala proti avstrijski meji. Velike ob-legalne topove so Črnogorci poslali proti Kotoru. Avstrijski vojaški poveljnik v tem mestu je naznanil vsem prebivalcem, da morajo iz mesta tekom 48 ur, ker sicer vlada ni odgovorna za njih življenje.
Cetinje, 30. /aprJla. Balkanske države se hitro organizirajo med seboj. Srbija, Bulgarija in Albanija se pogovarjajo med kakimi pogoji naj gredo pomagat Črnogorcem. Avstriji je to dobro znano, zato se ji silno mudi, da začne čimprej z voj< sko proti malemu narodu .Srbi Albanci, Bulgari in Grki skupaj s Črnogorci vseeno še lahko postavijo armado 600.000 mož na noge, ki je dovolj velika, da pobijejo vs<> avstrijsko armado, kjer Avstrija iz strahu pred Slovani niti toliko vojakov na Balkan poslati ne more.
London, 29. aprila. Avstrija bo poslala jutri Čmigori ultimatum, ki bo veljaven v 24 urah. Ultimatum bo zahteval od kralja Nikolaja, da takoj zapusti Skader in ga začasno izroči v avstrijske roke, nakar
Avstrija podeli Albancem.Če se to ne zgodi, bo Avstrija takoj začela z vojsko. Tako je naznanil avstrijski zunanji minister Berchtoldt,' ki je s svojo politiko na BsHcanu doživel že toliko sramote, da se ne more oprati drugače kakor -: vojsko.
Uradno se je izjavila avstrij ska vlada; Ker vidi, da zborovanje evropskih poslanikov ne vodi do nobenega cilja, je prisiljena, da vzami vso stvar \ svoje lastne roke* ter dela neodvisno od drugih. Skader ne sme biti črnogorski, tako je sklenila Evropa, in avstrijska vlada bo skušala pridobiti evropskim velesilam spoštovan
je.
Danes se je zvedelo, da je poslala italijanska vlada hud protest na Dunaj, ker hoče Avstrija samostojno nastopiti na Balkanu. Zajedno je pa Italija poslala posebnega poslanika \ Črnogoro, ki naj na vse načine prosi črnogorskega kralja, da piV'ti Skader Allb&niji. Italija ima jako neprijeten položaj, prvič, ker je italijansko ljudstvo na strani Črnogorcev, in drugič, ker ste italijanske in črnogorska kraljeva rodbina v sorodu.
Dunaj, 30. aprila. Avstrijska vlada se pripravlja na celi črti za odločilen boj. Po celo dr-6avi se zbirajo vojaške čete. 0b črnogorski meji stoje že sedaj trije armadni zbori. Skupaj štejejo nad 80.000 vjoakov. V diplomatičnih krogih se govori, da Avstrija misli resno, in da je nihče več ne pregovori, da odneha napram Črnogorcem.
In dočim se govori, da ni dvoma, da ne bi Avstrija potlačila Črnogoro, pride drugo vprašanje, kaj bodejo naredile velesile pri takih dogodkih. Rusija * se zadnjih diplomatičnih
udeležila.
Na njih mesto prihajajo druge čete, večinoma Slovani, katert postavijo na laški meji. Avstrijske čete, ki so na Tirolskem, tvorijo štirinajsti armadni zbor, in med njimi je šestnajst bataljonov cesarskih tirolskih strelcev. Tem zapoveduje general Viktor Danki, ki je tudi poklican na službo pro* ti Čmigori.
Cetinje, 30. aprila. Včeraj je dospel sem sin kralja Nikolaja Danilo, in je bil sprejet od ljudstva z velikanskim navdušenjem. Izročil je kralju ključe od gkaderske trdnjave. Pozneje se je podal ves dvor v cerkev, in posebno pozornost pri tej paradi je vzbudilo dejstvo, da je kraljica in vse dvorne dame vsaka peljala enega ranjenega vojaka za roko.
London, 30. aprila. Evropske velesile povečini niso pripravljene za skupen nastop. Jako jih jezi tudi samostojen nastop Avstrije. Avstrija ja pa pripravljena na resno in krvavo vojno. Poročila glede pomikanja vojaštva proti meji so jako redka, ker Avstrija k;;n-fiscira v*e, kar se tiče gibanja čet.
Rockefeller in štrajk.
Tarrytown, N. Y., 30. aprila. Italijanski delavci, ki so zaposljeni na Rockefellerjevem posestvu, kjer popravljajo ceste, so danes zaštrajkali. Pogodbenik, ki nadzira delo, 'je namreč sprejel v službo šest («r-kov. Italijani so takoj zaštrajkali. Hočejo* imeti tudi povečano plačo od $1.85 na dan na $2.co na dan.
•<»----——
Pogumen župan.
Canton, Ohio, 30. maja. V leni mestu se državljana Turn-bull in Schilling že dve leti prepirata, kdo je pravi župan. Vsak je dobil enako število glasov, toda sodnija je konečno odločila, da je Schilling pravi župan, a Turnbull je tožil naprej in sedaj je dobil on tožbo, da je 011 župan .Ko je Schilling to zvedel, se je zabarikadiral v mestni hiši, zaklenil vsa vrata in postavil pred svojo sobo policiste, ki naj varujejo župana.
Sramotno delo.
Muskogee, Okla., 30. maja. Vlada je prišla na sled sramotnemu delu nekaterih belcev, ki so kar 11a debelo zastrupljevali Indijance, da bi prišli v posest njih zemljišči, še-t uglednih oseb je bilo prijetih.
Listnica uredništva.
Za to izdajo smo prejeli toliko dopisov* da vseh nikakor nismo mogli priobčiti. Vse pride polagoma na vrsto. Prejeli
zborovanj sploh ni
Na Ruskem vlada simpatično i srno tudi mnogo dopisov, ki
__..j... ____mnenje napram Črnigori. Toda obsojajo nedeljske dogodke.
Črnogorci imajo vse visočine.jče Rusija gre na pomoč Slova- vendar ker smo mi isto storili ki vladajo Kotor. Avstrijsko nom na jugu, se je Nemčija že;že v torkovi številki, stvari ne
prebivalstvo na mejah Črnegore beži iz mest v take kraje. kjer se ni bati, da bi jih zadele kroglje.
V Avstrijpdelajo z mrzlično naglico. Rezervisti dohajajo iz tržaški bolnišnici j vseh krajev na svoja mesta.
Umrl je v	piH^HH^^HH
r. Kristijan Bratina, naduči- kjer se urijo nekaj dnij, nakar 20.000 vojakov elj in voditelj posojilnice v'dobijo povelje, da so priprav- poklicane na
izrazila, da potem nikakor ne j bodemo še enkrat ponavljali, more mirovati, ker jo veže po-, Med drugimi dopisi je tudi ne-godba z Avstrijo, da ji pride*ki August Kužnikov. ki piše. na pomoč.	da bo prišel v S. D. Zvezo, če
Dunaj, 30. aprila. Vse av-jse vsi na glavo postavijo, in da strijske čete. ki so nastanjene jelon boljši kot sto Zvezinih na Tirolskem, in ki štejejo nad^jinov. Sodbo o tej lastni otro-
dai
neumni samohvali
DELAVSKE PRODAJALNE.
Cleveland, O. Cenjeno uredništvo Clev. Amerike. Prosim da priobčite moj dopis o dogodku, ki se je vršil v dvajsetem stoletju, 27. aprila 1913 pri seji društva Primož Trubar, št. 126 SNPJ.
Naj prvo hočem omeniti zgodovino društva, nadalje kdo je kriv tej neslogi in sovraštvu ko gre brat proti bratu v največji slovenski naselbini v /je-dinjenih državah.
Bilo je pet mesecev po 5. konvenciji SNPJ, ki se je vršila v Clevelandu. Društvo Naprej, št. 5 SNPJ je po konvenciji neprimerno hitro napredovalo glfcde članov. In v želji, da se Jednota še bolj razširja, seje v brata Korčitovi dvorani zbralo 22 bratov, ki <0 ustanovili 20. februarija 1910 novo društvo, ki si je nadelo ime "Primož Trubar".
Na že omenjeni dan se je iz v: lil začasni odbor, ki ob spre jetyu društva v Jednoto, bil odobren za celo leto.* Uradniki so bili: frank Ž/de, predsednik, Ignac S-petič podpredsednik, Frank Hudovernik, tajnik, Fer K ob 1 ar blagajnik, Jos. Globcč-nik zapisnikar, Mih. Lah, John Gabrenja in J. Mostečnik nadzorniki, Fr. Ivec vratar in John Dejak reditelj. In ravno ob času, ko so.se nova društva usta navljaja, se je društvo Primož Trubar lepo • razvijalo, in je šfrllo koncem leta 1911 že nao 80 članov.
Pomislimo na Prešernov verz: Dolgost življenja našega je kratka, al' dneva ne pove nobena pratka. Tega izreka srm se spominjali, ko nas je izne-nadila nemila novica, da j; kruta smrt ugrabila našega prvega predsednika. Pogrešamo ga še danes v tej hudi borbi proti na-silstvu članov društva Št. 5 SNPJ., ko se borimo za lasten društveni obstanek. Člani društva št. 5 SNPJ hodijo že cele tri n*2sece na seje našega društva, da tam hujskajo, da dobijo gotove podatke od oseb. katerih ne morejo videti in jih hočejo blatiti po njih listih. Posebno v zadnji izdaji "Pro-ietarca" so napravili c?l napad s strelkami na naše društvo. .Ranjki Frank Žele je bil doli- r agitator za društvo in č< hi bil 011 Še med nami. bi se kaj tacega nikdar ne zgodilo, kakor se je 27. aprila. Bil je predobro poznan na polju družabnega' življenja. Blag mu bodi spomin!
