Posamezna številka stane 20 vinarjev. Štev. 6. Radgona, dne 24. maja 1919. Leto I. Olasilo obmejnih'Slovencev.' Uredništvo in upravništvo v Radgoni, Murska ulica štev. ¡84. — Rokopisi se ne vračajo. Izhaja vsako soboto zjutraj in stane s poštnino vred do konca leta 1919 8 K, za pol leta 5 K, za četrt leta 2 K 50 vin. IMSERAT! : Ena štiristolpna petitvrs-ta 40 vin. Pri večkratni objavi primeren popust. Samozavest. Prihodnje dni dobi Nemška Avstrija odlok o svoji obsodbi. Razglašeni bodo mirovni pogoji, pred katerimi bo morala vpogniti svoj trdi tilnik. Obenem bodo j določene naše stalne meje. Še malo in obmejni Slovenci bomo zadihali prpsteje. Naša svoboda je danes le na papirju. Premehka, premalo odločna i je bila doslej naša vlada, da bi stopila kači na glavo. Premehki, premalo od očni pa smo mi sami, da bi razbili to tisočletno pošast, ki je žrela našo sveto zemljo in počasi a stalno zastrupljala telo in duh našega ljudstva Niti določitev naših meja nam ne prinese prave, svobode Njeni kovači smo marveč mi sami. Dobili bomo takorekoč le materijal, železo, iz katerega bomo lahko izkovali trajno, resnično svobodo. Kladivo, s katerim bomo delali, pa je narodna samo- j zavest. > Samozavest! Kako ubog je človek, ki se ne zaveda samega sebe; ki misli, da j sam ne more ničesar storiti! Samozavest \ je gibalo posameznika in narodov. Ko bi i ne bilo samozavesti, bi se človeštvo ne j pomaknilo niti za korak naprej Med nami obmejnimi Slovenci je bilo j doslej premalo narodne samozavesti. Koliko naših ljudi se je pred Nemci sramovalo svojega materinskega jezika? Koliko Nemcev ali nemčurjev se je pa q>*ed nami sramovalo nemškega jezika? Narod smo eni in drugi. Kar velja za Nemce, bi moralo veljati tudi za nas. Toda — Nemci so bili samozavestni, mi mehkužni in popustljivi. Zato smo postali narodno in gospodarsko odvisni od Nemcev, ker so nas Nemci smatrali za slabiče, ki sami ne morejo ničesar storiti. Tako so nas zaslepili z lažjo, da smo jim še sami verjeli in ni nas bilo sram! Brez narodne samozavesti ni prave svobode. Dokler ne bjo vsak naš človek prešinjen duha narodne -samozavesti, bodo mogoči janičarji med nami. janičarji pa so mogoči samo tam, kjer vlada hlapčestvo in odvisnost Z narodnd samozavestjo šele postanemo prosti in neodvisni, gospodarji na lastni zemlji. Določitev naših meja pomeni poglobitev naših dolžnosti, našega dela, naše i samozavesti. Zlasti na mejah mora biti narodna samozavest globoka in neomajana. Vse naše delo mora iti za tem smotrom. Gospodarske in prosvetne potrebe Murskega polja. Mursko polje ima vse pogoje za j uspešen razvoj in gospodarski procvit. j Dobra tla, ugodno podnebje, zdravo in j delavno prebivalstvo. Žita se pridela toliko, da lahko kmet tudi z ekstenzivnim obdelovanjem dobro izhaja ; izplača se konjereja in perutninarstvo. Od Murskega polja živi v veliki meri spodnji del Slov. goric, kjer so pretežno naseljeni viničarji in vinogradniki. Ti kraji, vštevši Gornje Medžimurje, gravitirajo prometno in gospodarsko k ’ Murskemu polju in njegovemu središču — Ljutomeru, prestolnici Prlekije. Vprašanje bodočnosti Murskega polja je vprašanje dobrih komunikacij (prometnih zvez) in razumnega gospodarstva. Za danes hočemo omeniti le glavne zahteve, ki jih j ima Mursko polje in katere morajo biti j rešene v doglednem času. Zaenkrat je za nas velevažno vprašanje Prekmurja! Ako bo Prekmurje naše, tedaj bo desni breg Mure zavarovan s širokim prekmurskim zaledjem, ki prav tako gravitira k Muri in tvori z Murskim poljem lepo gospodarsko celoto. Na tem dejstvu nič ne spremeni, da je ta celota presekana z reko Muro; Mura