Izhaja vsaki četrtek in velja s poštnino vred iz v Mariboru z pošiljanjem na dom
na celo leto . 3 fl. „ pol leta . 1 fl. 80 k. » \ n • — fl. 50 k. Brez pošiljanja na dom za celo leto 2 fl. 50 k. „ pol leta . 1 fl. 30 k. » 7. „ • — fl. 62 k. Posamezni listi se dobijo pri knjigaru Novaku na velikem trgu za o k.
SLOVENSKI
Podučiven list za slovensko ljudstvo.
Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi ne prijemajo.
Oznanila se prijemajo, plača za vrstico je 10 k. in za kolek 30 k.
„Poduk v gospodarstvu bogati deželo."
Stv. 23.
V Mariboru 19. septembra 1867.
Tečaj I.
Pravi kmet.
(Konec.)
Mnoge druge stvari bi se še lehko navedle, ktere so potrebne pravemu kmetu; hočem vendar le samo edno pri-djati, kar je posebno v denešnjih časih neogibljivo potrebno, ■». j.dcbra šolska omika in izobraženje uma. Dokler je bil kmet neveden in sirov, bil je potlačen, ubog, zaničevan. Odreja in omika ste ga vendar tudi v mnogih straneh osvobodile. Vpelanje ljudskih šol, v kterih se vsi otroci jim primernih stvari učijo, je ravno za kmetički stan neizmerna dobrota postalo in ga je podiglo v ednako ravnopravnost z drugimi bolj čislanimi stanovi. Sicer še dan dcnešnji mnogi mislijo, da se ni potrebno niti mnogo učiti, niti mnogo znati, če kdo hoče samo kmet biti; pa mnogo je vendar v tem, kake si ti ljudje mislijo kmete. Kes mnogo ni potrebno omike in uma pri delu, ktero tudi lehko vsaka ma-šina opravi; kteri vendar samo tako dela, tudi ni pravi kmet; in kteri nič dalje ne ve in ne dela, kot samo vse po stari navadi, ta v denešnjih časih ne more napredovati in skorej tudi ne obstati. Kakor je delal oče in dedek, je zna-biti prek in prek zadosti bilo za one čase; naši časi so vendar celo drugi in zahtevajo zatoraj tudi mnogo več od gospodarja in obrtnika.
Kteri tega ne veruje, naj pogleda na velik napredek, kte-rega je činilo gospodarstvo v zadnjih stoletjih. Hočemo ga v kratkem navesti: Razširilo se je sploh sejanje krompirja, kteri mnogo milionov ljudi hrani; vpeljala se je živinoreja v hlevih z deteljo, sejanje bele in rumene pese (burgunške repe, Runkelrube), po čemur se je živinoreja za dve tretine pomnožila; iznašli so se lajši in boljši plugi, brane; napravile so se mašine, s kterimi se mlati, seje, kosi, in še mnoge druge gospodarstvu zlo hasnovite mašine, po kterih se ne odstranijo samo mnogi in veliki stroški, temoč se tudi olajša poljedelstvo; napeljeva se voda iz mnogega zemljišča po odtokih in se tako pridobi mnogo zemlje za obdelovanje; zbolj-šala so se gnojišča in sploh pripravljanje gnoja; rabi se nov zlo hasnovit gnoj: koščena moka, gvano itd., po kterem so se pridelki poljedelstva zlo poboljšali in pomnožili; vpeljalo se je sejanje novih zlo hasnovitih gospodarskih stvari, p. tobaka, mela; podigla se je sviloreja ; zboljšala živinoreja, bčelarstvo in mnoge druge stvari. Moramo res po pravici reči, da skoraj ni oddelka v gospodarstvu, v kterem se ni posredno ali neposredno zlo napredovalo.
Od kod pa dojdejo in so došli vsi ti napredki? Gotovo ne iz nevednosti, nemislečnosti in da se je držalo starega kopita; temuč iz premišljevanja, prevdarjanja in dobrega spoznanja!
Ob času naših dedov in prededov je kmet lehko dobro živel, brez da bi se bil mnogo učil. Poljedelstvo je še bilo sploh v zibki; zemljišča so se dobivale še jako dober kup; obresti najemnine, plačila težakov in sploh potreboče so bile še zlo male. To je zdaj vse drugače; cena zemljišč in težakov plačila so trikrat veče. Iz vsega tega sledi, da gospodar mora trikrat več pridelati, če hoče izhajati. Mora si zatoraj vsak gospodar zlo prizadevati, da si, kar le mogoče, malo stroškov dela,in kakor le more,za obilno žetev skrbi. Pri tem pa je potrebno mnogo premišljevati, opazovati in prerajtovati, da, gotovo veliko več, kakor je to treba marsiktereniu delavcu v fabrikah ali obrtniku. — Tako mora pravi kmet pred vsem drugim dobro znati, kaka prst se nahaja na njegovem zemljišču, da potem
presoditi more, kaka zelišča na njem naj bolj rastejo. Potem še le presoditi zamore, kako ga obdelavati, gnojiti in kake zelišča na njem poredoma sejati. Vsak kraj ima tudi [svoje posebne sposobnosti, to pa se mora dobro znati, če hočeš mnogo dobička pridelati; tudi vsako zelišče ima svoje posebne potreboče in prinaša samo tedaj mnogo dobička, kedar se one dobro spoznajo in se po njih ravna.