Nadomestili smo pokojnega z drugim predsednikom ter vršili započeto delo dalje. Društvo si je omislilo krasno zastavo, ki naj In se razvila ob priliki dve letnice društvenega obstanka, dne 18 februarija 12.
Društvo je imelo od tega časa lep ugled pri občinstvu v naselbini. Novi člani so vedno pristopali, društvo je lepo napredovalo tudi v finančnih razmerah je bilo vedno na trdni podlagi.
Seje društva so se vršile od ustanovitve do zadnjih par mesecev nazaj vedno v najlepši slogi. Člani so komaj čakali dive, kdaj se ima vršiti seja, ne da ibi hodili člani drugih društev na sejo poslušat, kaj se sklepa, itd. Od časa oddaje tajništva leta 1912 v me'secu ma-j-u po bratu Fr. Hudoverniku. ko je prevzel tajniške posle John Jug. so se pa začeli bratje pritoževati na sejah, čule
slabega
SEDEM PRIJETIH.
London. 30. aprila. Angles vlada je konečno prišla do pričanja, da ne bo drugače 1 ru od stranij bojevitih sufi cot da zapre vse njih hiše, ji razbije pohištvo in ustavi nadaljne govore. In tako se tudi zgodilo.
V sredo popoldne je ja dospela v glavni stan st get. prijela sedem žensk, ki s se tam nahajale, zaplenila pisma in knjige, kar s0 jih j fragete imele, razbila pis stroje in vse pohištvo ter bila vse slike na stenah, ra ženska se je upirala, je prijeta in odpeljana v ječo.
Državni pravnik Bodi je izjavil, da se je vlada tičala neprestanega divjanja fraget in bo odslej nastop največjo silo proti njim. gete so zadnje čase na At škem zagnale več bomb, ] gale so mnogo privatnih pij. zažgale so celo eno š< razdejale več železniš! staj. Škoda, ki so jo povz čile od novega leta sem, več milijonov dolarjev.
Vlada se je izjavila, da sufrageta, ki bo govi rila javnosti ali pa sploh kje, koj zaprta. Zaprti bodejo oni ljudje, ki bodejo pi ali raširjali literaturo janih žensk. Kdor bo v denarju sufragetam, prt.
Ko je policija dospela glavni stan sufraget, se je t zbralo že več tisoč ljudij, navdušeno odobravali policije. Slednja sufraget; pustila niti njih osebne ne. Vse. kar se je nahaja glavnem stanu je policija i plenila.
Zadnje čase je imela mnogo ženskih detektiv svoji službi. Te ženske dale vpisati med sufragete, so tako imele pristop k sejam sufraget, kjer so se I vali načrt, katera hiša zažge, in kje se naj vladi redi škoda. Angleška vlad •sedaj trdno odločena, da 11 pusti noibenega divjanja stt get.
Sajovic prijet
New York, N. YV30. a Naselniške oblasti so di kaj ustavile John Sajo\ je Ljubljančan, odkoder j begnil in odnesel s seboj tisoč kron. Bil je tajnik pi alkoholnega društva, se je izdal za dr. Mirko B ča. in naselniške oblasti ** skoro vrjele ter ga is da ga ni neki uradnrk i konzula spoznal kot defraudanta.
11 —
DENARJE V *TAR0 DOMOVI
pollljamo:
50 kron	................za
100 kron	................za
200 kron	................za
300 kron	................za
400 kron	................za
500 kron	................za
1000 kron	................za
2000 kron	.........za
Poitarlna Je viteta pri Uh Doma se nakazana »vote Izplačajo brez vinarja odb Naie denarne poiltjatva c. kr. pofttnl hranilni 12 dneh.
Denarje nam poetatl je i do 96000 v gotovini v ali regUtrir—— eke po Dom« afl pa New
FRANK
82
v H^H
nca u • MT or'
ncwvouk a
^n^RLWEEfVV^
RHEUMATISM
•OU1 - NIUWALOIA LUMMOO • COLO*


w^m
\n MTIK
■n • -	Hv T -I mm***-*
Glasilo,, ki je bil podpisan John
Kakor sem zvedel od gotove n a r o C nik a : I Urani, so podatki, priobčeni v .......lt.00 •Glasilu, popolnoma neresnič-
.......$3.00 ^HMijKii
iltvdln pa 3 CMte.
I brtt podpišs in OMbnocti k ne *pr«|«majo
Vsa pitmm, doiuvi m denar naj »c počilj« na:
DSKA AMERIKA,
<119 ST. CLAIR AVE. N. E.
_CLEVELAND. O.___
edward KAU8H, Publisher. LOUIS J. PIKO, Editor.
the Cltt tl.it.ff r
R«i»'» I y t.T.OOO Slo\ctiUit» iKrnincriHii City f i'level ml aiddMwhere. Ad'-er. .,tf» nnifqutrt.	i
TIL, C UY. PRINCITON ISO
■ 11 —^
itn te red M neoixl-ctaM matter January < 5th 190», at the po«t office at Cleveland, O ' the Act of M arch 1KTU.
No
35 Fri May 2*13 Vol VI.
Nadaljevanje iz prve strani.
Dopisi.
td. Konečnr je tako daleč prida je John Jug, kot tajnik ištva v letu 1912 priobčil v lasilu SNPJ napad na diu-itvo in odbornike glede denarja, ki j-s bil dvignjen na podlagi narejenega računa dne 19. decembra 191.2, O tem ne bom dalje razpravljal, odgovor za to pride v javnost, kakor sem slišal na seji, 27. aprila, da se prebral^ pismo od uprave lasila. Br. tajnik HudoverniJc namreč poslal v Glasilo ce-zadevo. Gctovi elementi ko naj čakajo dneva, kdaj bo od->r zagledal beli dan. V mesecu januarija 1912 je itopil k našemu društvu g. Grdina, katerega je gl. od-SNPJ na podlagi pravil??? iz Jednote meseca febru-
1913.
januarija se je prt seji en oglasil in vprašat, ako se njamo z dopisom g. A. Grki je bil priofbčen v Clev. fteriki. Večina bratov je bi-; za to. da on ni napadal dru-ampak gl. odbor SNPJ in se z njim pobota. Med tem so se pa vršile gotove r renče v lokalu na vogalu »s a ve. in 61. ceste. Tam je išče tistih, ki so začeli ruvati proti našemu dru-1. Že takoj na drugo sejo 1 prišla A. Gradišar in Som-c, člana društva št. 5. SNPJ.. idišar je najbolj uč.n člo-v Clevelandu, pt zna vso fijo in ves socijalizem. Ce-za predsednika vseučilišča so že hoteli imenovati. Tedaj jmela vstopa na sejo, ka-je bilo ič peročano v Gla-Zopet pri prihodnji seji dr. >ž Trubar je prišel drug ijak od dr. Naprej, št. 5, To je bil učeni Anton irlin, toda pred no se je se-a začela, je moral tudi ta polti šila in kopita.
»urjenje med brati je ra-od seje do seje. Ti učen-i, ki so prihajali od društva aprej na naše seje, niso imeli Bega povedati kot to, da bi le društva št. 126 izpreobr-lili. da bi se potem na sejali ve-Ino prepirali, kakor se pri njih ištvu št. 5, kjer je večni polom. Omenjeni učenjak, ki je lik društva Naprej, št. 5. rPJ je en dan pred sejo društva Primož Trubar ctl dan i . pri alkoholu učeno !>je stališče, in se v razlagan-učenosti talto zatopil , da pa je dobila še jutranja zora še vedno pri alkoholu.
Članom našega društva je Uo to na uho, in glede te^a bil njemu tih od zabranjen, ni imel druzega namena kot Grdino obrekovati. Po mo-mnenjn. če je bil 011 do 4. zjutraj pri pijači, gotovo i bil trezen, ampak možiček
ni. Številke v denarju se ne ujemajo s knjigami društva št., u6 SNPJ. Brata Hudovernik iti I*ali sta dala svoje zagovore v Glasilo, toda ker imajo pri izdaji Glasila tako zadrego, še ni bilo ničesar priobčenega. Pravi vzrok temu sem pa zvedel šele na seji 27. aprila, ko je prišel na sejo gl. predsednik br. Jakob Miklavčič in drugi nadzornik br, Martin Železničar. Sele tukaj s<> povedali, da je prišel dopis Ibr. Fr. lludover-nika prepozno na Glasilo, in da naj pi\j omenjena odbornika, nalašč poslana iz urada S. N.P.J, naredita konec prepirom, ki škeduje društvu in S.N, P.J.. Povedali so tudi, da dopis br. Htidovernika in br. I«a-lia Ibo šele v tej izdaji priobčen.
Ko je dr. predsednik br. Kos otvoril sejo, se je vnela debata glede zapisnika, da naj bi se popravila tečka, ki pravi da je društvo v svoji razburje nos ti na seji meseca marca vzelo br. Jugu za tri mesece bes. do, ker je to proti pravilom SNPJ. Do zaključka pa ni prišlo, ker člani so bili že tekom zadnjih treh *cj vedno bolj razburjeni, ker so bili izzivanj od 'članov dr. št. 5. Tu d i na sejo meseca aprila se je vrinilo skoro ena četrtina članov dr. Naprej, sami taki člani, ki it? iščejo druzega kot zgago, in da d; bijo gotove podatke za svoje liste, kar sem že poprej omenil.