sama bi bila prej vez nego ovira naše gospodarske skupnosti; tem večjo vlogo pa je igrala doslej politična meja, ki je uravnavala mišljenje in delovanje prebivalstva v smeri državnega centralizma proti Gradcu in Dunaju oziroma Vel. Kaniži in Budapešti. Sicer nam že prvi pogled odkriva zemljepisno celoto: na obeh straneh greben vinorodnih gričev, med njimi bogata ravnina z Muro, katero spremlja neznatni pas gozdov in nerodovitnega močvirja, ki pa bo izginil pri bodoči regulaciji reke. Zategadelj zahteva Mursko polje encdušno, da se mu pridruži Prekmurje s vsem svojim narodnostnim področjem. V tem slučaju bo treba takoj izvršiti že zasnovano železniško zvezo med Radgono in Mursko Soboto V nasprotnem slučaju nastane za Mursko polje nov položaj. Postavljeno je v kot med dvema državama, meji na dveh straneh z inozemstvom: z Nemško Avstrijo in z Madžarsko. Zato bo morala država posvetiti posebno skrb ravno Murskemu polju. Vseskozi zavedno in gospodarsko močno ljudstvo bo najboljši branitelj Jugoslavije na dveh državnih mejah. Nemudoma bo treba nadaljevati progo ^pilje—Ljutomer. Projektirana je že dolgo zveza z Ormožem, ki bo služila bolj lo kalnim koristim, dočim je zveza med Ljutomerom in Čako vcem ne le za Medži- Strašni dan. Ruski spisal K. M. S ta n j uk o v ič. | (Dalje.) Ampak ne glede na njegovo divjo zunanjost in njegove robate besede, ki jih je rabil v občevanju z mornarji, je bil j Jegor Mitrič jako prostodušno in mirno j bitje, dobrosrčen, pri tem pa spreten in j vešč narednik. Nikdar ni žalil mornarjev — niti on, niti mornarji niso seveda smatrali njegovih besed za žalitev. Čeprav je bil sam vzgojen z batinami, ni nikoli vporab-ljal batini, marveč je povsod in vselej branil in zastopal mornarje, vsled česar je bil Jegor Mitrič pri celi posadki zelo priljubljen. Ko je dobil povelje od poročnika, je skočil urno naprej, vzel iz žepa medeno piščalko, visečo na enaki verižici in zapiskal kakor slavec. Žvižganje je bilo energično in veselo kot bi naznanjalo radostno vest. Ko je odpiskal, se je nagnil nad vhod pod palubo in zavpil s vso močjo svojega krepkega, od pijančevanja nekoliko hripavega glasu: „Druga straža, v kopelj! Veslarji v čoln!“ Po tem grmečem ukazu se je podal narednik po stopnicah navzdol, obhodil stanovanja ^pod palubo, ponavljal povelje in mrmral zadovoljno s samim seboj. Med tem so se mornarji odpravljali v kopelj. V platnene vrečice so si nabasali svežega perila, se preskrbeli z milom in se postavili v vrsto. Prišel je starejši častnik, ponovil kormilarju Nyrkovu povelje, da se mora vrniti najpozneje ob enajsti uri ter ukazal mornarjem, da stopijo v čoln, zibajoč se ob levem boku parnika. Mornarji so veselo stopali po lestvici, spleteni iz debelih vrvi, skakali v čoln in sedali na klopi. Za pet minut se je čoln, poln ljudi in z razpetimi jedri spustil v morje in letel naglo kot strela. Kmalu je izginil v sivi megli, ki je še vedno skrivala obalo. If. V častniški kajuti so se zbrali vsi krog velike mize, pokrite s snežnobelim prtom. Dve grmadi svežih žemelj, izdelek častniškega „cooca“ (kuharja), maslo, limone, steklenica konjaka, celo češplje so krasile mizo: dokaz gospodarskih zmožnosti in dobrih zalog upravitelja salona, mladega zdravnika Platona Vasiljeviča, izvoljenega že drugič za to častno a težavno službo. Razžarjena železna peč je silila odložiti olašče. Tako so sedeli udobno, pili čai in se hudovali nad prokletim Sahalinom, kamor jih je zanesla usoda. Hudovali so se tudi nad pasjim vremenom, pokrajino, zimo, nad prepočasnim nakladanjem premoga. Vsem, od starejšega častnika do najmlajšega člana tega