Pravi kmet dobro ve, da si vso. gospodarstvo naj bolj povzdigne, če si priskrbi mnogo krme in izrodi mnogo živine. Mnogo krme daje mnogo gnoja, gnoj pa je prava moč vsega kmetovanja.
Starokopitneži so še zmirom zadovoljni s slabo krmo, s zločestimi travniki, pašami in s praho. Pretehtajoči kmet pa naskoro spozna, da si na njivi, na ktero vseje detelje, pese in kuruze za krmo, več senine vrednosti pridela, kot j na jednako velikem travniku, in da si zatoraj tudi v razmeri več živine redi in več gnoja napravi. — On ručuna, —in to je prva skušnja dobrega in umnega gospodarja. Brez raču-nenja, merenja, vaganja se ne more dobro opazovati, se ne more na tanko pogledati v gospodarske potreboče. Če kmet začne računati, mora gotovo tudi začeti segati po napredku v gospodarstvu in ga mora rabiti v svojo korist. Staro kopito nima večega neprijatelja, in vpeljanje novih stvari nima boljšega in zaneslivejšega prijatelja in skušnje kakor račune nje. Ako si kmet izračuna, da si z boljšim plugom svojo delo hitreje in bolj opravi, in toraj toliko in toliko časa in delavnih moči prihrani, si ga bode naskoro kupil, kajti se mu stroški za njega v kratkem povrnejo. On si bo v kratkem izrajtal, da mu denarji dobre obresti prinašati morajo, s kterimi si je popravil gnojišče, kupil mavca, različnega dobrega orodja ali dobrih gospodarskih knjig in časni k o v.
Sicer kmet navadno ne bere rad, nima tudi mnogo časa za to; prosto urico vendar za to vsak lahko najde, če le hoče; in človek, kteri pretehtovati ve, gre tudi rad dalje po tej poti, da si priskrbi nekoliko poduka in zve skušnje drugih.
K vsemu tenu je vendar pred vsem drugim potrebna dobra šolska omika; ona je silna moč, ktera še le čini, da kmet umejc svoj posel (svoje delovanje). — Ravno kakor mora prit fant, kteri hoče biti obrtnik, k dobremu mojstru za učeica, ravno tako bi morali stopiti fantje, kteri hočejo biti dobri gospodarje, v šolo k dobrim gospodarjem ; in ko bi se pri tem že bili nekoliko naučili, bi še morali potovati, da vidijo, kako se tudi dela v drugih krajih in pri drugih unnih gospodarjih; in tako dobro skušeni bi se še le morali vrioti na svoje posestvo. Bogati kmetički sini bi pa tudi morali obiskovati dobre kmetičke šole, v kterih bi se naučili za celo svoje življenje naj koristnejših stvari. Tukaj se še le učijo svoj pravi poklic dobro poznati; tukaj si prilastijo potrebnih naravskih znanost in se naučijo po svojem opazovanju vsa važna zboljšanja in napredke v gospodarstvu in kako te rabiti.
Če pa knetički sin takih šol ne more obiskovati, naj bere marljvo v veliki knjigi narave ; naj opazuje mnogovrstno in čuležno bitje in življenje narave, ktera bo jegova delavnica. Pnviden mladeneč kmečki bo vse žile napenjal, da postane pri v i kmet, ker pravi kmet je spreviden, svoboden in srečrn mož.
T.
Zgodovinski spominki za prosto slovensko
ljudstvo.
Spiaal Davorin Trstenjak.
VI.
Hakošne »o bile nekdaj štibre?
Po starih urharskih pismih od leta 1284 je v laški (Tiiffer) županiji kmet, kteri je imel celo pušo (hübe), na leto moral odrajtati štibre in sicer: 4 maseljne pšenice, 4 ma-seljne ovsa, eno svinjo ali pa 15 denarjev, eno ovco, ali pa 16 denarjev. Ovce so toraj bile več čislane, ko^ svinje.
V cirkniški dolini na Goriškem v Sentilski fari pa je kmet daval štibre: eden vagan (metzen) pšenice, 1 vagan ovsa, eno gorco boba, eno gorco maka, eno goreo ajdovega pšena, edno ovco ali pa 12 denarjev, 2 kolača kruha o Božiču, 1 piše v postu, 1 kokoš ob veliki noči, 20 jajc. Gorca je merila toliko, kolikor sedaj merica.