V tej zmedi je br. predsednik zaključil sejo. ker društvo ima lahko seje bt\.z članov dr. Naprej št. 5. Glavni predsednik in nadzornik sta imela gotovo dovoljenje, a člani videč podobe Kužnika, (iradišarja. •Somraka, itd. so padli po njih ter jih po stopnjicah pometali iz dvorane. Konečno je letel .deit članov društva št. 5 po policijo, da je napravil red. in še potem na ulici je hotel brat brata napasti z nožem, namreč br. K. Koblar je bil tako napaden. Tako so ti ljudje od društva št. 5. toliko časa iskali zmešnjave, da so jo dobili, in da je stvar sedaj tako zapletena, da jo bo Uško razvozljati.
Člane društva št. 5. SNPJ. prosimo lepo— ne vse, ampak samo tiste, katerim gre to v nos — naj pustijo člane drugih društev pri miru. Društvo Primož Trubar bo nadalje lahko vodilo seje, kakor jih je vedno. P(. jasnil' sem torej vso stvar, da se bodejo gotove žilice ohladile. ki sodijo posamezne člane prepira, katerega bas oni sami povzročujeji. Glavni odbor SNPJ se pa prosi, da zapove takim, članom, ki iščejo samo prepir na seji, da to opustijo in b(> Rh Ije za vse.
Član dr. št. 126 SNPJ.
:e, da se nam pridru stvar čimprej uresniči. Kogar stvar zanfma, naj pride na sejo, ki se bo vršila v soboto, 3. maja ob pol osmih zvečer v dvorani rojaka Jos. Smrekarja na 82. cesti. Kavno tako opozarjam že vpisane člane, da se gotovo udeležijo, ker bo ukrepalo nadalje o stvari. Torej na svidenje v soboto zvečer.
John Požar, zapisnikar-
Newburg, Ohio. Prosim, da priobčite ta mali dopis iz naše naselbine, da sporočim rojakom, da smo se začeli tudi mi dratniti iz spanja, in da se je začelo tudi pri nas svitati.
Na društvenem" polju smo bili dobro preskrbljeni, in začeli smo torej misliti, kako bi «ii /boljšali svoj gmotni položaj. Posnemajoč zavedne roja-na St. Clair ave. se je tudi nas zbralo lepo število zadnjo nedeljo, 27. aprila ter smo enoglasno sklenili ustanoviti Slovensko Delavsko Zadružno Zvezo. Izvoljen je bil začasni ali pripravljalni odbor, ki bo preskrbel vse potrebno, da se stvar 'uresniči, Torej rojaki, ki se zavedate svojega bednega položaja in kateri želite nekoliko ceneje živeti, pridružite se iani, da se prej stvar uresniči. Omeniti moram, da vlada splo-tii; zanimanje, in ako bo šlo tako naprej, bodejo v kratkem meti svojo-lastno prodajalno. Seveda v začetku bo šlo bolj
Cleveland, Ohio. Bratom dr.
Clev. Slovenci, št. 14 S, D. Z. naznanjam, da se vršijo redne mesečn? seje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v Jt hn Grdinovi dvorani. Opozarjam vse člane, da se udeležijo seje, 11. maja, ko pride glavni predsednik k seji. Izvolili smo sLdeč odbor za letošnje leto: A nt. Svete' 6013 Glass ave. predsednik, Jos. Rus 1306 E, 55 St. podpredsednik, Ant n Lavrič; 6018 Glass ave. prvi tajnik, Louis Ekert, ijoi Nonfood, II. tajnik, John Mele 6023 Glass ave. blagajnik. l*r. Lavrič, reditelj, John Zakraj-šek vratar. Frank Končan. Jos. Lavrič in Jos. Pavlin nadzorniki. Kdor ima kaj opraviti v društvenih zadevali, naj se c glasi pri tajniku ali predseilni kn. Bratski pozdrav
Ant. Lavrič, tajnik
Collinwood, Ohio. V tukajš ui naselbini se je pričelo jako lepo gibanje za delavsko za-•dntžnico. Poročati meram, da smo se združili skupaj ta in ona stran, zraven pa še vabimo nottingbamske rojake. Prišli smo do sporazuma, da če bi -e sami c pili, bi ne bilo dosti vspehn na nobeni strani. Pri zadnjih dveh sestankih se jfc po/kazalo, da nam ne bo treba dosti več odlašati. Upamo, da tekom enega meseca se nam bo posrečilo to zaž^ljeno stvar javno ljudem pokazati, da se bo tudi po drugih slovenskih naselbinah vedelo, da smo tudi eollinwoodski Slovenci na-prednjaki. nakar bodemo lahko pt nosni, kojaki, povdarjam, da se vdeležujte sej vsako soboto. Pripeljite svoje" prijatelje in znance s seboj. Morda kakemu rojaku še ni znano, da smo sklenili, da bodemo eno soboto zborovali na tej strani, drugo soboto pa na drugi stra ni, kar je jako pravilno za vse. Vdeležite se toroj v polnen številu prihodnje seje, ki st vrši v cerkveni dvorani, 3. maja. zvečer ob 7. uri. Imamo mnogo važnega poročati in ukrepati.
Jos. Demšar, tajnik.
trgov
trdo, pa upamo, da nam bodo je gotovo invel 99'r v sebh j rojaki zadružniki iz St. Clair nr se je podal k počitku. Uve, pomagali z nasveti. Ravno je sploh kaj šel? In tak član ! tako je prišel zadnjo nedeljo v j ima potem pri drugem dru-! Nevvburg rojak Anton SUan, vu vstop?	/i je predsednik S. D. Z. Z.,
v tem času .-»e je dal John Pojasnil nam je glede delovan-fegovoriti od prej omeiV , ;a Zveze, in se par drugih raja-da jim je dal lažnjtrt! :cv. Hvala vam rojaki za trud da so skupaj zložili | n dobre nasvete, katere ste rostorii. kot j nam dali. nil, dop - v i enkrat apeliram na r«
Cleveland, Ohi£. (Opomba uredništva k tenvir dopisu Uredništvo ne prevzame nobe tie odgovornosti za sledeči dopis in odklanja sploh vsako od govornost. Pisec sam je cdgo voren za vse, kar piše. Mi pri-občujemo ta dopis L- kot uslugo našemu naročniku.)
2e zopet se drznem, da vas nadlegujem. Teško se mi je zagovarjati proti osebi, kakor je predsednik Zadružne Zveze g. iSelan. ker mi je osebno neznan. Ker se pa gre za resno stvar in za obstanek poštenega delovanja, zato pa se ne smem molčati, pač pa vidim, d je dobro, da se o stvari natančnejše pogovorimo. V svojem zadnjem dopisu v O. Ameriki, se je g. Selan izrazil, da v moji trgovini kričimo, tla bomo SI. Del, Z. Zvezo kmalu uničili. To ni resnica in morem tudi dokazati, pač pa je ravno nasprotno res, da se pri meni ni nikdar kaj tacega govorilo. Jaz za sebe in tudi ostali slovenski trgovci so 7.4 menoj enakega mnenja, da bi SI. 'Del. Z. Zveza 1 listala toliko časa, da bi se poskusili vsakovrstni časi. kakqr smo jih morali tudi mi trgovci poskusiti. Imeli smo čase, ko je (bilo blago poceni, in poceni sme ga prodajali. Imeli smo čase, da je bilo blago zopet dražje iti smo ga morali dražje prodajati ,kar se je ravno zgodili v zadnjih treh letih. Da je pa slučajno zadnje leto bilo splošno rodovitno po celi deželi to se imamo zahvaliti samo ene mu in ga še vprihodnje prositi, da nam da zopet rodovitnosti in obilnega živeža za naše vsakdanje potrebe, in ta je oni, katerega imenujemo vsi Najvišje-
Aila
_
nila k temu. elandu smo predajali celo zimo zeleno salato katero naši rojaki posebno ra di imajo. Najdražje smo pro dajali 8 centov funt, sedaj pa pa ko je Zadružna Zveza od prla lastno trgovino, se prodaja po 13 ali 14 centov funt. Od kod'j? to prišlo? Zveza ima tudi svojo lastno mesnico, pa predno je bila zadružna proda jalna še odprta, je bilo mesto 12 centov funt (tega pa tudi mi ne vrjamemo, ker vemo, kaj smo plačevali za funt mesa. Meso o a juho je bilo 15 centov. Opomba uredništva), a dane? je 13 in 14 centov funt.
Naj torej v kratkem povem, da če se blago poceni dobi, se poceni prodaja, če je drago, se dražje prodaja, Ako bi pa hotel kdo znižati draginjo, bi se pa moral vreči na velike truste za meso in zelenjavo! Te tlačite-lje ljudi-j bi se moralo najprvo odpraviti, ker dokler zasluži mesarski trust pri funtu mesa, katerega proda trgovec po 12 centov, celih 7 centov, dote daj se meso ne bo podražilo Saj se je pokazalo lansko leto pred sodiščem, kako s le par i mesarski trust s cenami. Prodaja najviše kar more, in kako se more potem ceno prodajati odjemalcem. Majhni ljudje niso odgovorni za draginjo, pač pa velike glave, ki so požrle stotine in stotine milijonov ljudskega denarja. Prisiliti bi se moralo tudi farmarje, da svoje blago ceneje prodajajo. potem bi se draginja šele nehala. Ako se to zgodi, bo vsakdo jako hvaležen, in mislim, da se bodemo kmalu sporafzu-meli. Vam pa dragi rojaki in vi odjemalci ter vsi trgovci in Sloov. Zad. Zveza vsem skupaj zaktičem, da narediti korak do zavednosti, ker le v tem se bo pokatzal obstanek do pravega in poštenega napredka. Propadejo naj obrekovanja, ne samo v Clevelandu ampak po širni Ameriki.