zbora, je bilo skrajno neprijetno, da so se morali ustaviti v Dujskem. Taka „obala“ ni vabila k sebi mornarjev. Kaj bi jih tudi moglo vabiti? Bila je negostoljubna, goli breg z nesrečno kolonijo, par dolgočasnih barak, daleč zadaj pa brezkončni gozdovi. murje ampak tudi za celo državo velikega pomena, ker bi bila na ta način vsa severna meja obdana z železnicami in poleg tega bi se gospodarski promet nagibal polagoma proti jugu, na Balkan in k Adriji. Mura ima vodnih sil dovolj, da preskrbi celo Mursko polje in sosednjo ozemlje z elektriko. Tozadevno se je že pričelo z delom, vendar se dozdeva, da stvar ne gre naprej in bo treba vzeti širjo podlago. Važne so dobre ceste, zlasti v hribovitih krajih; država bi naj nadzorovala okraje, da store svojo dolžnost. Med posameznimi večjimi kraji bi se lahko uvedel avtomobilski promet. Večino nalog in podrobnega dela za gospodarski napredek pa bo moralo prevzeti naše ljudstvo samo. Pred vsem bo treba začeti z intenzivnim obdelovanjem. Ako priraste na primer na i ha 13 q žita, ali bi ne bilo dobro, če bi prirastlo 26 q? To bodo morali naši kmetje dobro premisliti in se za vselej otresti starokopitar-stva. Intenzivno in razumno obdelovanje pa je skoraj nemogoče brez gospodarske organizacije. Vso skrb bo treba posvetiti kmetiiskim podružnicam, gospodarskim zadrugam itd. Pa o tem prihodnjič kaj več. Gospodarski napredek je mogoč le tedaj, ako gre vsporedno z prosvetnim napredkom. Dobra šola, splošna in strokovna naobrazbal Za vzgled nam mora biti Češka, kjer ima skoraj vsak trg meščansko šolo, vsaka vas gospodarske tečaje in izobraževalna društva. Zato zahtevamo, da se posloveni meščanska šola v Radgoni, ki bo zadostovala za prvo silo; zahtevamo, da se osnuje v Ljutomeru kmetijska šola, ki se lahko nastani v bivši nemški šoli. Skrbeti se mora tudi za izobrazbo naše ženske mladine, ki je zlasti v teh krajih prirodno nadarjena in jako dovzetna za izobrazbo. Mursko polje odločno zahteva, da se mu posveti posebna skrb. Politični pregled. Kaj je novega po svetu? Kedaj bo mir? Kako se bodo dJočile m. j e ? Ali preneha draginja in pomanjkanje? Paka in enaka vprašanja se nam vsiljujejo neštetokrat. Dozdeva se, da so vezana z isto nitjo, pa kakor hitro se razvozlja eno, bodo rešena tudi ostala. V oposredju stoji vprašanje mirovnih pogojev. Parlška^konferenca dela zadnje dni s vso paro. Že v zadnji številki smo poročali, kako strogo je obsodila premagano Nemčijo. Tudi nemški delegatji niso mogli zatajiti dejstva, da je Nemčija v veliki meri kriva svetovne vojne, zato pa je sedaj vse prizadevanje zaman, da bi si obrisala roke kakor Poncij Pilat. Nemška Avstrija do danes še ni prejela mirovnih pogojev. Izročeni ji bodo bržkone tekom prihodnjih dni. Kakor poročajo iz zanesljivih virov, stoji vprašanje naših severnih meja zelo ugodno. Maribor s Špiljem in z železnico (torej tudi Radgona) nam je zasiguran. Zadnje dni je na dnevnem redu vprašanje Prekmurja, katero tvori nadaljevanje državne meje od Mure preko Baranje do Drave Upamo, da bomo v prihodnji številki prinesli natančnejše vesti. — Najtežji problem, katerega rešnje pariška mirovna konferenca, je jadransko vprašanje. V tem oziru še vedno ni doslo do trajne odločitve, zlasti ker je Italija nedostopna za vsak pametni sporazum, V splošnem pa se je naš položaj na mirovni konferenci zadnji teden precej izboljšal. Gotovo je, da dobimo vso Dalmacijo in Reko z delom Istre, kjer bo najbrž mejila reka Raša; v tem slučaju bi bila železniška proga Sv. Peter — Reka v naših rokah. Reka bo naše glavno pristanišče, ki bo osredotočilo ves naš uvoz in izvog, zbiralo vse