Vse te dače je dobivala zemljišna (gruntna) gosposka. Župan je imel pravice: 1 piut (firkelj) pšenice, 1 pint ovsa, 1 denar, 2 hleba kruha, 2 kokoši. V j areninski fari je bilo 100 podložnikov, kteri niso druge štibre plačevali, kakor vsak je moral o Martinovem dati 1 prolnika ali rejeno dobro krmljeno prase.
Zlatoličanje (ves v šentjanški fari na Dravskem polji) so imeli na štibri odrajtati : vsak kmet 8 maseljnov pšenice, V2 meceljna ovsa, 1 prase ali pa 12 denarjev, 1 ovco, ali pa o denarjev. Iz tega se vidi, da so pred 600 leti Slovenci bolje ovce redili, ko sedaj.
Gospodarske stvari.
Trsoznanstvo
(Dalje.)
Št. 45. Mor a ve c, rdeči, rother Mährer, rother Hans, Allemanda confertissima. Trs srednji, rozge tenke; listje, kakor pri valtelincu alj šopatni, debelo, veliko, ravno, precej globoko narezano, z rdečkastimi žilami, dolgošpičasto nazobčano, tanko volnato in ščetinasto; veruge, gornje na dnu trivoglate, proti zunaj bolj tesne, spodnje so samo poznate, peteljna naravnoč razširjena. Grozd srednji, ne vselej gost in dvojen; recelj kratek, debel, volnat, ščetinast. Vrednost: Trs je rodoviten, da dobro grozdje za vino in zobanje, in se mora razločiti od rdečega eirfanleca.
Št. 46. Janž, pisani, mehrfarbiger Hansel. Trs močen, rožje žoltozeleno, temnorisasto, kolenca oddaljena; listje okroglo, precej debelo, razun spodnjih, ravno, globoko vrezano, peteljni konec rdeč, volnat, spodej štopkasto volnato, špičasto zobčasto; veruge vse široke, gornje pokrite, peteljna tik petlje široko,' potem še nekaj bolj olločuo razširjena. Grozd srednji, gost, dolgo vejast, recelj prav dolg.
Vrednost: Trta je tirolska in precej rodovitna, vender da v mrzlih krajih kislo vino.
Št. 47. Belina jonska, weissejoniseheRebe, Condo-cladi. Trs precej močen, rozge globoko brazdnate; listje debelo, podolgasto, nektero samo tricapm, naprej zavito, končni cap dolg, načesan, veliko, topozobiasto, skoraj bolj ščetinasto; veruge, stranske, plitve, na dm ojstro voglate,
Sotem obločno razširjene in ravne. Grozd s:ednje velik, gost, ratkovejast, kakor srednja belina; recelj kratek, prav debel. V rodovitnosti, zorenju in okusu enak naši belini.
Št. 48. Moril j on ali Švicar pisani, zwefärbiger Morillon, bunte Schweizertraube, Aleppotraube, Venetianer, tranc. Morillon panache, Raisin de Suisse, lat. Vitis versicolor. Trs srednji, rozge tenke; listje zvihano, vender ravno, podolgasto, glavni zobi zelo dolgi, špičasti, med zobmi mal kratkošpičasti; vse veruge razširjene, v zgornjih večkrat zob; peteljna sulčasto odprta, na koncu zaprta. Grozd srednji, rallo vejast, recelj dolg. Jagode so bele, modre, modrobele, lisaste, ali celi grozd enak. Vrednost: Trs v dobri zemlji rodivit, zato je vreden, da se tudi zavolj barve posamezno na rte sadi. (Opazka). Že v starodavnem času je Kolumela uči, da se grozdje z raznobarvnimi jagodami dobi, če razne rozge v čevelj dolgo cev vtaknemo, ktere spodaj pol čevja čez inole, in tako vsajenim se sok zmeša, ker se v eden trs zjediniti morajo.)
St. 49. M o ri 1 j on modri, blauer Morillon, Ornithia stro-bilosa, enak Švicarju št. 48, razloči se po modri barvi, temnem bolj debelem listju, pozneje zori, je francosko pleme, in malov za nas vreden.
Št. 50. Moril j on b eli, weisser Morillon, Albillo iz Kri me, se ne razloči veliko od prejšnih dveh, nekaj po listju in ze-lenobelem grozdju, trta je prav rodovitna, sicer ni posebna za zobanje, vendar se priporoča še v slabe lege, ker navadno zori.
(Dalje prihodnjič.)
O preseljevanj« vinearjev.
Imamo sicer postave za vincarje in vinograjske posestnike, zakaj kar enega zadeva, zadeva ob enem i drugega, ker sta si oba v zvezi; toda niti ti niti lini jih zadostno poznajo, nekteri še slišali niso o njih! Deloma je krivo to, da niso vsem posestnikom vinograjskim razposlane, ali saj tako naznanjene, da bi si jih zamogli omisliti, in potem jihvincarju razložiti ali celo izročiti; deloma je pa tudi to krivo, da so le za Nemce stvarjene, ne pa v domačem jeziku spodobno razširjene. Jaz sem le na en iztis v slovenskem jeziku pri nekem viucarju naletel. — Inače pa ni duha ne sluka o njih.