John Kuhar, trgovec.
Poražena Evropa.
Ali je to sploh mogoče? Pa se je vendar zgodilo. Cela Evropa je ustrahovana in se ne drzne nikamor naprej. .,Balkanski zavezniki so začeli vojsko proti Turkom. Tedaj je Evropa s svojimi 20 milijoni bajoneti zaklicala Balkancem: Ne smete se vojskovati, in tudi če se bojujete, ne 'bodete ničesar dosegli, ker četudi kaj vzamete, vseeno ne bo vaše. Balkanski zavezniki so sicer prebrali to evri psko grožnjo, potem so se pa silno nasmejali in šli nad Turka ter si medse-boj razdelili lep plen. To je bil
prvi poraz Evrope.
♦ ♦ *
Potem ko so evropske velesile z 20 milijoni bajonetov videle, da so Balkanci zmagoviti, so zaklicale: Do tu in nič več naprej. Krvavi ples naj se ustavi. Mi vam to zapovedujemo v menu človečanstva.
In balkanski zavezniki so se zopet ozrli nazaj, da pogledajo, kdo tako govori. In spet so se z velikim smehom rogali Evropi. Smejali so se Srbi, Črnogorci. Bulgari in Grki, in trgali kos za kosom od Turčije. * * *
In naprej so se se balkanske države bojevale, vzele so Dri-nopolje. Janino in prišle do Ca-talje. In zopet je zagrmela Evropa. ko so stale bulgarske čete pred Carigradom: Stoj, zmagovita vojska! Treba je skleniti mir. Takoj pojdite v London, da sklenemo mir.
In balkanski zaveznrki so res prišli v London in začeli so govoriti o miru. Zahtevali so Drinopolje in Skader. Hoteli so egejsko otočje in celo evropsko Turčijo. Hoteli so mnogo milijonov denarja. Toda Evro->a tega ni dovolila, in balkanski zavezniki so se nasmejali, jobrali so svoje klobuke in zc-pet odšli na sami

ne , *
ost
kah. In velevlasti, ki imajo 20 milijonov bajonetov, so bile sedaj v resnici jezne. Rekle so: Kar je, pa je. Sedaj pa mir. Skader mora biti albanski. Črnogorci, takoj se poberite od Skadra.
Črnogorski lev Nikolaj, najmanjši evropski kralj, se je pa smejal tem evropskim grožnjam in 20 milijonom bajonetov, in je pripeljal še hujše tepove pred Skader. Nikita ne popusti ničesar. In smeje se 011 in smejejo se balkanski zavezniki, a Srbi mu^elo svoje vojake pošiljajo na pomoč pred Skader,
kljub grožnjam Evrope. ♦ ♦
Evropa, vso tresoča se od jeze* in oborožena do zob, se je odločila, da prisili Črnogorce, da odnehajo od Skadra. In velikanske "Vejne ladije so priplule pred edino črnogorsko lu-ko Bar. Šestnajst evropskih vojnih ladij je nastavilo svoje topove proti Crnigcri, in angleški admiral je poslal ukaz: Le poglej te velikane. Popolnoma te Ibodemo uničili, če se ne pokoriš velesilam.
In črnogorski kralj Nikita se je zopet smejal. Ni se ustrašil vseh evropskih topov. Se huje je naskočil Skader, vzel je Ta-
raboš in podil Turke iz Skadra. + ♦ * >
Pred Barom plovejo teške vojne ladije. velesile so vse oborožene, Avstrija ima 80.000 vojakov, da kaznuje Črnogorce, ki je nečejo poslušati, in Avstrija pošlje zadnji ultimatum Črnogorcem.
I11 tako se mora konečno smejati vsak človek Avstriji in celi Evropi, ki je postavila na noge 20 milijonov bajonetov, pa se jih ne boji komaj peščica ljudij. Balkanski zavezniki se smejijo. Evropa pa iz jeze hoče sama skočiti na 20 milijonov bajonetov, ker so jo ugnali tako grdo majhni Črnogorci.
Influenca se vas ne bo polastila, če rabite pristni Pain Expeller ob Času in se ravnate
po navodilih na zavitku.
<»>
Generalna stvaka na Reki.
Vsled izprtja ddavcev v ladjedelnici "Damtbtus" na Reki je zavladalo med delavstvom vs'^h strok veliko razburjenje. Vodje raznih delavskih zvez so sklenili, <la proglase generalno stavko, o?- se ne ugodi delavskim zahtevam. Vsi, delavci so edini in stavka bi utegnila pomeniti v tem slučaju za mesto veliko škodo. Obenem se širi nezadovoljnost med raznim delavstvom tudi po drugih primorskih mestih. In nevarnost je, da bi prično na Reki delavci z generalno stavko, da jim pridružijo v simpatijski tavki tudi ostali delavci. —j Iz Dubrovnika poročajo, da je že zapustilo delo 300 pnstaniš-' kih delavcev. — Na Reki je izprtih sedaj 2000 delavcev, s tenl je občutno prizadetih okroglo 8000 os>:l>, in če ne bo vodstvo tovarne vsaj deloma ugodilo delavstvu, zna izbruhniti generalna stavka v par dneh.

Vsem našim prijateljem in znancem po Ameriki priporočamo naše naravno vino in žganje prve vrste. Mi žgemo v naš? lastni žganjarni vsakovrstno žganje, ki je garantirano, in zadovoljni bodete z naročilom, ker sicer vam vrnemo denar. Poskusite samo enkrat, in zadovoljni bodete.
Sprejemamo vsa naročila od ene galone naprej. Pri večjih naročbah dajemo znaten popust:
NIZKE CENE.
vajbo'jši domači tropinjevec. 5 galon s sodom $13.50
Dr< žnik, finega okusa. 5 galon s sodom.....$13.50
Najboljša domača slivovka. 5 galon s sodom 913.50 vniholje rudeče žganje, 5 galon s sodom ....$12.25
Pravi rum, 5 galon s sodom ...............$12.50
Francoski konjak 5 galon s sodom .........$13.50
VINA:
Rudeče naravno domače vino, 50 galon v sodu f25 00
Belo naravno domače vino, 50 galon v sodu $30.00 Belo naravno domače vino, 50 galon s sodom $35.00
Ako želi kdo pojasnila o drugih pijačah, ki tukaj niso označene, naj se obrne na nas, ker imamo vse pijače v zalogi in se priporočamo za številna naročila.
F*rvn NloveimUn družim
H OHIO BRANDY DISTILLING £
6102—04 ST. CLAIR AVENUE. CLEVELAND. OHIp.
Prank Sakser
Glavni urad : 82 Cortlaildt St, . NEW YORK, N. Y.
Pošilja
DENARJE v staro domovino
potom c, kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro in ceno.
Podružnica: 6104 St. Clair Ave.,
CLEVELAND. O.
/
Prodaja
PAROBRODNE LISTKE
za vse prekmorske parobrodne družbe po izvirnih cenah.
Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi
J, v	y|:i ■■ 4a
SSESsv
inovljena 13.
novembra 1910.
i &. -m- m
Cierclai
f
nlk: JOHN GORNIK.. 6106 St. Clalr Avenue. Ik: MART. COLARIfl, 1&820 Calcutta Ave. Tajnik: PRANK HUDOVBRNIK. 1243 E. bOth Street. Zapleni kar: JOHN JALOVEC, 1284 Eaat B6th Street. * ' Blagajnik: MIHAEL JALOVEO, 6424 SpUker Avenue, ornlkl: ANTON OfiTIR, «030 Bt. Clair Ave.; FRANK ftORlČ. 1«66 East 66th St.; MIHAEL WINTER. 6030 St. Clalr Avenue. JOHN MAJZELJ, 6128 Glaeo Avenue. Porotniki: AfIT. AHCIN, «218 Bt. Clair Ave.; FR. tIBBRT, 6124 Olaaa Ave. PoobtaAčeneo: ANTON ORDINA, 6127 Bt Clalr Avenue. Vrh4vnl zdravnik: J. M. SELldKAR, 6127 St Clalr Avenue. Val /doplei In druge uradne stvari, naj se po&lljajo na glavnega tajnika, denarne nakaanloe pa na glavnega blagajnika. Zvezino glaallo "CLEVELANDSKA AMERIKA"
Germanstvo in Slovanstvo. 1
tiu in udarcem na črnogorskega kralja vendar hvaležno kvitiral komplimente, ki jih je Rusiji napravil nemški kancelai*.
/
Nemškega kancelarja besede, <la se mora'Nemčija že zdaj pripravit: bližajočo se odločilno vojsko med Slovanstvom in Germanstvom, so napravile v celi Evropi mogočen vtisk. Kancelar je v svojem govoru naravnost reklamiral vso vojno sik), s katero razpolaga av-.stro-ogrska monarhija, za slučaj vojne med Germanstvom in Slovanstvom za pomoč Nemčiji
Izjava - nemškega kancelarja je merodajne kroge na Dunaju prestrašila in merodajne kroge v Petrogradu presenetila. Ker na Dunaju vendar ne morejo prezreti, da je večina avstrijskega prebivalstva slovanske narodnosti, so pritisnili v Berolinu in dosegli, da je nemški .kancelar svoj senzačni govor raztclmačil, to se pravi, preklical. V Petrogradu so to vzeli z zadovoljstvom na zpan-je in tninister Sazonov je v svojem komunikeju slovesiu potrdil, da razmerje med Rusijo in slovanskimi narodi izključuje vsako neprijateljstvo proti drugim državam in narcdom, ter da plemenska razlika še nikakor ne povzroča plemenskih ojev.