žile našega gospodarskega življenja. Stem bomo tudi bližje rešitvi valutnega vprašanja in znižanja cen, ki je v vseh novih državah silno pereče. Turčija bo izginila iz Evrope. Kakor poročajo, se napravita iz evropske Turčije dva dela, katerih eden pripade Grški, drugi pa tvori mednarodno carigrajsko državo pod rotektoratom Amerike. Palestina (sveta dežela) in del Male Azije pride pod angleški protektorat. Antantine čete so že zasedle glavno maloazijsko pristanišče Smirno. Rusija polagoma zopet vstaja Te dni so antantine čete zasedle Petrograd, nameravajo pa operirati dalje proti Moskvi, gnezdu boijševiške revolucije. Pridružujejo se jim ruske čete, ki so že zdavn?j site boijševiške strahovlade V naši Jugoslaviji nič posebnega. V velikih dneh, ko se na svetovnem forumu odločuje usoda naših meja, so domači politični spori in dogodki brez ”ečjega pomena, j Vsa skrb pa mora biti posvečena ohranitvi notranjega miru, ker je edina rešitev našega j naroda v močni in edinstveni kraljevini i . Srbov, Hrvatov in Slovencev. Podpisovanje drž. posojila podaljšano do 30. t. m. tedenske novice. Naročnikom! Današnji številki prilagamo položnice vsem na- j ročnikom brez ozira na to, so li poravnali naročnino ali ne. Kdor je že plačal, naj položnico shrani, ostale pa vljudno prosimo, da poravnajo čimpreje. Akademske prireditve v Mariboru odgodene. Zaradi prekega soda so preložene na nedoločen čas vse akademske prireditve. Priprave pa se vrše naprej v še širšem obsegu in bodo akademske slavnosti prva prireditev v svobodnem jugoslovanskem Mariboru po proklamaciji miru. Prispevke naj društva, posojilnice in posamezni darovalci vpošiljajo naprej. Vsa mariborska društva naj prepustijo prednost pred vsako drugo prireditvijo v priliki proslave Maribora. — Odbor. Pristojbine za izvoznice. Ministrstvo za prehrano in obnovo je z odlokom z dne 9. maja 1919 odredilo, da se za vsako odpremno izkaznico (izvoznico) pobira pristojbina 10 K v prid ubožne akcije. Kurz krone. Kakor se poroča, je izdal ministr. svet v Beogradu odlok, s katerim se določa kurz krone s 300 K za 100 dinarjev. V kratkem se bodo pričele izmenjavati krone v dinarje. Kdor bo zamenjal pred 1. junijem, bo dobil za vsakih 100 K 5 dinarjev več kot pozneje. Polnoletnost z 21. letom. V naši državi se namerava zakonito uvesti polnoletnost z 21. letom. Slov. vseučilišče v Ljubljani. Z radostjo beležimo, da se je dne 19. maja otvoril v Ljubljani prvi tehnični visokošolski tečaj, ki je začetek slovenskega vseučilišča. Za naše meje. V komisijski založbi knjigarne L. Schwentner v Ljubljani je izšla brošura „Za naše meje. Primorski Slovenci ostanejo zvesti Jugoslaviji“. Brošura vsebuje govor poslanca dr. Dinko Puca v seji Narodnega predstavništva v Beogradu, ki se bavi z vprašanjem naših meja, zlasti onih na zapadu. Brošuro priporočamo! Stane 1 K 59 v in 10 odstotkov drag. pribitka. Prekmurje. Kakor poroča „Slov. Narod“, je izjavil hrv. publicist Lakatoš, ki se je pretekli teden vrnil od mirovne konference v Parizu, da je vprašanje Prekmurja v sledečem Stadiju: Državna meja, ki bo tekla od Baranje kakih 25 kilometrov severno vz dolž Drave, bo segala do Prekmurja. Velika Kaniža-ostane madžarska, a okraji Murska Sobota in Gornja Lendava do reke Rabe, kjer žiye Slovenci, bodo pripadli Jugoslaviji. — Glasom spomenice, katero je izdal in objavil v časopisju Prekmurski narodni svetvLjutomeru, je izbruhnila na Prekmurske n vstaja Ljudstvo se je uprlo samo in prosilo Jugoslavijo pomoči, katere pa žalibog ni našlo Madžari so baje iztirali več tisoč Slovencev in Slovenk v ujetništvo in požgali vasi. Čez 500 slovenskih