V tih postavah je sicer povedano, kako se imajo vin-carji do svojih vinograjskih posestnikov, in vinograjski posestniki do svojih vinearjev obnašati; tudi je odločen čas, kdaj in kako se ima preselitev vinearjev zvrševati. Ali malo kdo se briga za te neznane postave, in one mirno počivajo v kakem skritem prašnatem kotičku, kakor marsiktere druge postave: o miru in varnosti oseb in posestev. Od tod ta strahovita pošast pretepanja, klanja in pobijanja, kakor so spet nedavno enega v Negovski župniji okraja zgornje Radgone ubili! — Toda vrnimo se nazaj. Ljudstvo se stare navade drži o preseljevanju vinearjev; in sicer: ako kaj ni prav posestniku vinograjskemu, da slovo viucarju; iu kadar se viucarju dozdeva, in si stan zboljšati želi, pa on posestniku svoj odhod ali preselitev naznani meseca julija ali avgusta, da se o dokončani trgat\i prememba dožene brez vsega nadavka. Bodisi temu kakor koli; vsekdar je o taki spremembi ali preselitvi vinearjev toča po vinogradu, toča okoli hiše in toča v hiši posebno takrat, ko se iz boljše vin-carije v slabejo preseljuje! — Jaz sem si v 20 letih le enkrat to poskusil in se popolnoma prepričal te hude ure. Zgoraj je rečeno, da je takrat toča po vinogradu; toda ne iz neba, temuč po vincarju, koji, ko zve slovo od posestnika meseca julija ali avgusta, da si lože zamore drugo vincarijo najti do dokončane trgatve, se ti ne bo več dotaknil trte; niti podrtega kolja postavil, niti mladik povezal, niti grozdja na bikih zemlje dotikajočega popravil in više povezal ali podprl, niti odgrebel zemlje, kjer je prenizko grozdje itd. In ako ima za se kakošna opravila, postavimo: travo kositi, vršiče porezati, in je prisiljen kteri podrt kol s trto postaviti, da si lože travo izpravi, bo pa tako uarejal, da se še huje od toče vse njegovo delo odlikuje: mladike so polomljene ali zvinjene, grozdje raztepeno, pozobano, vršiči posekani do polovice mladik ravno tistib trt, koje bi naj daljše ostati morale. Vinograd ni več prejšni: vse je križema, da se Bogu usmili!
Je pa toča tudi okoli hiše. Stene ogoljene in razdrte, nesnage povsod v obilnosti, drevje poškodovano, sadje pospravljeno— pokradeno, ako gaje tisto leto kaj bilo; gnojišče zanemarjeno, slama in seno odstranjeno itd. — strašna toča okoli hiše! —
Pa tudi v hiši takrat ni boljše. Kar je kretnega, gre ž njim — le potrte šipe na oknih, poškodovane dveri, odrto nesnažne stene in polomljena peč itd. ti ostane! — Po nadstropju na dilah se premetuje in vdeljuje, da se vsa hiša do podstrežja trese in razpoka! — In ako pred popravkov ni bilo, sedaj jih imaš na stote : na oknih, dverih, stenah, štu-katurih, tleh, podih, dilah, v hlevih, skednju itd. To ti je toča, kojo brezvestni vincarji pred odhodom narejajo! — Ako povsod ni tako, zna biti, da so drugi bolj vajeni takih uim, nevestnost in odurnega ravnanja.
Iz tega sledi: Ne daj preseliti si vincarju, ako ti je le nekoliko sposoben; saj veš pregovor: Izmed sto vinearjev, jih je 99......Na tem smo pa večidel vsi krivi s postavami vred, ker jih ne zvršujemo dosledno. Zato učimo se sami, in učimo druge in to po „domače"; z nemščino pri Slovencih nič ne opravimo, kakor s slavjanščino pri Nemcih
\
ne. — Kadar je pa krvava potreba spremembe, se pa pripravi na to trojno točo, koje se imaš nadjati iz zgoraj popisanega; izjem je menda redek.