Ttrdi v Avstriji so hiteli me-rodajni krogi pojasnjevati, da it; avstrijska zunanja politika nikdar stala v znamenju boja med Germanstvom in Slovanstvom, in da tudi v balkanski krizi in avstr, zunanja politika šla v borbo za Nemštvo pro-ti Slovanstvu. Prav zanimive so bfle te skepektcracije različnih -oficijoznih listov. Vsekakor se je pisalo, da avstrijska zunanja politika ne želi drugega, kor prijateljstvo z balkanski-drzavami. .. No, kdor si je ^zapomnil različne nastope avstrijske zunanje politike v zadnjih mesecih, kdor se sporni na, kako je ta politika vsemu narodu nasprotovala, kar so želeli balkanski Slovani, ta bo znal ceniti te oficijozne Izjave Po nemškem kancelarju napovedani veliki plemenski boj med Germanstvom in Slovanstvom je t«di preklican, oziroma <rovrnjen. Berolin; Pe-trograd in Dunaj so v tem ozi ru edini, namreč v teoriji. Ce pa pogledamo, kaj se go-izgubimo vso vero v bese-in izjave, ki smo* jih slišali. Nemški državni zbor je odo-predlog o povečanju ar-e, katero povečanje je ute-Ijeval nemški kancelar prav oziri na prihodnjo vojno med Germanstvom in Slovanstvom.
princ Henrik, brat mskega cesarja, je šel na Angleško in veleoficijozna dunajska "Information ' pravi, da ima ta obisk namen, sprijazniti Angle|ko t Nemčijo in jo pribiti na stran Germanstva r Slovanstvo. Ravno tista "Information", ki je par dni ej zelo rezko nastopila prc-nemšfkemu kancelarju, po-ravlja z veseljem anglcško-o gibanje kot dokaz, da pripravlja plemensko grupi-[nje velikih sil in da German-zbira svoje moči za ple-o vojsko s Slovanom, in nemškem časopisju, ki je bi-dolga leta večinoma narod-;im indiferentno napram istim bojem v Avstriji, sedaj in bojev i tost panger-gii'banja udarja na si je go-
ii nja
t
Pripravljanje nemštva na boj zoper Srdvanstvo čutimo tudi pr,i nas. Zunanja politika hodu pc potih, kjer sicer zbira same neuspehe, a satno poostril-, je napetost med monarhijo in med slovanskimi državami. Ni treba naštevati detajlov, saj jih po?na vsak čitatelj časopisov. Vse. kar stori zunanja naša po« litika, ima na sebi značaj nasprotja do do Slovanov, značaj germanskega boja zoper slo-vanstvo; saj se vojske ne vodijo samo z orožjem, nego tu di z diplomatičnimi 111 gospodarskimi sredstvi, in kakor vsa zunanja politika, tako ima tu di vsa notranja politika v Cis litvanski in na Ogrskem značaj plemenskega boja zdruie nih Nemcev in Madžarov proti Slovanom, in nič ne kaže, da se bo kaj obrnilo na bolje.
Pogostoma čitamo v zadnjih časih uprav ginljive apele na avstrijske Slovane. Razumljivi so ti apeli, ali bolj kakcr vse besede, bi izdala dejanja. Ka ko naj bodo Slovani zadovoljni, ko čutijo vsak dan, da meri tvsa politika na to, potlačiti Slovane, to je nam uganjka
svo*
je prišel stražnik v
po njo ter jo odpeljal po "iv njeni rojstni kraj v nijo. Ko se je predstavila županu, je takoj odšla spet proti Trstu V pozni polnočni drl je hodila po ozkih ulicah starega mesta. Kaj je tam iskala, si vsakdo lahko misli. Njen namen pa je prekrižal stražnik, ki je tod okoli prikorakal. Ko je prišel do nje, jo vpraša;
Kaj delate tukaj?" Ona: Svojega moža čakam 1" Stražnik: Kako pa veste, da vaš mož ravno sem pride?" Ona: "Po eni strani ali po drugi bo menda prišel l" Stražnik pa, ki je Pepirio dobro poznal ter vedel, da ona debelo laže, jo odpelje na policijo. Policijski komisar jo vpraša: "Kako vam je ime?" Ona: "Marija Colautti!" Stražnik: Gospcd komisar, poglejte nekoliko bolje P Na to jej odgrne ruto, s katero je imela zagrnjen del obraza! Komisar: "O saj je to naša Pepina!'' Nato napravi listek in s tem jo spremlje stražnik v njeno navadno bivališče... v .zapor.
Tam ima pripravljeno obk-ko, stanovanje in vse kar potrebuje; edino žganja ni, ki ga ima ona najrajše. Pa naj bo, da je le pod streho in da ni lačna, drugo se že prenese; saj ni prvikrat, menda tudi zadnjikrat ne.
Jetniska klijentka.

Nikoli ni kradla, nikoli no benemu ni škodovala in vendar je bila zaprta čujte, že stodva-najstkrat. Neverjetno, toda re »nično. Pa, da boste razumeli kako je to mogoče, dovolite naj vam stvar nekoliko pojasnim! Nekdaj pred dvajsetimi leti službovala }e Pepina v raz nih službah za kuharico, včasih za sobarico, kakor je slu čaj pač nanesel; saj so v Trstu vedno službe na ra^polrffco. Nekoč. ko je bila še mlada, je bi la slučajno brez službe.
To je bilo tistega usodepol nega dne, ko so jo povabili \ gostilno prijatelji razne baze Pili* so in jedli, dokler je krč mar dajal. Ko pa je bila treba plačati, izgovarjali so se: "T si me sem zvabil, ti plačaj;" drugi in tretji je ravno tako govori f. Ko pa nihče ni ime okroglega v žepu, je bil konec ta, da so šli vsi seveda, prisil je no v zapor.
Med temi je bila tudi Pepi na. Ker je bila prvikrat zaprta ter zraven mladoletna, je dobi la neznatno kazen; hujše koi kazen pa je to, da je dobila iz gon iz rrrčsta. "Izgon" to pomeni, da imenovana oseba ne sme nikdar več v dotično me sto, iz katerega je bila izgna na. Ako pa bi se kljub temu povrnila, je že zadosti; ni treba da bi še kaj družeča učinila, primejo jo in zaprejo. Po končani kazni pa jo spet odpeljejo v njeno domovino. Tudi Pepina se je povrnila; ne enkrat, ampak že stojednajstič. Sedaj je torej stedvanajstič zaprta. Kakor vsakdo, tako ima tudi ona svoje prijateljice. Značaji te<i žensk pa so različni; n. pr. Pepina rada poje. Nejžjka rada joče, Uršika rada moli i.t.r. Te so tako rekoč jetnške kli-jeutke. Pepina je seveda kot prednica med njimi. To prednost si pač »že pridolbila; kaj-tf stodyapaj&tkrat biti v zaporu. to ni malenkost. Kadar je bila stotič zaprta je ^bhajala nekakšen jubilej, to je bilo smeha tisti dan: vse jetnice so ji
V sredi slovenske naselbine imam veliko hiš naprodaj. Vse
bolj natančno lahko vidite napisano na tftbti pred mo-'im stanovanjem.. Imam tudi na E. 45. cesti. Hišo za 2 družini, Skriljeva streha in velik ot. Proda 3* za $2900. Imam tudi mnogo hiš v Collin wood u naprodaj, dobijo se na obroke, mnogo hiš in lotov v Notting-tiamu. Za nadaljna pojasnila prašajte pri John Zulich 1197 i. 61. St. *	(38)
POZOR!
Za Collinwood znižane cene. Naznanjam visem, posebno tistim, ki so popraševali za ene ali druge vrste čevlje, da imam sedaj v zalogi vse vrste, rober-je in druge. Tudi poletno blago. Se priporočam rojakom za udeležbo.	(41)
Josip Kos, 15406 Calcutta ave. Stop 116.
Mali oglasi.
Naprodaj so tri hiše, lot 40x135 Prinesejo renta $47.00 na mesec. Kdor hitro kupi, dobi vse tri /hiše za $4100. V hišah je napeljana voda in plin. Polovico se plača takoj, drugo na obroke. Vprašajte na 1730 E. 37th St.	(36)
Slovenska kuharica dobi dobro delo. četudi ne zna angleško, druga dekla pa dobi dobro službo ket postrežnica goslom pr obedih. Mora znati angleško Dobre plače in stalne službe Vprašajte na 6107 St. Clair ave.	(35)
Hitro celi.
V slučaju poškodb kože, se mora rabiti mazilo, katero jih ■hitro zaceli. Najboljše kar se jih more dobiti je Severovo zdravilno mazilo. (Severa's Healing Ointment), ki hitro in pravilno ^zdravi rane. Posku site ga v slučajih opeklin, od-rg urez, ožgenin, bul, ran ali oprask 111 bote videli, kako hi •tro jih zdravi. Naprodaj je v lekarnah. Cena 25 centov. Ne vzemite drugega, kakor tiste ga, ki nosi napis: VV. E. Seve ra«Co., Cedar Rapids, Iowa.
Krojaški pomočnik dobi služ bo. Vpraša naj se takoj pri Fr Poje, 1374 E. 40 St. (36)
Kdor želi imeti hišo v najem in sicer na svežem zraku, na se oglasi pri Anton Darovec Stop 125, Nottingham, O. (39)
Deklica, ki zna angleško in slo vensko dobi delo pri zdrav niku. Za lahna hišna opravila samo nekaj ur ali za celi dan Vprašajte pri dr. Eink, 6202 St. Clair ave.	(37)
Zahvala.