kmetov je ubeglo čez Muro, da bi se pri nas oborožili. Sedaj se ne morejo vrniti in bodo morali v olavonijo na delo. — Kolikor smo prizvedeli, ni v okoliških vaseh Gederovci, Petrovcih i. dr. o divjanju Madžarov nobenih poročil Mejo pri Žetincih stražijo domači vojaki —- boljševiki. Maščevanje. Nemci so c pustoš.li celo Srbijo. Raz valili so mostove, razdrli želez, proge, oropali mesta m vasi, zakrivili nešteta zločinstva nad prebivalstvom, Enako v Belgiji in severni Franciji, podobno na Poljskem in v Rumuniji. Pa kljub grozoti svojegm meča niso zmagali in leže danes pomandrani na tleh. Srbi so morali prenesti najstruoenejšo ost nemške osvete; doživeli so najtežjo nesrečo, ki more zadeti svobodoljuben narod: bili so podjarmljeni, armada izgnana iz domovine, žene in starčki izročeni divji soldateski, gladu in pegavici. Pa danes so zmagovalci Srbi, Francozi, Belgijci. Njihove čete so vdrle v nemško ozemlje in lahko bi se strašno maščevale. Toda vidimo ravno nasprotno. V njihovih rokah je bila moč pravice, ki j im je izvojevala zmago in ki Je sedaj odložila meč ¡Vloč pravice je najdostojnejše in obenem največje maščevanje človeka in narodov. Pozor, naročniki! ProsinK\da se ’ pn pošiljanju naročnine vedno napiše „nov “ oziroma star narocm k Nezadovoljnost. Vojska je zrahljala in mestoma povsem prekinila tiste fine vezi, ki vežejo človeka z njegovo domovino, domačijo, rodbino Marsikaterega, ki preje ni zapustil meja svoje dežele, je vrgla v široki svet, med tuje narode z tujimi navadami. Šiloma je moral odganjati izpred oči sliko rojstne vasi, dihajočo tudi v spominih neko materinsko toploto in nežnost. Pa so tekla leta in ta čiovek se je vrnil izmučen domov. Opazil je,, da se ni nič izpremenilo: ista vas, isti ljudje, isti običaji. .Le on je bii pred samim seboj drugačen; on in tovariši, ki so preležali dolge mesece na frontah in v ujetniških taborih. Postal je duševno zlovoljen. Prehitro je pač pozabil na trpljenje v tujini. Tudi tam ni bilo kruha, sladkorja, mesa; ni bilo tistega, kar si je poželel. Danes zahteva vse mogoče udobnosti in misli, da ima prav. Ta duševna razdraže :ost se širi po vsem svetu in je koren vseh nemirov. Edino zdravilo je vrnitev k delu. Delo rodi uspeh in uspeh da zadovoljnost. Človek se umiri, zaupa zopet svoji rodbini, domačiji, domovini. Draga mu postane domača hiša, vas, polje, vinograd. V njegovi duši se boljinboli utrjuje, spoznanje, da ima zopet — domovino, katero treba ljubiti in braniti. — Naša dolžnost je, da vračamo ljudi k domači zemlji Vsak naš človek naj ima kos svoje zemlje, svojo hišico, svoje gospodarstvo in priliko, da dela ter pošteno preživi sebe in svojo obtelj. Cim bolj se bomo bližali temu idealu, tem trdnejša bo domovina, tem težje bo prekiniti vezi, ki vežejo vsakega posameznika k nji. Podpisujte 4°!o državno posojilo! lajnovejša poročila. Nemška Avstrija na mirovni konferenci. Ljubljanski dopisni urad poroča: Glasom pariških listov se bo mirovna pogodba izročila Avstrijcem v petek ali v soboto v veliki dvorani st. ger-mainskega gradu na enako slovesen način kakor Nemcem. Vprašanje ljudskega glasovanja na Koroškem. „Večerni list“ poroča dne 22. t. m. Z ozirom na nemško zahtevo, naj glede koroških meja odloči ljudsko glasovanje, je zahteval dr. Trumbič, naj se prideli slovenski del Koroške v zmislu našega minimalnega programa brez glasovanja Jugoslaviji. Glasovanje na Koroškem bi mogli sprejeti le, če se istočasno izvede ljudsko glasovanje tudi na Goriškem. (Op. ured. O ljudskem glasovanju na Štajerskem ni govora. Tu nam je zasigurano vse, kar zahtevamo.) Italija ne odneha. Ljubljanski dopisni urad poroča: Po pariških informacijah so ostala neposredna pogajanja med italijanskimi in jugoslovanskimi delegati brez uspeha. Sestanek Trumbiča in Orlanda je bil popolnoma brezuspešen, ker ni hotel Orlando v nobeni točki popustiti svojega stališča. Važne naredbe. Svojci onih, ki so | nastopili orožne vaje, dobe podporo. Prošnje se morajo vlagati pri občinskih uradih. — Odpošiljanje pisem, dopisnic, tiskovin itd. v Nemško Avstrijo in Čeho-jslo vaško je zopet dovoljeno. — Komur se e predpisal previsoki dohodninski davek, naj se pritoži pri davčnem okrajnem ob-lastvu, ki je dobilo nalog, da mora vpo-števati tudi zakasnele pritožbe. „Narodna obrana“. V Mariboru se je vršil pretečno nedeljo ustanovni občni zbor „Narodne obrane“, katera ima namen, združiti vse Slovence brez razlike stanu in strankarskega mišljenja v enotno narodno obrambno četo, kar je zlasti pri nas na meji pereča potreba. Podružnice se lahko osnujejo v vsakem kraju. „Narodna obrana“ izdaja glasilo „Obmejni branik“. O društvu spregovorimo — prihodnjič več. Dopisi. Ljutomer. Slovenke v Ljutomeru in okolici prirede v nedeljo, dne 15. t. m., ob 3. uri pop. v stari pivarni oziroma v gostilni »Triglav« efektno tombolo v prid Koroškim beguncem. Potrudite se v obilnem številu. Odbor prosi obenem za morebitne dobitke, ki se naj oddajo do 24. t. m. pri odvetniku dr. Stanjku. Ščavnica. (Zahvala). Odbor Posojilnice v Gornji Radgoni je velikodušno podaril 235 K za šolsko knjižnico obmejne šole na Ščavnici. Krajni šolski svet in šolsko vodstvo se zahvaljujeta najprisrčneje. Avstrija pred sodiščem. Avstro-Ogrske ni več Razpadla je, ker je morala biti uničena. Zakoni pravice so večni, njeni sodniki bede vedno in sodijo neizprosno. V kljub vsem strahotam, krvoločnosti in posurovelosti vidimo vendar v tisočletni zgodovini človeštva končno zmago pravice in resnice. Ta pravica je zapisala smrt Avstro-Ogrski. Tej državi ni bilo dovolj, da so morali teči potoki krvi za „blago kri“ enega samega, cesarja — krvoloka. Ona jfe hotela maščevalno iztrebiti cele narode, svoje narode, da bi mogočno zagospodoval nemški „volk“. Tisoče jih je povesila in postreljala, tisoče izstradala. In' nehote se vprašamo z Dostojevskim: Ako že morajo trpeti odrastli, ker so krivi življenja, čemu trpe otroci, mali, nedolžni otroci? In volčiča Avstrija je lokala tudi otroško kri, ubijala tudi deco ubogih Srbov. Avstrije ni več, a njen duh še živi. Vsa sredstva moramo vporabiti, da ga izženemo za večno iz naših vrst. Zločinstvo Avstrije moramo nabiti na vsa vrata, ki vodijo v našo bodočnost; njena grozodejstva nam morajo biti večen memento. Za to smo sklenili, da objavimo v našem listu govor poslanca dr. Tresič — Pavičiča v avstr, državnem zboru dne 19. oktobra 1917, ki je bil v Avstriji zaplenjen. Avstrijska vlada si pač ni pustiia očitati grehov. Ni je bilo sram, ampak škodovalo bi njenemu pohlepu, ko bi se smelo izvedeti, kako ostudno in prokleto je bilo njeno delo. Iz tega govora povzamemo sledeče: Naš narod je bil v tej vojski, kakor vedno, postavljen v prve vrste, do izkrvav- j Ijenja izpostavljen bobnečemu ognju; in j sistematski so ga hoteli iztrebili iz domačih i krajev, z vislicami, svinčenkami, bajoneti, j ječami, izgonom, interniranjem, prekim j sodom, evakuiranjem, gladom in z namenoma : razširjenimi kužnimi boleznimi. Takoj po krvavi žaloigri v Sarajevu, torej že pred vojsko, se je začel vihar iz-trebljavanja širiti proti Srbom in organizirala se je g-onja pod pokroviteljstvom oblasti. Srbske trgovine so povsod razbili in oropali in mnogo Srbov je bilo že takrat umorjenih. Poslanec Ivan Frank je pripovedoval v hrvatskem saboru, da mu je zagrebški politični šef prigovarjal, naj druhal pobije vse Srbe. Ko je vojska izbruhnila, pričel je vihar iztrebljenja vsih jugoslovanskih domoljubov. V vsej deželi je nastalo vpitje gorja in groze, kot bi izbruhnila kuga. Najeti časnikarji, „Naše jedinstvo“ v Splitu na čelu, so iznašli dan na dan atentate Srbov na vlake, parnike in druge vojaške transporte, da opravičijo drakonično ravnanje. Kdor je bil narodno zaveden in „nezanesljiv“, je bil konfiniran, interniran in obsojen; kdor je bii premlad ali prestar, je bil izpostavljen gladu; ostali demoralizirani in onečaščeni. V Dubrovniku so 75 ljudi v enem dnevu zaprli. Nastalo je stokanje, kakoršnega niso slišali stari zidovi mesta od velikega potresa. Stare Atene so postavile na Akropoli materi usmiljenja, oltar, sedanji rodovi pa so jo pregnali kot sramoto iz svojega srca, s sklepom, vse one iztrebiti, ki se pod njimi nočejo upogniti. Radi tega so izdali poskribcijske liste, da so v pripravnem trenutko vse voditelje zasledovali, kot talce mučili in tako spremenili ljudstvo v helote. Ko sem bil po trimesečni ječi v Mariboru zasli~an od nekega avditorja, mi je ta rekel: „Ne vem česa Vas dolžijo, kar lahko razumete, če pomislite, da smo zaprli samo v Dalmaciji, Istri in Kranjskem čez 5000 ljudi“. Sedaj si lahko mislimo, koliko jih je bilo zaprtih v Bosni, Hercegovini. Hrvaškem, Slavoniji in južni Ogrski. Ko nas je bilo v Splitu na stotine z različnimi hudodelci vkrcanih na ladjo; ko ‘ o nas na Reki, v takšnem dežju peljali na kolodvor, da ni bila niti nitka na nas suha, ko so nas vozili 3 dni in 4 noči črez Zagreb in Budimpešto v Maribor, brez vode in spanja, kot srbske vjetnike, 'zpostavljene udarcem in proklin-janju madžarskega prebivalstva, tedaj je marsikdo znorel in videl sem nesrečneža, ki je skočil skoz okno vlaka, nahajajočega se v najhujšem diru, v temo noči in smrti. Po teh štirih nočeh brez spanja so nas za- prli v jahalno šolo, iz katere je bilo izpeljano črez 100 voz konjskega gnoja. Morali smo na tem gnoju spati, skoraj zadušeni od smradu. Videli smo, kako so nam vojaki, ki so prinašali juho, pljuvali v kotel. (Dalje prihodnjič.) Razne vesti. Kako je Nemka porodila — prašiča. Ta čudež se je zgodil pred par dnevi v Špilju. Ženski iz lačne nemške dežele, ki je bila na visoki stopinji nosečnosti, je menda postalo slabo, pa so jo spravili v posebno dvorano, kjer se je kmalu na to odigral čuden prizor: ženska je brez posebnih bolečin postala precej drobnejša v pasu, skozi druga vrata pa so nesli obmejni pazniki lepo, pitano — prase. Ne vemo sicer, kaj se je zgodil o z novorojenčkom, toda mislimo si lahko, da so ga babice in botri — snedli z prav dobrim tekom. Znamenje časa! Kdo jo je odrešil. Pravijo, da je prišla nekoč k župniku v Ljutomeru priletna dekla, ki se je nameravala omožiti. Župnik jo je, kakor je že navada, izpraševal resnice krščanske vere. »Torej, Bog oče te je ustvaril, dobro si povedala. A kdo te je odrešil? jo vpraša župnik. »Pre iz Bučečovec eden«, je odvrnila srečna nevesta. Listnica uredništva. Ljutomeru. Hvala! Članek objavimo v nekoliko skrajšani obliki v eni prihodnjih številk. Volč. g. J. K. Hvaležni smo Vam, da se zanimate za »Mursko Stražo«. Dotičnim gospodom smo list odposlali. — Radenci. Mistificirala nas je oseba, ki slovi kot dober narodnjak. V prihodnjič bomo bolj previdni. Dopisa pa ne objavimo, ker bi izzval spor, pojasnila itd., ki so brezpomembna za širjo javnost. — Ljubljana. Došlo ob sklepu lista. Izide v prihodnji številki. Pozdrave! — Dopisnike prosimo, da nam pošiljajo kratka