A vincarji, ki imajo boljše vincarije, naj pomislijo, da so skozi in skozi vbogljivi, podučljivi in hvaležni, ako ravno jih tu ali tam ktera bridka kedaj zadene, ter se naj spominjajo: da je tudi večkrat v tednu kakošui praznik, to je: ne vedno bridko, težavno, hudo — in si spet lože od dahnejo — in naj prevdarjajo, da se jim pri vsem tem še dosti boljše godi, kot marsikteremu njih vrstnikov — celo vlastnikov! Premišljujte in prevdarjajte torej sledeče brez sebičnosti:
Vi imate naj manj en oral zemlje ali saj toliko, da dva, tri do 4 vagaue zrnja si posejati zamorete v lastno rabo, pri nekterih vincarijab še več. Razun tega še je kopanja pod grabicami in gred za solato, vugorke, zelje, sočivje itd. K temu še travnik in košenine po sadonosniku in okoli hiše. Koliko si pa znajo skrbne vincarice iz vinograda klaje, krme za krave in svinje spraviti, same najbolj vedo, ker tako rade iz vinograda travnik narejajo, to je: skrbijo, da najdalje ko le mogoče, .v njem trave in gabeza naberajo, kar pa ni pravo. Kako nek bi zamogel marsikter vincar po dvoje, troje do četvero repov goved, včasi tudi volov si rediti ter po troje do šestero prešičev si držati, ako nebi imel potrebne krme za toliko repov?! — Razun tega še dobiva tropin vsake baže: jabelčnih, hruškinih in vinskih vkupno 5 do 10 polovnjakov saj od gosposkih vinograjskih posestnikov; kar menda tudi ni brez vrednosti, ker vinske tropine se po 3 for. polovnjak prodajo, ali pa žganje iz njih kuha, in žganjico po 50 kr. naj manj' pint (bokal) prodaja. — K temu še drv ali sicer vej, rožja za kurjavo si slobodno nabira po vlastniko-vern gojzdu, ako nema naravnoč odkazanih sežnjev za to, kar je pri nekterih vlastnikih navada. K vsemu temu še se naj v ozir vzame to: da vincar nobenega dela zastonj ne opravlja, temuč vsakoršno delo se mu plačuje po 20, 25 do 30 kr. na dan! — Stanovanje, hlevi, skedenj itd. so mu v prosto rabo, in ako se kaj poškodje, vlastnik popravi s svojimi stroški.
Kar ima vincar v najemnini (štanti) kakor: rez, drugo kop, vezatvo, ni sicer najemnina preobilna , vendar razloček k večemu kakih 5 do 15 for. znese, ko bi vlastnik po težakih ta dela opravljati dal. To vkrajšenje pa vincarju nadomestujejo drugi obilni vsakdanji dohodki od njiv, travnikov, tropin, drv, stanovanja, denarni zaslužki, pijača, gnoj, stelja, napitki itd. Vse to mu ne more kislega obraza vzro-kovati — naj je le zmeren, reden, delaven, pravičen, odkritosrčen, pošten, resnico in snagoljuben, ter skrben kakor za svoj, tako tudi za vlastnikov blagostan, da vedno v svojem stanu popolnejši prihaja; potem se vincarju slabo ne godi. Tako boljši vinograjski posestniki v Radgonski in Ljutomerski okolici ravnajo z vincarji.
Na Goričkem pa imajo vincarji večidel vsa vinograjska opravila v najemnini (štanti) za primeren znesek v denarju, kar je sicer priličneje za vlastnika, koji se po takem ne briga veliko za izročena opravila, ker ve, da je vincarju samemu na tem ležeče, ako pred delo opravi gospodovo, da potem lože svoje zvršujc : to mu je nagon, da se pašči in žuri. Ta navada se pa ne da niti v Haložkib, niti Ljutomerskih, niti Radgonskih okolicah vpeljati; navada je zares železna srajca. In žalostno toda resnično je: živina se veliko pred privadi nove šege kot pa človek! — Tega se lahko prepričamo v vseh razmerah človeškega življenja, vzlasti pa sedaj, ko nam že tako močno za kožo gre — in vendar se noče priti do prave svetlobe pravičnosti in resnice.
Da bi pa vsa vinograjska opravila vincar v najemnini imel, ni svotovati; zakaj z gorečo svetilnico bi moral o solnčnem dnevu človeka iskati, koji bi po sprejeti pogodbi svoje dolžnosti na tenko k večemu hasku vlastnikovemu spolnoval.
Toliko o preseljevanju vincarjev in njih okoliščinah zasebnih.	Jančar.
Sadjoreja,
Večletni pridni bralci naših ljubih „Novic" imajo že lepe sadonosnike, kteri jim vsako leto prinašajo obilo dobička in veselja. Na gorenskem Kranjskem je sadjorejo razširil g. Lovro Pint ar, zdaj župnik v Breznici pri Radoljci, za kar
mu je res tamošnji svet hvaležen, ker sedaj se sadjem tržijo celo v Egipt. Posebno so menda na glasu gorenski kosmači ali štetinarce, zimske jabelka, ki so lepo žolto-rdeče in trpijo do velike noči prihodnjega leta. Na dolenskem Kranjskem in povsod na slovenskem Štajeruje podnebje tako ugodno za sadjorejo, da se vsak umen gospodar čuditi mora, kako da še ni vsak najmenjši prostor zasajen z drevesi. Od slovenskega Štajerja se sad lehko proda na Horvaško in Ogersko, in marsikter marljiv sadjorejec je že lepih petič s to barantijo si zaslužil. Posušene slive, ktere niso bile zakajene, so se lani kupovale cent po 17 do 18 goldinarjev; črešnje, višnje, breskve, hruške, jabelka in vsak drug sad pa se lehko speča za gotov denar, in ravno s to kupčijo so se ljudje okoli Gradca obogatili, kjer pa so tudi vse ceste in skoro vsi omejki ali vrati zasajeni z lepim drevjem. Pri tem ne smemo misliti, da si ne bomo včakali sadu, če še le v starši dobi začnemo drevje saditi; kajti za nekoliko let že rodi, če se jemljejo že 4 do 5 let stare požlahnjene drevesca; pa tudi sicer so pridelki v desetih do petnajstih letilk gotovi in hvalili nas bodo naši otroci in posnemali, če smo jim pokazali pot do blagostanja. Zmiraj se samo ozirati na svoje očake, ne stoji, ker tistokrat so bile druge potrebščine, celo druge razmere in zemlja še bolj rodovitna, ker je sedaj že prišla ob moč, če se ji ne vrača redno, kar se ji je odvzelo toliko let. Tedaj ne velja več pregovor: „saj je tak tudi delal moj oče in ded, in vendar dobro živel."