Srčno se zahvaljujem prija teljem in znancem, ki so me obiskali ob priliki smrti moje ljubljene hčerke Josipine, ki je umrla v torek 29. aprila. Vsem izrekam na tem mestu najtop lejšo zahvalo, kakcr tudi g. A Grdini za prijazno postrežbo in ureditev pogreba. Frank Kaste lic 1016 £. 64 St.
Rad bi zvedel za naslov John Praznika. Pred dvema meseca sva bila skupaj v Cumberland, Maryland. Po domače mu pravijo Borovščak. Kdor ve zanj, sporoči na John Pakiž, , Gas Line, Northfield, Ohio.
Naprodaj je gcstilna v tovar niškem okraju mesta. Proda se jako poceni radi bolezni. Vprašajte na 4831 St. Clair ave.
J.00 za celo
Aostro* Americana
S. S. CO.
Direktna voAnJa med ! New Yorkom tu AvatroOgrako
NIZKE CENK.
Fina podvorba, električna luč, izvrstna kuhinja, prosto vino, kabine tretjega ras-reda na ladiji Kaiser Frans Joseph I. in Martha Wa-5 shington. Govorijo se vsi £ avstrijski jeziki.
KompanQa ima elcde£e dvovljakc: Katar Frani Joseph I., Martha Washington, Laura, Alka, Argentina, Ocenia, la dot« ladtye ee ie delqjo. Za tk podrobnosti m obrnite na generalne agente.
I Phelps Bros. & Co.t
j:* ;f j; 2 WukiagtM St New York, N.T. ;j;
ali pa na priznane agente
t Z. D. in Canada

Lepa prilika.
Proda se posestvo v stari domovini, in .sicer dve hiši, gospodarska poslopja in šest glav živine. Posestvo jre v vasi Glogo-vica. št. 25, fara Št. Vid pri Zatični, Kranjsko. Proda se prav poceni. Vprašajte pri John iSkvarča, 94$ E. 63rd St. Cleveland, Ohio.	(40)
Soba se odda v najem, brez hra ne. Vprašajte na 1008 E. 63rd Street.	(35)
POZOR!
Če želite vzeti stanovanje v najitin ali kupiti hišo in lot v Collitnvoodu, pridite najprvo k meni in poglejte, kaj je na razpolago.
Harold E. Emerich. Zemljišča na prodaj, zavarovalnina, javni notar. 16205 St. Clair ave. Tel Bell Eddy 649 J. Tel. Cuy. Wood 58, (40)
Naprodaj trgovina
sredi slovenske naselbine kjer se prodajajo čevlji, moški klobuki in srajce in spodnja oprava. Trgovina ima mnogo odjemalcev, lepo zalogo. Proda se radi odhoda v staro domo vino. Vprašajte pri Johtf Zulich 1197 E. 61 St.	(38)
Naprodaj je hiša, ima 9. ^ob in druga hiša, ki ima 5 sob, vo da plin, kanal, doib.r lot. Na 1602 E. 27 St. Cena $3500 Vprašajte na 1230 St. Clair ave.	(38)
Pozor rojaki!
Naprodaj je dobro obiskana mesarija in grocerija na 4122 Superior ave. V bližini je ve liko Slovencev in je zelo pri pravno za kakega slovenskega rojako. Poizve se ravnotam. -— (35
NAZNANILO.
Članom društva PrimožVTru bar, št. 126 SNPJ. naznanjam da bo nadaljevanje mesečne se je v petek, 2. maja v starih prostorih ob 8. uri zvečer. No vi člani, ki niso mogli pristopi ti, ker se seja ni vršila, bodo sprejeti na tej seji. Opozarja tno člane društva št. 5. S&PJ da nikar ne pridejo na to sejo ker pride lahko do drugega pre loma, kakor je bilo v mdeljo Ako nimate spoštovanja do društva, imejte vsaj srce do tistih članov, ki so družinski očetje, ki se borijo za vsak danji kruh po tovarnah pri da našnjih s lato h plačah. Koma sebe žive in si toliko pritrga jo na mesec, da plačajo ases mente $1.40. Lahko pride do t-.ga, da je društvo črtano in kam naj se tak revež obrne, ki je že član 2 ali 3 3 ali več let
člane našega društva pa prosim, da se ne razburjajo na se jah, kajti z mirnim potom bo demo uredili sedajni prepir, za govor pa naj dajo tisti, ki so napadeni. Na sejo pride zopet br. Martin 2eleznikar, da bo celo stvar preiskal, kdo je kriv blamaže, ki bo zapisana v zgodovini slovenstva v Ameriki Priobčiti sem moral ta oglas Cl. Ameriko, ker je za MGla silo" prepozno.
Fr.
OZON
Up jetičuih.
Če imate hud kašelj, krehatt in pljujete, če imate bolečine v edju, če zgubivate tezo, če nimate apetita, se potite ponoči in ste sploh slabi, pojdite ta-*oj k zdravniku, če nečete postati žrtev časovne bolezni — etike.
Edino pravo sredstvo, s katerim se moremo varovati proti jetiki je
OZON
S samim OZONOM so se dosegli čudoviti uspehi pri vseh boleznih pljuč, ledja in krvi, tako da so skoro vsa zdraviiča v državi že upeljala ozonske aparate.
Ne zgubite.upa!
OZON jc pomoč, katero iščete in vedno bo uspešna. Ni treba več, da zapustite dom, družino in prijatelje in greste tisoče milj dakč, da dobite pravi ozon, ki ugonobi bacile jetike. Učenjaki so prinesli to slavno zdravilo v nase mesto, in ozdravljenja po tem zdravilu so bila čudovita. Ni vam treba niti enega dneva zgubiti od va šega dela. Ko pride to zdravilo v pljuča in kri, takoj čutite njegovo korist, in v kratkem zgiiiie kašelj, vaš apetit je dober, -spanje se vrne, pridobite na moči in teži.
Vsa pojasnila o tem zdravljenju dobite v uradu
Dr. L. E. Siegelstein,
308 Permanent Bldg.
746 Euclid ave.
Našli smo
da Je aloTenskl soboidraralikl zavod imel kraten napredek lata 1912. Poell ao te povečal! sa 40%, cene so oatala lata. Ena cena vsem ljudem vselej. Ta aa ne poganja, vi dobita sa kar plaCate. Najbolje delo sa srednje cene. Nekaj Ttrokov, sakaj smo vedno zaposljenl.
1. Ml ne rabimo alabega, drobnega data. S. Inštrumenti so Cisti. 3. Delo najbolje. 4. Cene zmerne. 6. Občevanja uljttdno. VaS Jezik se govor! pri naa.
7.	Iikuton zdravnik sedmih lat
8.	Nail bolniki naa priporočajo.
9.	Samo najbolje blago se rabi.
10.	Največjo pozornoet posvečamo Slovencem. U. Vrednost denarja dobite pri naa. 11. Deremo sobe bres bolečin. II. Delo garantirano 10 let, če se kaj pokvari, zastonj popravimo.
14.	VI ste ▼ tem nrada doma.
15.	tenska postreiba. 16. Zdrav, čist urad. Vpraiajta jivojega sosedi. Prosta preiskava. Kjer naredimo drugo delo, aa računamo sa puljenje 10b.
Dr.A.A.Kalbfleisch
White Cross zobozdravnik.
y-
' !|p|
DOBRE PLINOVE PRIPRAVE
Ali veste, če imate prave pline e potrebščine v vaši kuhinji? Ali imate najboljli knrttaik, potnik in kuhalnik? Pridite in <>bi&čiu nato
IZLOZBO PLINOV« FtlFSAV.
Prva vrata od plinovega nrada, 621 Superior Ave. nasproti Holleudrn hot* ta. To jc najvtvja trgovina za plinove potrebščine v Ohio. Tam dobite vse, kar p trehujete sknpoo a uporabo pHia.
Mnogo novih iznajdb dobite v tej trgovini. Pridite jutri.
THE EAST 0M0 GAS COMPANY,
M EAST fcfc STIHI.®


SLOVENSKO
PODJETJE
Z naselbino rastejo tudi katerih dobite danea vse, kar dom in vaio družino.
V naii popolnoma naaevo bite veliko isbero, pohiitva, lnkor < Ico, kuhinjske omare, orni stole posteče, žimnice, posteljne: raznovrstni porcelan, kakor juho, rune skledice, vso lmb ponve, lonee, noše, rfike, šBoe, 2» le sto is 1 nih drugih posod in priprav, Id se r*b$epvi ttfi.
NAŠA POSEBNOST JE: POSODE VSAKE VRSTE PO......................	10c.
Pole« le trgovine p« hm ms tsi	POGUM
ZAVOD. Spnveosanm MMfik	an fe*9» ki
automobile sa vse prilike. Cms	
ntiSje. Postrežba točna.	
Fran Zakrajšek,
SLOVENSKI POCRESMK M »»IT«—IT * TRGOVINA S POHdTVOM.
6208 StClair-tT T*'
T«L

Najboljši SlownskMBiWIi stoika.
Prirejena za slovenski narod* strokovnjakov, Je založila Sfofeafc Cortlandt St, New York, N. T.
JOHN GORNIK,
»lovoetfct k rote*,
SH9 ST. OAK AVEMK.
Priporočam ae veem rojakom v nakup lepNv msdawHt Is
nih epomladaneklh ln letnih oblek ter enfcenj. po meri In fte narejene. Priporočam ae iliwilw el o* v napravo uniform In Izvršujem vea Snaga krojaika Priporočam tudi avoje veliko
'eSSla
•V Edini založnik vseh sokolskih potrebščin. Telefon Princeton 2402 W	»voj * «v«|Jiasat
SMNNHNBHNNNMMMMMMMi
Vsakateri se
boluje za
NEBO
CORK TIP
CIGARETE
NEBO
CIGARET
t taki dnu
KDOR HOČE DELA
nernjio knjigo.