poročila, kolikor mogoče brez osebnih napadov. — Kdor želi pismen odgovor, naj priloži znamko. — Lokavci. Došlo ob sklepu lista. Izide v prihodnji številki. Govorite povsod slovensko! se je v soboto črn svilnat dežnik od gostilne Zangl do Radine. Kdo ga najde, naj ga odda za dobro nagrado pri upravništvu »Murske Straže». ob enem gospodinja, poštena, zanesljiva, 40 do 50 let stara, se sprejme takoj za vinograd v Policah. Plača po dogovoru. Izve se pri Anton Korošec-u, trgovcu v Radgoni (pri murskem mostu). Veleposestvo obstoječ iz enonadstropne hiše s 15 sobami, 8 gospodarskih poslopij in 100-oralov razne kulture, se proda s celim živim in mrtvim inventarjem vred. Vprašati pri upravništvu »Murske Straže.* t j. 10 oralov gozda, 15 oralov sadonosnika, 20 oralov njiv, 20 oralov travnika in 3 orale vinograda se skupno prodajo po nizki ceni. Dobra priložnost tistemu, ki si želi pridobiti in urediti veleposestvo. Na zemljišču se nahaja že hiša in klet V razširjanje zgradb se odda kupcu tik zemljišč solidno gospodarsko poslopje kot gradbeni materija!. Če treba, se poskrbi denarno posojilo. Kraj je pripraven za obrt in trgovino Kje se nahajajo ta zemljišča, pove upravništvo »Murske Straže« v Radgoni, Murska ulica štev. J 84 in ostale razjasnitve se dajo ustmeno pri lastniku. Po3or, kmalu bo košnja! Grajščina Štajnhof na Plitvičkem Vrhu razprodaje na drobno prvovrstne na Ščavnici. Kupec si izbere kolikost in kakovost travnika oziroma parcele poljubno. Cena nizka. Kogar zanima, naj se zglasi osebno na Štajnhofu. Naznanjam slavnemu občinstvu da prevzamen postavljanj® peči štedilnikov (šparherdov) in vsa v to stroko spadajoča dela. Delo izvršim brez napak ter prosim za mnogobrojna naročila. Filip Jurkovič, v Plitvičkem vrhu št. 40 pri Radgoni. Hans Schmidererja naslednik Ludvik Mlinarič naznanja da odpre Priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih suhih in oljnatih barv, čisti lenov firnež, lenovo olje, lake, brunolin, karbolineum, ter itd., in vsakovrstno orcdje za slikarje in pleskarje. Odprto po neti hiša g. Antaner Lastno izdelovanje oljnatih in steklenih (emaiS) barv. Prevzamejo se tudi vsakovrstna sobna in cerkvena slikarska dela po najnovejših vzorcih in nizki ceni. lja.li In dali. Izjava. Podpisani Feliks Vršič, trgovec v Ljutomeru, preklicujem svoje besede, da gospod Ferdo Herzog, trgovec in založnik tobaka v Ljutomeru, nima dovolj denarja za nakup tobaka, in da se zaradi tega dobi premalo tobaka, kot neresnične obžaljujem, ter se zahvaljujem, da je gospod Herzog odstopil od nadaljnega-postopanja prod meni. Ljutomer, dne IO. majnika 1919. Feliks Vršič. Čevljarske potrebščine kot usnje vseh vrst, podplate, gamaše, kopita, žreblje, rinke, sukanec (cviren), drete, pop, klince, pile, podlage (futer), pasto, pripravljeno in izgotovljeno obuvalo za odrasle in otroke in druge potrebščine najboljše kakovosti ponuja IGNAC ZAMUDA v Gornji Radgoni pri Murskem mostu Oene nizke. Postrežba solidna. Prva največja slovenska trgovina v Gornji Radgoni Franc Korošec ima v zalogi različno železo, žrehije, žice, cement, apno itd. Zaradi preselitve želi razprodati vse trgovske predmete na veliko in na malo kakor razno železje, osi, žreblje, kose, srpe, kamenja za brusiti, motike, kotle, alfe, cevi za vodovod, šraufe, lance, pečne cevi in plošče, žice, plužne deske in železa, razno stekleno blago, razne suhe barve, razne lake, lesene deske pol cola debele itd. itd. r registrovana zadruga z neomejeno zavezo Posojilnica v Gornji Radgoni "EZST-vv.ssi Tr-» -B "V TV» 1 sprejema od vsakega in njih obrestuje po najvišji obrestni meri. Obresti se JL Ml ■ d