Pri nas na slovenskem Štajerji je živa potreba, da se ustanovi družtvo za povzdigo sadjoreje, ktero bi imelo pod-družnico v vsaki fari; in v desetih letih bomo imeli povsod sadonosnih vrtov. Vendar je treba počakati nove družtvene postave, preden se more kaj takoga sprožiti; tečas pa si naj posamezni sami pomagajo.
Jaz že več let sem zasajam sadno drevje sam pri sebi ali pa drugim pomagam in če mlade drevesca pridejo v globoko skopane, z dobroj zemljoj nopolnjene jame plitvo zasajene, tudi veselo rasejo in že v dveh letih sad donašajo, kterega pa že po leti potrgam, da rasti drevesc ne škodi. Žlahtne jablani, hruške, češplje, marelice, breskve itd. kupujem pri g. Lovru Pintarju, župniku v Breznici pri Radoljici (Radmansdorf) na Kranjskem, od kodar ne pridejo dražje, ko iz nemškega Gradca slaba roba s polamanimi koreninami. Poskusite tedaj, dragi slovenski rojaki in ne bote se kesali. Z Bogom!
V Brežcah dne 12. kimovca 1867.
Dr. Razlag, kmetovalec.
--K+--
Domače stvari.
Poteznost konjev. Na mehki ilovični stezi vleče konj 300 funtov, na navadni kamneni 600 fnt., na trdi 1600 fnt. na prav dobri stezi pa tudi 3000 fnt. To vendar samo velja, če je steza celo ravna (horizontalna); ker so pa take steze zelo redke, se na naj boljši stezi navadno ne more več nakladati za jednega konja, kakor samo 1200 do 2000 funtov. — Po reki, ktera silno teče, vleče jeaen konj 15 —• 16000 fnt. na počaso tekoči pa 55 — 80000 fnt., na vodotoku (kanalu) pa tudi 160.000 fnt. in še več. — Poprek vleče konj r.a vodotoku blizo 400 krat več, kakor na slabi cesti, in 60 krat več, kakor na naj boljši steži.
„Frauendrf. Bit."
Ako vinski sod splesni, kako si ga popraviš? V nekterih krajih po Istri vzamejo vina in kisa Cjesiha) po primeri soda; to skupaj dajo zavreti, pa vrelo vlijejo v sod, ga dobro za-čepijo, pustijo ga nekoliko časa stati, ga s tem poplahnejo, in to odvzame duh plesnovine.
Kako skrite kokošje ali račje gnjezda lehko najdeš? Kokošim ali racam, predno začnejo jajca nesti, vribaj maloku-hinske soli pred mrdo (Steiss). To jih podviza, da se nemudoma v gnjezdo podajo; gospodinja pa zdaj vidi, kje imajo gnjezdo, in v skritem gnjezdu se dostikrat po cele kope jajec najde. To je že stara skušnja; ker pa ni našim gospodinjam sploh znana, je vredna, da se dalje razglasi.
Osat dobra klaja. Osat, ki tako rad po sili raste in kmetovavcem nadlego in škodo dela na njivah, lahko porabiš za klajo. Otroti ti ga igraje naberejo, ti ga pa zasekaj in ali koj zeleuegi ali posušenega kladaj živini. Se konji ga rajši jedo, kakor grahorico ali oves, ter so po njem za delo tako močni, kasor po najboljši krmi. — Ne zaničujmo toraj osla zarad tega, ker osat rad je.	„Fraudrf. BI."
Novicar.
(Kmetovske zavarovalnice.) V nekterih krajih je navada, da si kmeti kake vasi ali celega kraja napravijo med seboj zavarovalnico, to je, da z združenimi močmi podpirajo tistega izmed sebe, kterega nesreča in škoda po ognju zadene. To so tako imenovane kmetovske zavarovalnice. Visoko mini-sterstvo notranjih zadev je take naprave za jako koristne spoznalo in posameznim namestništvoni dalo oblast, take združbe potrjevati in treba ni pri ministerstvu samem dovoljenja prositi. Tudi našim slovenskim kmetom bi bile te naprave priporočati. Okrajni zastopi bi imeli to koristno stvar v svojih okrogih pospeševati.
—	Srbska vlada je zastran onega sramotnega čina Turkov na ladji „Germania" prav ostro pismo turški vladi poslala, v kterem tirja sledeča: 1. Naj se iz službe denejo in kaznujejo vsi uradniki, kteri so se pri onem grdem činu vdeležili. 2. Mora se popolnoma povrnoti kvar, kteri se je po onem činu napravil. 3. Morajo se pravice zagotoviti, ki jih imajo Srbi zastran popotnih listov, in so jim pripoznane po pogodbah s Turki; kterih pa vendar turške gosposke nekoliko časa že celo niso hotele več pripoznavati, ter so jih že posilama kratile. 4. Mora se Turška zavezati, da napravi ostre vladine naredbe, po kterih se prihodnjič taki silni čini ne bodo mogli več goditi.
—	10. t. m. se je spet prigodil prav žalosten čin na posestvu nekega Francoza (Pellien) v Hrovaški. Tepli so se namreč kmetje z žandari, in mnogo kmetov je bilo ranjenih in nekaj tudi ustreljenih.
—	Državni zbor je sklican in bode imel 23. t. m. spet prvo ali prav za prav 27. sejo. Na dnevnem redu je: 1. volitev zapisovavcev. 2. Poročilo odbora, kteri se je posvetoval zastran kazenske postave od vlade predložene, ki zadeva odstranjenje telesne kazni. 3. Odborovo paročilo zastran MUhlfeld-ovega predloga, po kterem se naj premeni §. 120 reda kazenske pravde. (Zastran izpraševanja prič, ktere spadajo pod„ vojaško sodnija.)
—	Časnik „Napredak" piše : Če se potrdi, da so Turki kapitana Karadžič-a umorili, bo Srebska morala naprej z mečem v roki. V Srbski se bodo v kratkem stvari zgodile, s kterimi, pravijo, bo vsak Srbljin zadovoljen.
—	Cesar in cesarica sta 13. t. m. došla v Monakovo.
—	Iz Petrograda se je pisalo „Narod, list.": „Trenutek se bliža, v kterem se mora rešiti prašanje jutrovih dežel in tudi Slovanske zadeve v Evropi. Slovani morajo biti pripravljeni, da nastopi kmalu konfederacija med Slovani biva-jočimi zunaj Avstrije, brž ko bodo Turki iz Evrope pregnani.
—	V Genovi so bili zbrani prekanjeni prekucuhi, kteri so hoteli pogoje vsesvetnega miru napraviti. Tudi Garibahli je bil tamo, kterega so celo za častnega predsednika zvolili. Ali ni to smešno: Garibaldi z mavtarskimi prekucuhi, ki hočejo vse trone po svetu prevreči, stavlja pogodbe — splošnemu miru V
—	V nedeljo 15. t. m. je bila pri mali Nedelji velika narodna beseda, ktero je osnoval izkreni rodoljub gospod B. R. v spomin rajnega slovenskega zgodovinarja Antona Krempeljna, ki je tamo kot župnik živel in umrl. Snidlo se je več ko tri trisoč ljudi od vseh strani slovenskega Štajerja, iz Prekmurskega in tudi iz Kranjskega in Horvaškega. Lepih govorov, deklamacij, pesem je bilo mnogo slišati, kar hočemo prihodnjič bolj na tanko popisati.
—	Cesarski namestnik v Koroški grof Hohenwartb je vsled ministerskega vkaza, po kterem se mora rabiti slovenski jezik vvradnijah Štajarske, Kranjske, Koroške in v Istri ji, poslal pismo na ministerstvo, v kterem pravi, da tega v Koroški celó ni potrebno, ker tamo uikdo tega ne zahteva (?) in da vradniki tamo toliko slovenščine vedo in tudi rabijo, kolikor je potrebno; sicer se pa na Koroškem nihčer še ni pritožil, da nebi bil zadovoljen z dozdanjim vradovanjem. Pravi tudi dalje, da tega nobeden koroških poslancev, kterih je pet v državnem zboru, ni zahteval in tudi n; podpisal onega pisma, ki so ga dali na ministerstvo slovenski poslanci. — Radovedni smo, kaj bo ministerstvo na to storilo? Zastran Hohenwarth-ovega pisma pišejo med drugimi časnik „Pestb. vedom." tudi sledeče: Hohenwarth-ovo pismo je najboljše plačilo za to, da so se slovenski državni poslanci tako pridno obnašali. Razun slovenskih poslancev ni nikdo kaj drugega pričakoval. Radovedni smo, kaj bo vlada ni-to storila, ktera
se tako rada opira na vradniške poročila. To so slovenski državni poslanci za to zaslužili, da so bili nezvesti slovanskemu načrtu". — Tudi češki časnik „Nar. Listy" piše o H. pismu in sicer med ostalim tako: Slovenska doslednost je res prav lep sad prinesla; prej abecednik, zdaj pa poročilo Celovškega cesarskega namestnika! To so prav lepe nade, da se doseže to, zarad česar so gg. Toman, Klun, Svetec itd. šli na Dunaj! Sicer pa si ta čin slovenski poslanci naj sami razložijo; bili so prav pridni, so lepo bo-gali —- plačilo sledi. — Tako vnenji listi. Mi pa mislimo, da je zdaj zadnji čas, vladi prav resno povedati, da si Slovenci ne pustimo dalje pometati s svojimi pravicami. V ustavni državi nima ta ali oni deželni namestnik, niti ne vradniki, ampak le izbrani poslanci imajo govoriti o tem, kar je narodu na korist ali na škodo.
—	Iz Levova se piše: Gališko deželno poglavarstvo je te dni razglasilo povelje, po kterem se mora od prvega septembra v šolskem odseku samo vpolskemje-zikuvradovati. Vsi dopisi do tega odseka kakor po-prek vse dopisovanja med šolskimi vradi morajo biti prihodnjič v oficial nem t. j. polskem jeziku. Da se v južni Galiciji, kder stanujejo sami Rusini, od tega povelja odstopiti ne bode smelo, se samo po sebi razumeva, če pogledamo na to, kako so že do zdaj Polaki proti Rusinom postopali.
—	Tudi tukajšno mestno poglavarstvo ni hotelo zaostati za deželnim poglavarstvom, in toraj tudi brž vpeljalo pol ski kot vradni jezik.
—	Srbska skupščina se bode odprla 29. septembra (t.j. 10. oktobra) v Kragnjevcu.
—	Cesar in cesarica gresta 23. t. m. v Pešt in od tod na grajšino Godollo, kder ostaneta tri tedne; do 25. oktobra pa nek prideta v Pariz.
—	Upor v Hercegovini se širi krez reko Taro.
—	Ministerstvo nauka je izpraznjeno službo na Mariborski gimnaziji podelilo g. Jan. Pajku, dosedanjemu profesorju v Kranji. — Pravo!
—	Kakor se „Pozn. nov." iz Varšove piše, so prišli tje pruski častnici, ki bodo ruske vojake vadili (eksercirali). V orožnici je vse živo, da se napravijo puške iglenice po pruskem stroju.
Smešnica.
Po dokončanej skušnji stopijo g. dekan pred otroke, ter jih pohvalijo, pa tudi nemarneže okregajo, da so tolikokrat iz šole izostali, toraj nič ne znajo. „Eden" — rekli so dekan
—	„je celó tridesetkrat izostal!" — Kakor blisk skoči majhen fantič v drugej klopi nanoge, in poln veselja vzdigne roko, rekoč: „Jes, jes!"__
Tržna cena	rr		Í-. O ;	3	3
	— — ■>-3		JS	u ; PH	
pretekli teden.	!>		^ t		
	fl.	k.|| fl.! k		¡A. k.	rt. j k.
Pšenice vagan (drevenka) .	i 4 50		4 90	5! —	4 40
Rži ,, ....	3	—	3: 5	3 30	3'20
Ječmena „ ....	—			1 2 90	_l
Ovsa „ ....	1	58	l 55	1 1 60	l!50
Turšice (kuruze) vagan	3	—	3 15	3|io;	3' —
Ajde „	2	10.	g _	3 20;	2 60
Prosa „	4	60		3 40¡	_i_
Krompirja „ . . .	—	_ i	— 80	1 —I	1¡-
Govedine funt ....	—		— 24	_¡22	-24
Teletine „ ....		18	— 26	-26'	— !26
Svinjetine črstve funt		22	-26	1 ,	-25
Drv 86" trdih seženj (Klafter)	8	26	_¡_	6 90	780
„ iO ,, „		-!	4 35	1 1	
„ 36" mehkih „ . ., 18" ,, ,, .	5	50	_i_	6—j	5,80
	_	—1	3 05	i	i
Oglenja iz trdega lesa vagan		so;	-140,	-40	-40
„ „mehkega,, „	_	_•	- 30	-40	-35
Sena cent ....	1		— 70	— 55	— 95
Slame cent v šopah	—	so;	— 95	-40	—180
„ „ za steljo	—	60	—¡50	-30	—;60
Slanine (špeha) cent	36		44'-	40-	40-
Jajec, šest za ...	—	10.	-¡10	_1_1	_i_
Cesarski zlat velja 5 fl. 88 kr. a. v. Ižijo srebra 121.25. Harodno drž. posojilo 65.40.
Loterljine srečke.
V Gradcu 14. septembra 1867: 41 35 46 42 57
Prihodnje srečkanje je 25. septembra 1867.