m- VHlkl Sloveaako - Aafleikl Tot
da m bo lahko in hitro bra nHteg« prta«! u| aa*l. raagovor sa vsakdanjo potrebo. aavodOa sa ufMkth pisem la kako ae postane aiacHkaMfcl erflaTgaa.
MMPS**
Mi dajemo in zameqjamo pink znamke Najmanjša trgovina in najnižje cene.
Dalje prihodnjič
t$tNMPP
RIO DE LA PLATA
POTOPISNI ROMAN.
L. J.
m

TAli ste vi mogoor vprašali dovoljenje, ko ste požgali ■sčo? Seveda vam bi tega nib-dovolil, pa ste vseeno
"Senor, vi kradeteT "Dobro, pa sem vsaj posten l; vi str pa brezčasten konj-i tat in požigalec. Vam ost«-• ie sest tisoč papirnatih rjev, katere vam dam v aep. To je pošteno. Vi pa latjett tujo živino, in mesto da is plačali, zažge te gospodarjevo bi so. Vi prijemate mirne —In, ki vam niso nikdar nič »lega storile, in zahtevate od-SMnino." "Odškodnino? O tem jaz ni »e vem. Pol A til sem se itera, ker je bil z vami vred teške pregrehe. Tu-ns bi rsd dobil v svojo pest, le mogeL O kaki odškod-m pa ni govora.'* *Tim! Precej klepetate, se-■r major. Kje so pa vaii po-
z odškodnino?"' "lloji poslanci?*' vpraša je-
obema
moral v Mentevideo. (o vdlikih produktih ob Grande do Sul. HHjal sem torej t ladijo do Salto Grande, kjer sem naročil tovor za svojo ladijo. Pri tem mi je zahotelo, da bi spoznal tukajšnje kraje malo bolj natančno. Najela sva s krmilarjem splav, s katerim sva danes tukaj pristala. Pet dnij sva na njem plavala kot muhe na kisli kumari."
Cesar jrrfcat
. "Da, vaš poročnik zH I spremljevalcema." ^Kaj so bili ns «c5tanciji?" "H a hal Ne delajte kot bi »cesar o tem ne vedeli. Kako *C mogli biti vendar tako bebasti in pošiljati k nam ljudi, ki zahtevajo odškodnino. Adu fe smo lepo zaprli in sedaj bodejo kaznovani, 1o°t so vse pri-analt. In ker se ho pri tem velik* govorilo tudi o vašem ime-sn^ sem toliko uljuden, da greste z nami na eštancijo jerba-lerov. Potem pa vas spravimo * Montevideo, kj*r bodete lah lo svojega prijatelja in poli ega "komisarja" »naprosili, va,s zagovarja." Majdr molči. Tudi besedice m leče, ko izročim obema pa •tivjema denar, da ga odneseta staremu ranč»?Tju. ; Kmalu sta in odjahata. Mesec je pot.
pa ves kuhal od pogled je zadel daj orvtga. če bi
noži, bi nas go-
umorili.
laj se pa pripravimo za jo. Zraven pride tudi I)a-
"In tu ste bili napadeni?" "l)a. Ležala sva s krmilarjem v koči, ki je bila sredi splava. Bas je bilojutro in sem
.'»M'	.°.dPItl?!: I čini mnenjem:
"Popolnoma
nam^Hdruži D^Tena Indi janca, in nam pove, da so bili vojaki že pri njeni koči, so iz-prašeivali po majorju in celo omenili, da ne zaupajo več nje nemir možu. Odkar je naletel na nas, se seveda pri vojakih ni več prikazal, kar je bilo naravno, da povzroči sumnjo. Radi-.	- tega me Ajnas vpraša, če bi
Rio rilc dobro' da ?rek v°jakom' ° kjer bo z zvitim pogovorom
gotovo odvrnil vsako sumnjo.
Namesto mene pa odgovori
brat:
"Ne, to bi bilo nepotrebno. Zakaj naj bi odvračali pozornost teh ljudij od s-ebe, ko se nam je vendar pravkar povedala, da nas v tem skrivališču nikakor tie morejo dobiti. Mi se jih ne bojimo in jim bodemo to s tem dokazali, da jim pomagamo najti njiih načelnika. Ali ni res tako, senor?"
Slednje bes-ede so veljale meni in jaz mu pritrdim s slede-
ste prai
co hiše z »r<
teda v istem trenutku sem dobil tak udarec na nos, da sem ga hitro zopet v kočo potegnil. Weill Potem je pa prilezlo nekaj adu tov k nama v kočo, r„ nam naznanilo, da danes in jutri ne smeva naprej. Na to se i&'veda nisva ozirala, ker sv* midva plačala potniške stroške za splav, ne pa ti adutje. Ker so pa postali surovi, sva jih pometala iz koče in zlezla za njimi, da se zahvaliva za udarec na moj nos. Toda sto hudičev! Mislila sva, da je kakih
pra v imate. Vojakom moramo dati znamenje, da se nahajajo zgubljeni pri nas. Le vprašanje je, kdo jim bo naznanil. Kar se tiče mene, .sem pripravljen." m
"Ne, to je prenevarno za vas."
"Hal Jaz se ne bojim."
"Vem, toda v življensko nevarnost se ne smete podajati. •Mnoga pslov je zajčja smrt. Prijeli vas bodejo. Vi se sploh ne smete podajati v nevarnost,
. ... . ,klr jaz vem za nekoga, ki bi deset, petnajst ljudij, toda me- tQ ^ ir
. i	__ « * l_ n m. m m I« n«>lb>1'>. i.	n 1 # /1 •• I	*
ja, indijančeva žena. Tt
nrnerstick je imenoval svo-spremljevalca krmilarja. !el je baš meni nasproti. Bil je dolg, močan, širokoprs t, pravi mornar. Kdor foi 1 njemu v pest, ta bi se o pritožil nad gTdim ravnanjem.
"Senor, kako ste se pa dali vjeti, ker imab? vendar tako velikanske pesti?"
Krmilar me pogleda in od-vrne:
VDa, senor, moje pesti! )farsikdaj .sem se že na nje« zanesel, in z njimi sem ladijskega mačka lahko dvakrat okoli krova vlekel, in kjer sem udaril, tam ni rastla ne šmarnica ne reseda več. Raditega mi je pa grozno žal, da danes ne morem rabiti teh pesti). Vse je prišlo prehitro. In ti ljudje v tej okolici so premehki. Če jih pri-mem nekoliko bolj trdo, gre že vse skozi in skozi. In zdrobiti baš nečem nikogar."
In krmilar potlači kos mesa v usta, ki je moral tehtati najmanj pol funta, mirno stnrse z glavo ter žveči naprej, Spoznal sem se z njim, torej ni bilo treba nadaljnih pogovorov. Tumerstick me vpraša:
"Ali vam ugaja?"
"Jako," odvrnem.
"Moj najdražji mornar je, ta Larsen. Adut iz železa in mleka. Toda povejte mi, dragi Charley, kako se vam je jgodilo, odkar se nisva zadnjič
videla
"O
tem pozneje, kapitan,
Raje nam vi povejte, kako ste """* v past teh ljudij." Kapitan se pa popraska za in začne:
tako, kakor je prišla "The Wand" v luknjo, deželi pri-
sto njih so jih prikaže skoro petdeset. Niti časa nam niso pustili, da bi si ogledala njih obraze, pač pa so padli čez naju kot podgane. Poteni so pa naju pripeljali na suho, kjer so nas privezali ob drevesa. Not sir, položaj sicer ni bil nevaren, vendar prokleto neprijeten."
"Kaj pa z vašo lastnino? Ali so vam kaj vzeli ?*'
■Ne, dasi bi to najraje storili* Toda Frrk Tumerstick; si ne da tako hitro glave obriti. V žepu «em imel samo nekaj papirnatih wfoUarjev, ostali denar je pa tako skrit, da bi ga še sam ne dobil, če ne bi vedel, kje je skrit. Nekaj dolarjev so fai seveda vzeli. Naj jih imajo za miloščino. Tgda, sir, kaj se zgodi sedaj? Sicer se mi ne mudi preveč, vendar bi šel prav rad kmalu iz te močvirnate pokrajine."
"Upam, da bodete jutri že lahko proč."
"Ali bo banda izročila splav?"
Mislim, <ta bo. Če ne bo šlo zlepa, jih pa prisilimo zgrda. Toda v ostalem pa ti adutje prav lahko vzamejo splav. Mi čakamo tukaj, da pride mimo kaJc pa mik, 'ki nas vzame na krov. Kam ste pa namenjeni kapitan?"
"Ali hočete z menoj v Buenos Ayres? Sicer je Inka slaba, vendar si že poiščeva kak kraj. kjer se skupno zalbavamo.'*
"Tja doli sploh ne grem, ker moje potovanje je določeno v drugi snT?Ti."
"Kam pa,' če smem vprašati?" ,
Proti Gran Chaco, *kozi pampe, proti Tukumanu."
"Hm!" mrmra kapitan. "Sicer bi vas moral zavidati. Večkrat sem si že želel da bi jahal po panipi, kar mora biti silno zanimivo. Če ne bi moral najprvo v Buenos Ayres, tedaj bi takoj rekel, da greni 2 vami."
"Ali razumete španski jezik?"
"Izvrstno. Jaz govorim sploh vse jezike. Jahati in streljati znam tudi, in kaj še več zahtevate?"
Za odgovor nisem imel časa, ker zdajci se je vrnil Indijanec, ki je spremljal oba pastirja 7. denarjem preko močvirja. Ob-jednem pa tudi naznanil, da so v taboru opazili, da je major zginil, radičesar se je vojakov polastil velik strah.
"Ali pridejo mogoče tudi v vašo kočo pogleda©?" vprašani Indijanca.
"Najbrž, senor."
"Mogoče lahko zvohajo tudi naše skrivališče?"	0
"Ne. Potlje jako težavna, in tujec je sj|loh ne more najti
"In kdo je to?"
"Jaz sam. Nihče se ne bo drznil nastopiti proti bratu Jaguarju. O tem ste lahko prepričani, senor."
"Toda ali dobro veste, da
odvrne Larsen, "najbolj trde glave tolčem kot orehe, le žal, da tu nimam nobene prilike. Dajte mi priliko, potem pa vidite čudeže."
"Toda ali znate tudi streljati?"
'Hodil sem v Indiji od luke do luke, in ko smo lovili tigre, sem vendar moral znati petelina pri puški napeti."
In ko je tako zgovoril, se zopet vsede. Mož je bil pol originala. Brat je rad priznal, da se glede moči ne bi šel merit s krmilarjem.
Ko je bil pogovor leončan, se z bratom napotiva proti taborišču. Pot sem si že odprej zapomnil, tako da »va prišla srečno* mimo najbolj nevarnih ovinkov. Vojaki naju niso smeji videti skupaj, zato koraka brat nekoliko naprej, jaz pa mu sledim v primerni oddalje nosti.
Kmalu sreča dva vojaka. Ne kaj trenutkov obstoji pri njih Slišim, kako govori z njimi, potem pa vidim, da se vsi obrnejo. Jaz hitro plezam za njimi, m kmalu pridemo do mesta, kjer sem prej majorja zvezal in ga potožil na tla, da sem lahko rešil 9? dva jetnika. Od tu sem lahko precej dobro opazoval, kaj se godi. Oba vojaka nazna nita svoj prihod. Toda poro-' čila še nista končala, ko se za I čuje od vseh stranij glasen 1 krik. spoznali so brata. Takoj j ga obkolijo. Slišim, kako govori brat z zapovedujočim gla som proti vojakom. Oni pa raz^ burjereo odgovarjajo. Potem pa čujem, da govorita samo , dva, namreč brat in še eden izmed vojakov.
bo moč, ki vam daje upljiv, tu-i Skrbelo me je dejstvo, da so di dovolj velika pri teh lju- vojaki brata prav tesno obko-dtehi^	; lili. Celo straže so prišle bližje.
In brat Jaguar je toliko časa Pač mi ni Ibilo to teško brez-govoril, da sem moral konečno skrbnost porabiti za sebe in se dovoliti. Proti bratu obrnjen splaziti na polu tek.
rečem:
"Dobro, pojdite, senor, toda jaz vas bom spremljal."
"Ni mogoče. Dva vendar ne moreva v sovražnikov tabor.''
"Saj jaz tudi ne grem prav tja. Jaz ostanem na kakem me-
Društva in trgovci pozor!
Zopet smo založili večje število slovenskih rezitnih knjižic. Rczitne knjižice so tako narejene, da jih društva in trstu, odkoder gledam, kaj se bo 1 govci »lahko v vsakem mestu zgodilo."	j Zjedinjeniih držav rabijo. Rezi-
"bobro, torej me spremlja- ti so tiskani na finem, bekm te, dokler se vam ljubi. In bo-j papirju >n vezani skupaj 75 v dite tak0 pametni, da vzamete, eni knjižici. Vsako društvo bi tudi puško s seboj."	moralo imeti take režite za
"To bi bilo jako brezpanret- razna plačila. Cena eni knjiži-110. Pri zasledovanju sovražni- ci je 15 centov, po pošti 22c. ka bom moral večkrat plaziti ker znaša sama poštnina 7 cen-po tleh, in puška bi me samo tov. ovirala. Revolverji zadostujejo."
"Gotovo, tlasiravno tudi jaz ne nameravam na koga streljati. K temu pa pride še sveti strah, ki ga imajo pred mojim stanom, in poleg tvga pa imajo še drug vzrok, da se me bojijo."
"Kakšen vzrok?"
"Pokazati hočem. Pazite! Ne bojte se, da bi vat A kaj žalega storil."
In brat Jaguar me zgrabi z desnico pod prsmi za mojo lovsko srajco ter me z eno samo roko dvigne počasi navzgor, in me zrpet počasi spusti na tla.
"Sto zlomkov!" zakličem. "vrjel sem, da imate nenavadno moč, toda vi ste pravi velikan."
"Kaj ne, senor?" se smeje Hilario. "Te moči se bojijo. Le vrjemite mi, da bo malokdo mene skušal napasti. Če se pa to zgodi,jitedaj ga stisnem med prsti, da bo zgubil vse veselje do takega dela."
Hans Larsen, krmilar je do-sedaj popolnoma molčal. Vendar je toliko razumel, da se nekaj govori o veliki moči. Vstane torej in zakliče: ' "Vi govorit^ o velikansko moči, senor? Moje roke sem vani 'že pokazal, sedaj pa tudi lahko vidite, kaj te roke lahko naredijo. Kdor nosi ladijsko sidro okoli po ladiji, ta lahko strese tudi dva moža. Pazite!''
In po teh besedah me zgra-bi'z desnico, kakor me je prej brat zgrabil, z levico pa dvigne brata ter naju kot dva dečka dviguje in spušča navzdol. Potem pa naju spusti in reče:
"Če bi imel še zadaj dvoje rok. tedaj bi z veseljem dvignil
Niagara Falls BUFFALO
VIA
NICKEL PLATE ŽELEZNICE
Piifctkom 1. in 4, asi« *• bodejo pmUwIi tot-ai littki im *Ukc it. 2 ob »oholih ia u It. 4. in 6. ob n*dcfj>K vmI teden * poletni Kloni.
#!l.OO ste m In tja
U Bufl.lo Uhko in-fie ob 1:10 ti«t. v powitlfek
* URAD 733 EUCLID AVE

Najnovejše za rojake
L
Jedini naš rojak v Ameriki je dobil priznanje od vlade iz Wa-shingtona, da ima najboljša zdravila kakoršnih še ni bilo. Alpen tinktura, od katere v 3 dneh prenehajo lasje izpadati in v 6 tednih lepi, gosti lasje popolnoma zrastejo in ne bodo več izpadali in ne siveli. Alpen pomada, od katere moškim v 6.tednih krasni brki in bcada popolnoma zrastejo in ne bodo odpadli in ne siveli. Revmatl-zem, kostibolj, trganje v rokah nogah in krizicah, vam v 14 dneh popolnoma odpravim. Vsakovrstne rane opekline kurja očesa, bradovice, potne noge, ozebline in vse druge »lične bolezni ae pri iyeni hitro ozdravijo. Cenik pošljem zastonj ali pa pridite osebno. JAKOB WACHCIC,
Naznanjam $h ogromno zalogo oblek za nevtite, svilnato in kakor tudi obleke z žeketom po najnovejšem kroju i modi. Cene 90 jako nizke in izbera velika.
Sedaj imamo veliko zalogo otročjih oblek za birmo, kakor belih oblek za dekleta, fine volnene obleke za fante; vsakovrstnega kroja.
Sedaj je tudi čas, da kupite otročje slamnike, katere imamo kakor vsako leto v velikem številu. Cene so od 25c. do $2.00.
Posebna cena bode ta teden za ženske svilnate bluze, fine obleke z žeketom, otročje obleke in ženska krila, (fflj^ Dosti rojakov še ne ve, da imamo tudi čev|je za celo družno v zalogi, in da se cene vedno znižane., Samo poskusite en par in vedno boste naš odjemalec. Imamo tudi vsakovrstno blago na jarde, slinganje, fino volneno blago, belo blago za poročne obleke, svilo in vsakovrstno križasto blago za otročje ali ženske obleke.
Ne pozabite, da pri nas dobite, kar hočete od nog do glave in je cena vedno nižja kot kje drugje,
JERNEJ KNAUS,
6129 St. Clair Ave.

Prekinjeno delo
Naše vsakdanje življenje mora biti tako uravnano, da smo vedno aktivni ter da uporabimo vsak čas popolnoma po svoji zmožnosti. To nas dela zdrave in močne. Noben naših organov ne sme prekiniti svojega dela, da bi škodoval celemu tebesu.
Toda tudi največja pazljivost ne more včasih preprečiti kakega organa, da ne bi prekinil z delavnostjo ali popolnoma zaosdal. Zgodi se, da želodec nede sprejemati hrane ali neče vzeti toliko hrane kot jo truplo potrebuje. Včasih prenehajo jetsa ali prebavljalni organi z delom in hudo zaprtjie* je posledica. V takih slučajih je najbolje zdravilo
TRINERJEVO AMERIŠKO
GRENKO VINO
To očisti popolnoma ves sistem, brez bolečine ali neprili'ke. Objednem daje moč prebavljalnim organom in z njimi celemu telesu. Ono
ustavi zdrav apetit,
poveča odvajanje in
prežene zaprtje
notranje bolečine in krče
glavobol zlatenico	#
dviganje in bruhanje.
•Pomaga v vseh takih boleznih, kjer trpi (želodec, ko smo zgubili apetit, smo zaprti ali slabi. Priporočamo to vino pri roeTvoznosti in ženskih boleznin in pri kroničnem zaprtju. Po lekarnah.
JOSIP TRINER,
jf1 • \ .	' f ' "f , <" * '1	.	S
Importer In exporter.
XK>,
ysg$
U ■■: