257. številka. Ljubljana, v četrtek 9. novembra 1899. XXXII. leto. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40) kr. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuj)e dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. — Na naročbe, brez istodobne vpošiljatve naročnine, se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od fitiristopne peti t-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole1 frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu št. 12. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice št. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga št. 12. Telefon sl. 3-JL. Proračun za I. 1900. V včerajšnji seji poslanske zbornice je vodja finančnega ministrstva, dr. Knia-žiolucki predložil državni propračun in investicijski preliminar za 1. 1900 in to s precej brezbarvnim ekspozejem. Proračun je prvič sestavljen v kronah ter se drži pri tistih izdatkih, ki jih je plačati v zlatu, relacije, da je 42 gold. v zlatu toliko, ko 100 kron. Skupna potrebščina znaša po tem proračunu 1.585,403.933 K, pokritje pa 1.585,811.822 K, torej je čistega prebitka 407 889 K, za 528 193 K manj, kakor ga je izkazal proračun za 1. 1899 Za letos v proračun postavljena potrebščina je za 64,830.347 K višja, kakor je bila lanska, oziroma če se od te svote odšteje prebitek pri carinah, je narasla po trebščina za 56,324 107 K. Ta prirastek je provzročila v prvi vrsti regulacija plač tistih državnih uslužbencev, za katere ne velja zakon z dne 19. septembra 18U8. Tako se rabi za plačo državnih železniških uslužbencev 5,120 000 K več kakor prej, za plače državnih slug 8,000000 K več, za plače orožnikov 1,489 120 K in za plače finančnih stražnikov 2,400.000 K več kakor lani. K temu pa pride še svota 8,099.090 K, za katero se je vsled regulacije plač srednješolskih profesorjev povišal proračun naučnega ministrstva. V primeri z letošnjim letom je pokritje za prihodnje leto preliminirano za 64,302.154 K višje. Ta svota naj se dobi iz dosedanjih direktnih in indirektnih davkov, menda s tem, da se davčni vijak do skrajnosti navije. Direktni davki morejo prihodnje leto nest! 12,905.800 K več kakor letos. Samo osebna dohodarina mora nesti 46,200.000 K, za 5,160000 K več kakor letos. Indirektni davki morajo prihodnje leto nesti 45,359.780 K več kakor letos. Pre-računjeno je, da bo samo novi davek na sladkor vrgel 29,460.000 K več ko doslej, sicer pa da bo nesel davek na pivo LISTEK. „Dalibor". Opera v 3 dejanjih, besedilo spisal J. \Venzig, poslovenil J. Finžgar, glasbo zložil Bedfich Smetana. (K jutrišnji premieri.) V ravno nasprotni luči, kakor v raz posajeni, poskočni „Prodani nevesti" kaže se nam Smetanov genij v resnem, tragičnem „Dali boru", ki se pojavi jutri prvikrat na slovenskem odru. Ko je zmagovito prestopil iz ožjega obzorja čeških in bratskih slovanskih odrov mej tuji nemški svet, je po svoji krasni glasbi in obče priznani veliki muzikalni vrednosti si pridobil hipoma splošno priznanje naj-veljavnejših nemških muzikalnih kritikov, posebno dunajskih. Ker bodemo imeli priliko govoriti še v bodočih številkah našega lista o tem, se za danes omejimo nato, da podamo čitateljem v glavnih potezah jedro dejanja, katero je ženialni slovanski skladatelj opremil s tako krasno glasbeno obliko, da se mora nehote vsakomur omiliti junaški „Dalibor". V I. dejanji se zbira ljudstvo na dvorišči praškega dvora, da prisostvuje sodbi, ki jo bode vršil nad upornim Dalibor-jem kralj Vaclav. Mej ljudstvom je tudi 76,640.000 K, davek na žganje 68,400.000 K, davek na sladkor 99,000000 K, davek na petrolej 18,500000 K, sol bo nesla 45,128 000 K, tobak bo nesel 209,826.200 K, kolki in pristojbine pa 150,430.000 K. Zajedno z državnim proračunom je vlada predložila tudi investicijski preliminar za leto 1900. Potrebščina znaša 67,829.400 K, pokritje 1,149.100 K. Pri-mankljaj, ki znaša 66,680 300 K, se pokrije z izdajo 3'/a oziroma 4 odstotne kronske rente. Te številke nam dajejo dosti dobro in pregledno sliko ne samo položaja, v katerem se nahaja državno gospodarstvo, nego tudi splošnega ekonomičnega položaja v državi. Proračun je aktiven. To je dejstvo, katero pride toliko bolj v poštev, ker so se potrebščine zvišale za okroglih 56,000.000 kron. Vzlic tej večji potrebščini izhajala bo država z dosedanjimi viri svojih dohodkov, ali vijak se bo močno nategnil, da se pokrijejo novi izdatki. Vsi dohodki so višje preliminirani kakor doslej, tako visoko, da je še večje zvišanje nemogoče. In vender tudi vsi ti dohodki ne bodo zadostovali. Avstrija žrtvuje sicer v gospodarske, kulturne in socialne namene tako malo, kakor nobena druga civilizovana država, a vzlic temu se bodo državni izdatki znamenito zvišali in sicer v vojne namene. V te namene morajo narodi krvaveti. Že za prihodnje zasedanje delegacij se obeta, da bo vojna uprava zahtevala kolosalno svoto za zboljšanje častniških plač, za nove topove in Bog si vedi za kaj ' še vse, tako da se bodo morali dobiti novi viri dohodkom. A — kje? To je tisto veliko vprašanje, na katero vodja finančnega ministrstva v svojem ekspozeju ni dal odgovora. Sedanjih bremen že ni možno zvišati, sicer se ljudstvo pod njimi zaduši, a da bi se davčna moč prebivalstva pomladila in povečala, zato v naši državi nimajo smisla. Odpreti bi bilo vrata gospodarskemu napredku in omogočiti razvoj trgovine in obrtnosti, a kdo naj to pričakuje v naši reakcionarni policijski državi. sirota Juta, ki toži, da je njen dobrotnik Dalibor zdaj v ječi, a ona upa, da ga reši s pomočjo prijateljev. V velečastnem spre vodu nastopi kralj Vaclav s svojim spremstvom in s sodniki, ki bodo sodili Daliborja, ker je napadel in ubil grofa s Ploskovic, brata Milade. Ko ta nastopi in v daljši povesti razloži, kako je bil ubit njen brat, pozove kralj Daliborja, kateri naj se zagovarja. V neki praski z grofom s Ploskovic bil je ujet Daliborjev najboljši prijatelj Zdenko, katerega glasbeno nadarjenost popisuje Dalibor z navdušenimi besedami. Grof pa je dal Zdenka usmrtiti in poslal Daliborju krvavo glavo. Samo osveta bila je torej, kar je storil Dalibor. To ponosno pove kralju in sodnikom z moškimi besedami, ki vzbujajo srd kralja in njegovega spremstva ter sodnikov, ljudstvo pa natihem simpatizuje z jetnikom, katerega ponosno vedenje občuduje. Dalibor je obsojen v dosmrtno ječo in vse prošnje Miladine, v kateri se je izvršila čudna sprememba, so zaman. Ponos Daliborjev ji tako imponuje, da postane iz obtožiteljice njega zagovornica. Ko pa od kralja in sodnikov ne doseže milosti, se dogovori z J u t o , da ga rešita na vsak način z zvijačo. Z velikim dvospevom mej obema konča I. dejanje. Drago dejanje ima tri slike, ki pa so Machiavelli. (Dalje.) 1. Kako stališče zavzema Machiavelli proti rimski cerkvi? Machiavelli je izvestno gorel za blagor svojih rojakov. In Italijo ljubiti, Rim pa, rimskega vladarja sovražiti, kako se to združuje? Posebno iz našega slovenskega stališča sodeč, menili bi, da vsak vnet Italijan mora biti tudi vnet katoličan; saj ima vendar katoliška cerkev svoje središče v Italiji, papeži so po stari navadi skoro brez izjeme sami Italijani, večino v kardinalskom kolegiju imajo vedno Italijani, in koliko je ubogih italijanskih plemičev, ki dobijo v cerkveni karijeri ne samo dober kruh, ampak i visokih dostojanstev in častij! Diploma-tični zastopniki rimske cerkve bili so in so še vedno malone sami Italijani. Ako kateri narod, ima gotovo italijanski narod vzrokov, biti rimsko-katoliški veren, tako bi še dandanes mislili, ko gmotno uboga Italija, osobito pa Rim, v mnogem oziru res živi od katoliških pobožnikov ter romarjev. Kaj bi porekel Machiavelli na takovo mnenje? On, ki je poznal predobro svoj narod in njegove vladarje, saj je bil visok diplomatičen dostojanstvenik, tajnik deseterih državnih svetovalcev v Florenci, torej pravi „spiritus movens" fiorenške vlade —, on, ki je tudi dobro poznal rimsko cerkev in vse njene tajnosti — saj je bil več let tajnik kardinala Giulia Medici, poznejšega papeža Klementa VIL, on, katerega je papež Leo X. za nasvete prosil, on kakor bi nam iz vseh svojih del govoril vedni refrčn: „Ako se Italijani brez cerkve in proti njej ne spasijo, s ,pomočjo' cerkve gotovo poginejo". Machiavelli sicer tako odkritosrčno skoro nikjer ne piše; duh istega časa ne bil bi prenesel gole resnice njegovega nazi-ranja. Saj smo že gori rekli, kako dobro je Machiavelli umel „sub rosa" govoriti, tako da je celo vatikansko gospodo varal; saj so nekateri celo iz njegovih del dokazali rimsko pravovernost pisateljevo! mej seboj zvezane s krasno simfonično glasbo, ki je bistveni del. V prvi sliki nastopi Jutin ženin, Daliborjev oproda Vit, ki je nabral četo vojakov, kateri nastopijo z veselim petjem ter obljubijo Juti in njemu pospeševati delo do rešitve Daliborja. Druga slika kaže nam dvor s stanovanjem ječarja Beneša. Načelnik straži Budivoj opozarja starega Beneša, naj strogo pazi na jetnika Daliborja, za katerega mora jamčiti z lastno glavo. Mej tem pogovorom nastopi M i 1 a d a (kot deček preoblečena) in vzbudi pozornost nezaup-nega Budivoja. Ko pa pove Beneš, da je dečko sirota, ki je prišel pevajoč do njega ter da je iz usmiljenja do ubožca ga vzel k sebi, da mu pomaga in mu krati čas pri žalostnem ječarskem poslu, mu zagrozi Budivoj še entcrat, da ga zadene stroga kazen, če pobegne Dalibor. Milada, ki je mej tem neopažena podkupila na straži stoječega vojaka, se nemalo začudi, ko ji izroči stari Beneš gosli, katere naj še isti večer nese v globoki ječi zdihujočemu Daliborju, ki je prosil za to milost, katere mu ječar ni mogel odreči. V tretji sliki leži Dalibor v temni ječi. V sanjah se mu prikaže duh umorjenega prijatelja Zdenka, ki svira na gesli. Ko se prebudi Dalibor in vzdihuje po Ali kdor brez predsodkov Machiavel lija bere, ne more si zatajiti, da je Machiavelli vse drugo, samo katoličan ne; on niti kristjan več ni v pravem pomenu besede. Tisti, ki so Machiavellija proučili, so tudi najbrž vsi jedini v tem, da je Machiavelli pogan, ali pa celo, da sploh religioznih občutkov v sebi imel ni Saj je Machiavelli žil v dobi renesance, ko so se učenjaki ve-doma in namenoma otresali dekadentnega krščanstva in se z vnemo vračali k krepkemu poganstvu, iskajoč orientacije v poganskih klasičnih narodih; bili so to takozvani humanisti, in od tega časa še do dandanes datujejo humanistični študiji na naših gimnazijah ter vseučiliščih. Samo nekaj stavkov hočemo v dokaz tega navesti iz Machiavellija. V „Discorsi" („Pogovorih" o Liviju) razmotruje Machiavelli državne oblike v starem in svojem veku ter prihaja do zaključka, da so v starem veku prevladovale republike, vredne svobodoljubnih ljudij. To si pa Machiavelli razlaga na tale način: „Da so republičanske oblike v starem veku prevladovale in starinci svobodoljubnejši bili, to sledi iz različne vzgoje, in ta zopet sloni na raznoličnih naboženstvih stare in nove dobe. Naše naboženstvo nas uči, posvetno manje čislati, pogani so pa posvetno cenili najvišje. Oni so vsled tega bili brez človečnosti (humanitete) sedanjega rodu; to že kaže sijajnost in krvava divjost njihovih daritev. Stara vera ni nikoga posvetila razen vojskovodje in kneze, in kdor si je ustanovil posvetne slave, dočira krščanstvo premišljevalno življenje in ponižnost proslavlja. Krščanstvo je največje dobro postavilo v poniževanje samega sebe, v preziranje in zaničevanje zemeljskih stvarij, poganstvo pa v duševno velikost in telesno silo in kar drugega še človeka krepf. In ako naša vera zahteva, da moremo moč imeti, je to bolj negativna ko aktivna moč, bolj potrpežljivost ko energija. Takovi nauki so, zdi se, svet omehkužili in ga izročili v roke hudobnežev, kateri so razširjanjem in pospeševanjem teh maksim ljudi lahko krotiti zamogli, ki so rajši, samo da izgubljenem prijatelju, začuje ropot zapahov in prikaže se z gosli v roki Milada (deček), katero začudeno vpraša, kdo je, nespoznavši je v moški obleki. Ko se mu Milada razodene in se obtoži, da je ona kriva njegove nesreče, da se je njen srd spremenil v ljubezen, se zbudi tudi v njem ljubezen do nje in s krasnim ljubavnim dvospevom konča to dejanje. Tretjega dejanja 1. slika nam kaže razsvetljeno kraljevsko dvorano, v katero je Vaclav pozno v noč sklical sodnike in svetovalce, da v novic sodijo o zaroti, ki se je razkrila, in katere namen je bil, oprostiti Daliborja iz ječe. Nastopi načelnik straže Budivoj, ki kot pričo privede starega ječarja Beneša, kateri pred kraljem skesano izpove, da ga je prevaral neznani dečko, ki je hotel osloboditi Daliborja, ker so bili že ječe zapahi odprti, a naklep se je preprečil. Kralj in sodniki pridejo do sklepa, da le smrt Daliborja more narediti konec vednim zarotam, in resnično sodniki obsodijo Daliborja na smrt. Kralj sam mu naznani to sodbo, pripustivši mu kot milost, da ga pri usmrčenju kot viteza spremljajo tudi vitezi. Vsi oddidejo, ko se je sodba razglasila, le Dalibor ostane jfr^g vojaki in zamaknjen se spominja pri:i Zdenka, s katerim ga bode skoro z smrt. Vojaki ga odvedo in zavesa pa bi raja deležni postali, svoj jarem prenašali, nego da bi se ga bili maščevalno otresti. Pa akoravno je religija sama človeštvo vkopila in nebo navidezno razorožila, izhaja vendar vse to iz zavrženosti onih, ki so to vero tolmačili v prilog bolj nedelavnosti, ko krepke delavnosti. Ko bi bili ti razmislili, da naša vera povzdig in obrambo naše domovine predpisuje, bili bi spoznali, da vera hoče, da domovino ljubimo in če-stimo in se za njeno varstvo vzgajamo. Odtod torej izvira, da je sedaj manje republik in manje svobode ko v starem svetu." Kdo se ne bi, čitajoč takova izvajanja, spomnil drugega pogana, modernega Nietzsche-a? Tudi ta trdi, da je rimska hierarhija nauk o peklu dobro izkoriščati umela proti surovim, železnoživčnim barbarom in jih tako z ostrim orožjem brzdala. Da pa Nietzsche dalje krščanstvo naziva naziranje za sužnje, dočim je prvotno židovstvo bolj krepko-zdravo in primerno židovskemu Herrenvolku, to je znano. Še jasneje se Machiavelli na drugem mestu navedenega dela („Discorsi", libro I. cap. 12) izraža o vplivu rimsko-krščanske cerkve na svet, osobito na Italijo: „Ko bi se bila krščanska religija po prvotnih zakonih Ustanovitelja ohranila pri poglavarjih krščanske republike, bile bi naše države mnogo jedinejše in srečnejše nego-li so. Ta njen upadek se ne vidi boljše, kakor če se opaža, kako ravno tiste dežele, katere so bližje rimski cerkvi, glavi naše vere, manj vere imajo. In kdor bi prevdaril prvotne njene temelje, in kako je dandanašnja praksa različna od teh, ta bi sodil, da je brez dvoma blizu ali razsip ali pa korobač." (Dalje prih.) V IJ uhlja ii I. 9. novembra. Spremembe namestnikov. Dunajska „Information" poroča, da bo v kratkem upokojenih več namestnikov in dež. predsednikov ter zamenjanih z novimi osebami. Praški namestnik, grof Couden-hove nima zaslombe niti pri Čehih niti pri Nemcih. Moravski namestnik, baron Spens odstopi, ker se mu ni posrečilo dognati sprave med Čehi in Nemci. Tirolski namestnik grof Meerfeldt je baje že star in naveličan uradovanja. Tržaški namestnik, grof Goess in buko vinski na mestnik, baron Bourgoignon delata preveč samostojno svojo politiko ter bodeta morala iti. Na Goessovo mesto bi imel priti baron Dipauli, pa je odklonil. Pač pa pride menda Dipauli na Meerveldtovo mesto v Inomost. Razpor med nemškimi radikalci. Znano je, da je Wolf nemško narodno stranko v parlamentu silno razžalil, ter da so nemško-narodni listi še pred par dnevi jako strastno pobijali Wolfovo mogočnost. Seveda tudi Schonererjanska glasila niso molčala, in vnel se je hud časnikarski boj. Razpor med nemško narodno stranko in med Wolf Schonererjevo skupino je bil velik. Schonererjanci so hujskali na vse načine Druga slika, s prvo zvezana s sinfo-nično medigro, nam kaže prostor pred dvorom. Milada, v moški vojni upravi, Vit in njegovi vojščaki ter ljudstvo, vsi oboroženi, čakajo, da začujejo dogovorjeno znamenje, katero bi jim imel dati Dalibor na goslih, da je ugoden trenotek za njega rešitev dospel. Mestu tega pa se začuje v tihi noči mrtvaški zvonec in petje menihov ki spremljajo Daliborja na morišče. Ko Milada začuje vse to in se prikaže sprevod v ozadju, navduši vse navzoče, da napadejo grad in oslobode Daliborja. Moški odhite, čuje se bojni hrup, ženske prestrašene zasledujejo izid boja, iz katerega se vrne Dalibor, vodeč s saboj na smrt ranjeno Milado, ki umrje v njegovih rokah, obdana od ženskih. Takoj na to se začuje iznova bojni hrup, premagani prijatelji Daliborjevi beže pred sovražno silo, Budivoj se prikaže z vojaki in zagledavši pri mrtvi Miladi klečečega Daliborja, ga veli zgrabiti in odvesti nazaj v ječo. Tako je historičen konec opere, ker je Dalibor, kakor znano poginil gladu v ječi. Na nekaterih nemških odrih pa so uvedli nov konec, da se Dalibor sam usmrti. To je v glavnih obrisih dejanje opere, katera bode brez dvoma našla časten in stalen prostor tudi v repertoarja slovenskega gledališča, kakor ga ima že po raznih svetovnih gledališčih. A. proti poslancem nemške narodne stranke ter res zbegali volilce. To je nemške narodnjake prestrašilo. Začeli so se že bati za svoje mandate, in radi bi se s Schonererjanci zopet zbogali. A kako? Razžaljeni so vendar oni, začeti bi moral torej razžaljivec — Wolf. Ta pa noče. Popolnoma se mora ponižati nemška narodna stranka, predno jo sprejme zopet milostno pod svoje okrilje. Wolf tepe in krega nemške opozicionalce kakor učitelj svoje poredne učence. Vse se ga boji, vse ga vboga, kujati se ne upa nihče dolgo. Nemški narodnjaki so imeli že dve seji, kako bi se dostojno in brez očitne blamaže znova približali Wclfu. Sprava se vsekakor kmalu doseže, kajti drug druzega potrebujejo. Nemškim narodnjakom se gre za mandate, Schonererjanci pa so brez narodnjakov osamljeni in brez številne moči. Nemški narodnjaki imajo tudi v severni Češki in Zgornji Štajerski vodstvo občin, posojilnic itd. Samoa — nemška. BWiener Ali g. Zeitung" poroča, da je Anglija pripravljena odstopiti otoke Samoa Nemčiji, ako je s tem zadovoljna tudi Severna Amerika Anglija si hoče pridržati le otok Tutuilo. S tem je rešeno vprašanje, ki je zanimalo že več let Sev. Ameriko, Anglijo in Nemčijo. Na Samoi bi bile poslej ustaje in večni boji odpravljeni, in Nemci gospodarji velikega, bogatega otoka, ki ima za trgovino najimenitnejšo lego. Vojna v Južni Afriki. Angleške brzojavke poročajo, da so bili Buri koncem oktobra i pred Ladvsmithom in pred Mafekingom par krat zapored te-peni, ter da so imeli velike izgube. Buri pa so dobili nove pomočne čete ter so Angleži v Ladvsmithu — katerih je baje 7000 — po padcu mesta Colenso docela odrezani od vsaktere zveze s Pietermaritzburgom ali Durbanom. General Buller je v Capstadtu kamor so dospele prve ladij e z angleškimi četami. Do konca t. m. novodošle angleške čete sploh ne morejo poseči v boj. Do Dur-bana dospe čete jedva do 20 t. m., a naprej bi morali vojaki korakati ter se z orožjem v roki prebijati proti Colensu in Ladvsmithu. Vprašanje, ali se bo general White s svojimi 7000 vojaki mogel vzdržati tako dolgo, še ni rešeno. Buri menda niso tako tesno oblegli mesta, da bi bilo Whiteju onemogočeno dobivati hrano za svoje ljudi. Angleška vlada misli poslati Bnllerju še dva cela kora na pomoč No, to pa ne pojde tako hitro, ker prej je treba vojake šele — nabrati, oborožiti in prepeljati v Južno Afriko. Da se vse to zgodi, mine zopet vsaj mesec dnij. Drugih važnih poročil z bojišča ni. Zlasti ni iz Pretorije nikakih vestij, kar kaže, da Buri nočejo izdati svojih načrtov. Občinski svet ljubljanski. V Ljubljani, 8. novembra. Seji je predsedoval župan Hribar. Overovateljema zapisnika sta bila imeno vana obč. svet. Dimnik in Grošelj. O dopisu deželnosodnega predsedstva v zadevi južne regulačne črte v Predilnih ulicah je poročal obč. svet. dr. Požar. Črta se je radi tega bolj proti severju pomaknila, da je mogel Graj žar zidati. Južna črta je ostala in bi po njej bile Predilne ulice 22 m široke. Ko je začel justični erar zidati svoje poslopje, je stvar zopet prišla na dnevni red. Deželnosodno predsedstvo hoče svoj teren ograditi in se je vsled tega obrnilo do obč. sveta, naj se širokost Predilnih ulic definitivno določi. Če hoče občina Predilne ulice imeti 22 m široke, mora nad 574 Om sveta za 2500 gl. od justičnega erarja kupiti. Ker tako širokih ulic ni potreba, je poročevalec predlagal, naj se od Dunajske ceste do Kolodvorskih ulic določi širjava Predilnih ulic na 16 m. Od Miklošičeve ceste naprej bode to cesto vsled zoženja nekoliko zakriviti, da se združi s Slomškovimi ulicami, a to se ne bo dosti poznalo. Nadalje projektovana ulica od Dunajske ceste čez Tonniesovo posestvo se postavi na os Predilnih ulic. Obč. svet je te predloge odobril. O priziva predilne tovarne proti odloku mestnega magistrata v zadevi predpisanih stavbnovarnostnih naprav je poročal obč. svet dr. Hudnik. Naredba, kake stavbno-varnostne naprave mora predilnica narediti, se je izdala vsled komisijonelnega ogleda in na podlagi tega, kar seje pri tem ogleda našlo. Predilnica je proti tej naredbi po- dala rekurz na obč. svet. Poročevalec je predlagal, naj se rekurzu deloma ugodi, ker se je mnogim odredbam magistrata ugodilo in glede nekaterih točk pa obljubilo ustreči, deloma zavrne. Odsekovi predlogi so bili sprejeti. O ustanovitvi mestne posredovalnice za delo je poročal obč. svet. P lan t a n. Obč. svet se je s tem vprašanjem že leta 1897. bavil in se izrekel za ustanovitev posredovalnice. V Ljubljani izhajajo še vedno listi, ki tega ne vedo in lažejo, da se obč. svet s takimi vprašanji ne bavi. Obč. svet je hotel tako posredovalnico, a vlada je hotela dovoliti to ustanovitev samo s pogojem, če se bo izvrševalo po vsem brezplačno, češ, če bi občina tudi najmanjšo pristojbino pobirala, bi izvrševala obrt, v kar ni poklicana. Obžalovati je, da tega razpisa ni dobil v roke pripravni odsek, da bi se proti temu razpisu pritožil. Letos je obč. svet, dasi je priznaval važnost tega podjetja, sklenil, da z ozirom na mestne finance za sedaj opusti ustanovitev brezplačne posredovalnice. Mej tem je ministrstvo piincipielno določilo, da smejo občine brez koncesije napravljati posredovalnice, če pobirajo za to le toliko pristojbino, da se pokrijejo režijski troški. Z ozirom na to je poročevalec predlagal, naj se sklene ustanovitev posredovalnice s 1. ja-nuvarjem 1900 in odobriti naslednji statut: § 1. Mestna občina ljubljanska ustanovi in vzdržuje posredovalnico za delo in službe. § 2. Mestna posredovalnica za delo in službe ima namen, v Ljubljani in zunaj Ljubljane posredovati delo in službe med delodajalci in delojemalci (posli, dninarji, vajenci itd.) § 3. V slučaju potrebe se mestna posredovalnica za delo in službe lahko deli v moški in ženski oddelek. § 4. Mestna posredovalnica za delo in službe je neposredno podrejena mestnemu magistratu. § 5. Uradnike in sluge mestne posredovalnice za delo in službe imenuje občinski svet. § 6. Za vpisovanje in posredovanje dela ali službe je plačati pristojbino, katero določa občinski svet. § 7. Občinski svet določi opravilni red, po katerem se vrše opravila mestne posredovalnice za dela in službe. Naloga mestne posredovalnice za delo in službe je tudi sestavljanje in periodično objavljenje statističnih izkazov o ponudbah za delo in o popraševanju za delom in o drugih po svojem poslovanju dosežnih razmerah gospodarskega življenja v Ljubljani. § 8. Mestna posredovalnica za delo in službe prične poslovati dne 1. januvarja leta 1900. Določilo se je nadalje, da se pobira v začetku pristojbina po 20 kr., ki pa se pozneje po možnosti zniža, in naj se razpiše služba poduradnika, kateremu se določijo prejemki VI. razreda, torej 825 gld. Rečeno pristojbino plačal bo t'sti, kdor se prvi oglasi, da išče službo ali da išče delavca. Vsi ti predlogi so bili sprejeti. O prošnji nemškega viteškega reda za odpis pristojbine za večjo porabo vode je poročal obč. svet. Pavlin. Sklenilo se je odpisati polovico, namreč 88 gld. 74 kr. Isti poročevalec je poročal o proračunu mestnega vodovoda za 1. 1900. Proračun, ki izkazuje 57.600 gld. 44 kr. potrebščine in 67.440 gld. pokritja, torej 9839 gl. 56 kr. prebitka, se je odobril. Na prošnjo strojnikov Vidmarja in Že-lovnika za nagrado, se je po kratki razpravi, v katero sta posegla poročevalec občinski svet. Pavlin in obč. svet. Šubic, ki je zastopal mnenje, da se izredno delo na vsak način mora posebej honorirati, določilo vsakemu prošnjiku za pol leta po 80 goldinarjev. 0 razsvetljavi prostora pred gledališčem z obločnicami je poročal občinski svetnik Senekovič. Sklenilo se je, če deželni odbor prevzame stroške za popravo kandelabrov in napeljavo žic, da tretjo obloč-nico napravi občina, ki bo tudi plačevala električni tok, kar bo veljalo do 150 gold. na leto. O prošnjah za razširjenje razsvetljave z obločnicami v Lingarjevih ulicah, sredi Pogačarjevega trga in poleg Večeve prodajalne je poročal obč. svet. Sjenekovijč. Predlagal je, naj se sklene ta naprava in 700 gld postavi v proračun za 1.51900. Isti poročevalec je poročal o prošnji Viljema Treota, naj bi se pri njegovi vili postavila kaka svetilka. Predlagal je napraviti od šole na Vrtači do križa pri raz potju električno razsvetljavo, in sicer pet žarnic, kar bo veljalo 600 gld., s pogojem, če se Treo zaveže za dobo pet let, da bo porabil električne luči za 80 gld. na leto. Obč. svet dr. Požar se je čudil predlogu, ko se v mestu ne postopa tako libe ralno, in je želel, naj se zahteva vsaj od interesentov prispevek tudi k instalaciji. Obč. svet. dr. Stare se je izreke! proti temu predlogu, ker je Treotova vila v mestnem pomeriju, izrekel pa se je tudi, naj se razsvetljava napelje samo do Treo-tove vile. Obč. svet. Kozak je opozarjal na veliko potrebo teh žarnic do križa in to z ozirom na veliko pasažo. Sprejet je bil odsekov predlog s pre-membo, kakor jo je nasvetoval dr. Stare Obč. svet. Pavlin je poročal o drugi kolavdaciji del pri vodnjaku mestne elektrarne Kolavdatorja sta somostalno izračunala stavbnikov zaslužek, ker je stavbenikov namestnik koj začetkom kolavdacije ugovarjal podlagi celega kolavdiranja. Po drugi kolavdaciji znaša podjetnikov zaslužek kacih 900 gld. več kakor po prvi. \Va-genfiihrer tega računa nikakor neče priznati. Sklenilo se je, odobriti račun Wagenfuhrer jevega zaslužka v znesku 7684 gld. Wa-genfuhrerju se je pa že večja svota izplačala, a ta preveč izplačani znesek se poravna s kavcijo, ki jo ima Wagenfiihrer. Sledila je potem tajna seja. Dnevne vesti. V Ljubljani, 9. novembra. — Osebne vesti. Učitelj na pripravnici v Kastvu g. Ivan B u n c je imenovan začasnim okrajnim šolskim nadzornikom za slovenske šole v pazinskem in poreškem okraju v Istri. — Slovensko gledališče. Jutri, v petek 10. t. m. vprizori se prvikrat na slovenskem odru krasna in veličastna narodna opera Smetanova v 3 dejanjih: „Dalibor". Glavne uloge so sledeče razdeljene: naslovno ulogo poje gosp. Desari, veliko dramatično ulogo Milade primadona Ca meri, Jute gdč. Noe mi, češkega kra lja Vladislava g. Nolli, ječarja Beneša g. Pestkowski, Vita g. L e b e d a. Druge uloge pojo gospodje: Polašek, (Budivoj). Kronovič, Štamcar, Ineman (sodnik 1. Pri tej predstavi sodeluje tudi vse dramsko osobje, (kot vitezi in spremstvo kralja in Milade.) Vsebino opere prijavljamo v listku.) V nedeljo, dne 12. novembra zvečer vprizori se prvikrat v tej sezoni Schiller-jeva žaloigra „Razboj niki". Isti dan po-poludne ob pol 4. uri priredi se pa prva letošnja ljudska predstava pri izredno znižanih cenah. Da se ustreže mno-gostranskim željam igrala se bo drugikrat v tej sezoni širšim slojem najbolje priljubljena žaloigra, „Mlinar in njegova hči". Za to predstavo ne veljajo legitimacije na abonirane in proste sedeže izvzemši uradnih. Ložni posestniki, ki žele sami razpolagati s svojo ložo za to predstavo, naj blagovolijo to v Šešarkovi trafiki do po-ludne pred predstavo naznaniti. — Premembe v učiteljstvu. Imenovani so gg.: Fr. Črn ago j na Karolinški zemlji v Ljubljani nadučiteljem istotam, Ivan Benedičič v Veliki dolini nadučiteljem v Cerkljah, Karol Javoršek v Košani nadučiteljem istotam, Fran Gre-gorač v Metliki nadučiteljem v Dolenji vasi pri Ribnici, Ven d. Sadar v Juhanu nadučiteljem istotam, Fran Lavtižarv Kamni gorici nadučiteljem v Šmartnem pod Šmarno goro in gdč. Ana Prevcv Starem trgu pri Ložu za stalno učiteljico v Grahovem. Premeščeni so gg.: nadučitelj Mihael Bregant iz Šmartna pri Kranju v Št. Vid pri Vipavi, Fran Roj ina iz Šmartna pod Šmarno goro v Šmartno pii Kranju, učitelj Anton Arko z Vrhnike v Št. Vid pri Ljubljani, nadučitelj v Smledniku Karol Benedik v Brezovico in učiteljica na Črnem vrhu pri Idriji gdč. Zofija Modrijan v Gorenji Logatec. — Slovensko planinsko društvo v Ljubljani. Ker je gospod župan Ivan Hribar odpotoval na Dunaj, bode mesto njega na planinskem večera v soboto, dne 11. t m. predaval gospod profesor R. PeruSek o svojem »potovanju po Sicilij i". — Nekoliko pojasnila v zadevi slovenske šole družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu. Piše se nam: „Tržaški dopisnik, ti je v sobotnem „Slovencu" čez tangento stvari same pogledal v baje solzne oči izmišljene kranjske gospodične, česar bi pa namišljeno prizadeti ne smatral za nikak škandal, če bi tudi baziralo na resnici, razglaša požrtvovalno delovanje in nesebično skrb za gmotno korist družbe sv. Cirila in zlobnim namenom kakor napad na to. Dobil se je poštenjak, ki vsled strankarske osebne mržnje in drugih aspiracij blati osebo, ki na periferiji slovenskega ozemlja, v nemar pusteč svojo bodočnost, žrtvuje svoja mlada leta v korist družbenemu zavodu, in ki je v dveh letih svojega službovanja povzdignil deško šolo od nivo-a najslabše gorske jedno-razrednice (v takem stanu je bila pri njegovem prihodu v Trst) na sedanji višek, ki pa imponuje samo veščemu strokovnjaku in onim, katerim je na srcu bodočnost družbenih zavodov. O istinitosti tu navedenega govori naj družba sama. Toda k stvari. rSlovenčev" sobotni dopisnik mora imeti grozno mehke koščice, kajti zavil jo je kakor jegulja. Očita nam, da so svetne učiteljice dražje nego šolske sestre, in da so slednje v Trstu priljubljene (?). Koliko stanejo, govore družbeni računi; priljubljene so pa menda pri „Slovencu" samo zato, ker je tajnik mestne podružnice duhovnik, ki rad in pogosto zahaja k belokrilatim devicam, tolažeč jih ob onih neugodnih prilikah, ko jih tista šmentana oseba, ki je jedin, toda nerazvezljiv vozel na temno črtani smeri proti zaželjenemu samostanu, na tak „ostuden način zasramuje". O priljubljenosti šolskih sester bi radi njihovega samovlast-nega in potratnega gospodarstva tudi vedeli kaj povedati. — Mi smo konstatirali za dopisnika tako britko resnico, da pri eventualni odpravi šolskih sester ni treba prizi-davati nadstropja, ker se stanovanja v slučaju razširjenja šole lahko prenaredijo v šolsko rabo in prihranjena je proračunjena svota. Pripomnjeno pa bodi, da družbeno vodstvo v Ljubljani še nič natančnega ne ve o stavbnem načrtu, ker ta leži v zaprašenem arhivu mestne podružnice v Trstu. 0 kakem napadu na zaslužno centralno vodstvo družbe ve samo „Slovencev" pisi-mist povedati, ki z grdim obrekovanjem šolskega voditelja, koji mora imeti zares prijetno stališče, ne more skriti svojega zlobnega namena. OporeČi ne moremo, da so šolske sestre dobre učne moči, in da so v skrajno demoralizovanem Trstu zares močan steber versko-nravne vzgoje, a ne zlorabljajo naj družbene naklonjenosti proti deški šoli tako, kakor v znani basni jež proti lisici. Na tak način šola trpi na ugledu, poslopje pa na prepotrebnih učnih prostorih. Tudi ne pustimo, da bi iz vestni ko-ristolovci zlorabljali šolo v svoje strankarske namene. Upajmo, da bode vodstvo družbe sv. Cirila .n Metoda v tej kočljivi zadevi glede svojih uslužbencev in razširitve šole storilo pameten ukrep, ki bode odgovarjal v polni meri razmeram in po-bam tržaške slovenske šole. — Ruski tečaj v Idriji se je začel dne 7. novembra. — Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda „Pivka" v Št. Petru na Krasu ima v nedeljo, dne 19. novembra t. I. ob 4. uri popoludne v prostorih g. Ivana Korošca v Št. Petru svoj občni zbor. — Podporno društvo za slovenske visokošolce v Gradcu bo imelo v soboto, H. t. m., ob osmih zvečer svoj tretji občni zbor v gostilnici „Zur Stadt Neu Graz" (Ha-raerlinggasse); na dnevnem redu so porodila o minolem šolskem letu, volitve in eventualni predlogi. Vse ude in prijatelje društva vabi na to zborovanje prijazno odbor. — Demonstracije na Reki zaradi raadjarsko-laških napisov na vozovih električne železnice so ponehale. Občinstvo pa bojkotira železnico s tem, da se ne vozi. Pri predvčerajšnjih demonstracijah je bilo aretovanih 39 oseb; 33 jih je bilo kaznovanih policijsko, 6 pa jih je bilo izročenih kazenskemu sodišču. — Kamniški salonski orkester pri-redi dne 12. novembra v dvorani zdravišča v Kamniku koncert na korist mestnim ubogim. Vzpored obsega same odbrane skladbe slovenskih in znamenitih tujerodnih skladateljev. Začetek koncerta točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina 40 kr. — Umobolen nadporočnik. Včeraj zvečer je zavladala med gosti v „Lloydovi" restavraciji velika razburjenost. Pri neki mizi je sedel gost, ki je s svojim čudnim vedenjem zbujal pozornost dragih gostov. Kar naenkrat pa je ta čudak vstal, začel zmerjati goste in lučati med nje kozarce Seveda je vse bežalo vun. To vedenje gosta pa je razjasnilo, da je norel. Sedaj je bilo vprašanje, kako bi se norec ukrotil in izvabil iz gostilne, kajti nihče si ni upal iti nazaj v gostilniško sobo, kjer je sedel norec, držeč v jedni roki nož, v drugi pa steklenico z vodo. Telefoniralo se je po policijo, in prišli so štirje stražniki in policijski zdravnik dr. Illner. Stražniki so planili v sobo in prijeli norca, kateri pa je še imel toliko časa, da je zagnal jednemu stražniku steklenico v glavo, nož pa je vrgel proti zdravniku. Dali so ga v prisilno suknjo in odpeljali v norišnico na Studenec. Norec je c. in kr. artilerijski nadporočnik J. L., kateri je bil že v norišnici pri Zagrebu in je od tamkaj baje ušel. — „Vojak vojaka ubil". Pod tem naslovom smo včeraj poročali, da je bil v VraČkotovi gostilni na Sv. Petra nasipu vojak Boštjan Mali tako pobit, da je vsled dobljenih ran umrl. Temu pa ni tako. Boštjan Mali je bil pri dotičnem pretepu pač poškodovan, a ne težko, in zapusti v nekaterih dneh ozdravljen bolnico. — Sreča v nesreči. Jože Peršin, posestnik iz Savelj prijezdil je včeraj popoludne v gostilno Marije Presetnik na Jezici. Hoteč vinjen domov, je šel na konja in ga rukal za vajeti. Konj se je vspel in padel z gospodarjem vred vznak. Konj je bil takoj mrtev; a vinjeni dedec je zlezel popolnoma zdrav izpod konja. — Nesreča. 691etni Valentin Ambro-žič z Babne gore pri Vrhniki je poleg Rož-nikove gostilne v Dolenji vasi v pijanosti tako nesrečno vznak padel, da je vsled dobljenih poškodb kmalu na to umrl. — Na semenj dne 8. novembra t. 1. je bilo prignanih 642 konj in volov, 421 krav in 105 telet, skupaj 1168 glav. Kupčija je bila kakor po navadi z voli najboljša, ker so prišli kupci z Mora ve in z Bavsr-skega in so jih mnogo nakupili in dobro plačevali. S konji in kravami je bila kupčija srednja. _ * Nadvojvoda Fran Ferdinand, av- stro-ogrski prestolonaslednik, se misli baje v kratkem oženiti z grofico Zofijo C hote k. Baje se izvrši poroka na grajščini grofa Harnoucourta v Ecski. Poročal bo Škof Dessewffy. Vesti, da se misli Fran Ferdinand odpovedati vsem pravicam do prestola, so baje neresnične. * Škof — madjarizator. Ivankovič, škof rožnvojski na Ogrskem, je izdal pastirsko pismo, v katerem dokazuje, da so njegove slovaške ovčice zategadelj tako siromašne, in da se izseljajo zato v Ameriko, ker ne znajo madjarski ter vsled tega niso sposobne za trgovsko in obrtno konkurenco. Zato nalaga škof vsem katoliškim šolam, naj se poučuje marljivo v madjar-ščini ter ukazuje duhovnikom, naj ustanavljajo pevska in bralna društva v pospeše vanje madjarščine. Pri maši naj se poje madjarsko! Ta škof po stane kmalu nadškof! * Zakaj so bežali?! Dunajska „Ar beiter Zeitung" je poročala, da je pobegnilo iz Bavarskega večje število duhovnikov. Enega beguncev so zaprli v ponedeljek na Dunaju. Zove se Luka Kinatedes. Obtožen je radi nečistosti. „Munch. Neueste Nach richten" pa javljajo, da so zaprli v Kauf-beurenu nekega župnika tudi radi nečistosti. Vsi drugi obdolženi duhovniki so ušli. Na Bavarskem poganja torej klerika-lizem čudno duhteče cvetke. * Flegmatičan morilec. Delavec Blaž Schittnig iz Markterviertla pri Frohnleitnu na Zgor. Štajerskem je v jezi z lopato in vilami za gnoj pobil 601etnega kmeta, pri katerem je bil v službi. Ko je prišel v kuhinjo, je dejal ondi zbranim poslom: „ Je že proč. Jutri ne bo jedel več žganjcev.8 Predvčerajšnjim ga je porotno sodišče v Gradcu obsodilo k smrti na vislicah. Schittnig je dejal na to: „Is a recht." * 28 let v zibelki. Minolo nedeljo je umrla v Stockerauu na Nižjeavstrijskem 281etna portirjeva hči Marija Schumann, ki je preležala vse svoje življenje v — zibelki. Zgornji život je bil normalno razvit, le palca na rokah in njeni zobje so bili preveliki. Noge pa so ostale nerazvite in prav kakor otroške. Govoriti ni znala, nego je le jecljala. Njena mati ima dve normalno vzrasli hčeri. * Boj pred gledališko blagajno. Te dni so se na Dunaja pred blagajnico gledališča ob Dunajščici čakajoči posetniki predstave za vstopnice sprli in nazadnje prav grdo stepli. Posredovati je morala policija. Med pretepom sta bila dva pretepača ranjena z nožem. — Pri nas se obiskovalcem gledališča za vstopnice ni treba pretepati in suvati z noži, kajti vstopnic je — zlasti pri dramskih predstavah — žal, vedno preveč. * Krščansko-socialen agitator zblaznel. Za umetalnim tkalcem Iv. Friedlom na Dunaju so se zaprla predvčerajšnim vrata blaznice. Friedl je bil strasten agitator za dr. Luegerja in krščanske socialiste. Domišljal si je, da ga bo Lueger, ko zmaga in postane župan, nagradil s — hišo. Ker se to ni zgodilo, je mož zblaznel. * Palača ruskega carja v Parizu. Palačo grofa Henekel Donnersmarcka v Parizu je kupil ruski car, da bode stanoval v njej za časa ondotne svetovne razstave, in da se bodo mogli ondi ustavljati skozi Pariz potujoči ruski veliki knezi. Palača ima mnogo slikarskih in kiparskih umotvorov. * Črevlje Napoleona I. in sicer one, katere je nosil veliki francoski cesar ob svojem kronanju, so prodali nedavno v al-zaškem Altkirchenu. Napoleona so veljale baje 1000 frankov. Naredil mu jih je črev-ljar Moli. Na javni dražbi pa so jih prodali za — 25 mark! * 42 žen je imel Valter L Farnsworth, katerega so minole dni v Čikagu zaprli radi bigamije. Samo v Čikagu je imel 4. V Evropi je imel 11 žen, na Kitajskem 4, v Peru 3 in nad 20 v drugih delih sveta. Natančno število niti njemu ni znano. Z nobeno ženo ni živel dolgo skupaj, kajti ljubil je naglo izpremembo. Z vsako svojo ženo pa je ravnal ljubeznivo. Koliko otrok ima Farnsvvorth, ni znano. Književnost. — „Slovenka". Vsebina 22. zvezka: Potočan: Kristina — pesem. — Vasiljevič: Ah ljubica — pesem. — E. Kristan: In druzega n>č ... — Mokriška: Škrjanec — pesem. — Vrhovski: V krčmi — pesem. — J. Potapenko: Brez boja. — Vrhovski: V krčmi — pesem. — Zavadil: Še nekaj črtic iz življenja Svetle. — Marica II.: Ha, ha! — pesem. — Književnost in umetnost. — Razno. — Doma. Telefonična in brzojavna poročila. Brežice 9. novembra. Z Dunaja je prišla ravnokar vest, da je cesar potrdil izvolitev drja. Gvidona Srebreta predsednikom okrajnega zastopa bre-škega in Andreja Levaka njegovim namestnikom Dunaj 9. novembra. V današnji seji poslanske zbornice je predsednik naznanil, da je grof Alfred Coronini odložil svoj mandat. Zbornica je potem nadaljevala razpravo o izgredih na Mo-ravskem. Berner je pojasnil, kako se češko prebivalstvo na Moravskem zatira in je dokazoval, da so bili židje napadeni, ker so jedro in najzanesljivejši podporniki nemških pretenzij na Moravskem. Mej Bernerjevim govorom je prišlo opetovano do konflikta mej socialnimi demokrati in mej krščanskimi socialisti. Skoraj bi bilo mej njimi prišlo do pretepa. Dunaj 9. novembra. Poslanska zbornica ima danes zvečer ob 8. uri sejo, v kateri se bo razpravljalo o kreditih za podporo po ujmah in povodnjih prizadetim deželam. Dunaj 9. novembra. Izvrševalni odbor desnice se je izrekel za vladno predlogo glede odprave časniškega kolka. Samo nemška katoliška stranka si je pridržala še svobodo, dokler se ne izreče njen klub. Dunaj 9. novembra. Parlamentarni komisiji češkega kluba in kluba čeških veleposestnikov sta imeli skupno sejo, v kateri sta se dogovorili glede nadaljevanja skupnega postopanja proti vladi. Dunaj 9. novembra. Kvotna deputacija ima danes sejo. Bržčas izvoli pododsek, ki se bo pogajal z ogrsko deputacijo. Praga 9. novembra. V raznih mestih so se primerile jako velike demonstracije proti vladi in proti Nemcem. Ponekod so bili cesarski orli potrgani in zamazani. V Češkem Brodu je prišlo radi nemškega zglaševanja pri kontrolnih shodih do velikih izgredov. Pred shodom so bili po mestu nabiti plakati z napisom: „Oglašajte se z ,zde'.a Pri shodu je bilo šest uglednih meščanov, ki so se češki oglasili, are-tovanih in obsojenih na sedemdnevni zapor. Vsled tega je prebivalstvo priredilo veliko demonstracijo, na kar je okrajni glavar poklical v mesto trideset orožnikov in 100 dragoncev. Ti so množico z orožjem razgnali. Ko so dragonci peljali meščana Strnada, ki se je bil oglasil z „zde", na kolodvor, da ga eskortirajo v Jozefovo, je velikanska množica uprizarjala demonstracije. Urednik lista „Naši Hlasy" je podal Strnadu roko, na kar ga je neki dragonec ranil. Neka gospodična je Strnadu dala šopek cvetlic, a tudi njo je dragonec ranil na roko. Ljudstvo je zasedlo ves vlak in se, hrupno de-monstrujoč proti vojaštvu, peljalo z eskorto do postaje Poričanv, od koder je zopet demonstruje se vrnilo v Češki Brod. Budimpešta 9. novembra. Ministrski predsednik Szell in finančni minister Lukacs se odpeljeta danes z ogrsko kvotno deputacijo na Dunaj. Szell je bil danes v daljši avdijenci pri cesarju. Pariz 9. novembra. Pri odboru za podporo Buro v se je doslej oglasilo že nad 400 prostovoljcev, mej njimi mnogo bivših častnikov in podčastnikov. Bero lin 9. novembra. Glede carjevega obiska se zatrjuje, da mu je bil namen, doseči porazumljenje mej Rusijo in Nemčijo, kako lokalizirati vojno v Afriki. London 9. novembra. Ministrski svet imel bo danes sejo, kateri se pripisuje jako velika važnost. Najbrž sklene, sklicati dva voja, da ju pošlje v Južno Afriko. Berolin 9. novembra. Dočim je časopisje prav zadovoljno, da je Angleška prepustila Nemčiji otok Samoa, je prebivalstvo vseskoz ogorčeno, češ, da je Nemčija sramotno izdala in prodala krvne brate, Bure. Narodno gospodarstvo. — Bilanca „Kmetske posojilnice ljubljanske okolice v Ljubljani" za mesec oktober 1899. Aktiva: Gotovina v blagajni 8 605 gld. 63 kr, denarji naloženi 189 220 gld. 99 kr., posojila 813 292 gld. 99 kr., prehodni zneski 123 gld. 59 kr., inventar 532 gld. 16 kr., zaostale obresti od 31. decembra 1898. 1. 8 057 gld. 81 kr. Pasiva: Zadružni deleži 11.518 gld., rezervni zaklad 20439 gld. 70 kr, hranilne vloge 952 903 gld. 22 kr., naprej plačane obresti od 31. decembra 1898. I. 3 338 gld. 57 kr., dividenda glavnih deležev 30 gld. Denarni promet 3,451.093 gld. 48 kr. Zadružno premoženje 1,013.823 gld. 17 kr. Darila. Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: G. Mat. Dolničar v Trbovljah 16 K, katere je darovala vesela družba v gostilni pri Dolničarju v Trbovljah na Vodi in sicer: gg. Fr. Peklar, župan na Dolu 4 K, Ivan Dernovšek, gostilničar in posestnik v Hrastniku 4 K, Elegij Podmenik, uradnik, v Hrastniku, Peter Bauerheim, mizar v Hrastniku, gospa Terezija Dolničar v Trbovljah in Matija Dolničar, gostilničar in veleposestnik v Trbovljah, vsak po 2 K. — G. Iv. Majaron, trgovec in posestnik v Borovnici 10 K, namestu venca na krsto svojemu nepozabnemu stricu Antonu. — G. Antonija Prš in a v Šenčurju pri Kranju 4 K 70 vin., nabrane pri šaljivi igri pri Grajžerju. — Skupaj 40 K 70 vin. — Živeli vsi darovalci in darovalke! Za Prešernov spomenik: Slav. ..Delavsko bralno društvo" v Idriji 50 K, kot čisti prebitek z dne 22. oktobra t. 1. prirejene veselice v korist Prešernovemu spomeniku. — G. Črnogoj 6 K, namestu venca svoji umrli sestri. — Skupaj 56 K. — Živeli darovalci! Naj bi slovenska društva prav marljivo posnemala vrlo idrijsko delavsko društvo! Za učiteljski konvikt v Ljubljani: G. Ivan Majaron, trgovec in posestnik v Borovnici 10K, namestu venca na krsto svojemu nepozabnemu stricu Antonu. — G. Črnogoj 4 K, namestu venca svoji umrli sestri. — Skupaj 14 K. — Svoto smo izročili g. blagajniku A. Dimniku, ki hvaležno potrjuje sprejem. T Dež. gledališče v Ljubljani. Stev. 23. Dr. pr. 961. IVova opepa. V petek, dne 10. novembra 1899. Prvikrat: Velika narodna opera v 3 dejanjih. Besede Wen-ziga, poslovenil J. Finžgar. Glasbo aložil BedFih Smetana. Kapelnik g. Hilarij BeniSek. Vprizoril režiser g. Josip Nolli. Manj"«* m a>r» ob 7. ri. — 7*foUk oh »/»&• «>• — Intt ob M. n*i. Pri predstavi sodeluje orkester si. c. In kr. gti polka Leopold It. ti g. Prihodnja predstava v nedeljo, dne" 10. novembra: »Razbojniki". Iz uradnega lista: Izvršilne aH eksekutlvne dražb«: Zemljišče vlož. 8tev: 69, 537 in 544 kat. obč. JelSevc, cenjeno 276 gld. 44 kr., dne 10 novembra v Mokronogu. Zemljišča vlož. štev. 8 in 203 kat. obč. Slamnavas in št. 549 kat. obč. Radovica, cenjena 2.379 gld 60 kr. in 550 gld., in zemljišče vlož. št. 330 kat. obč. Metlika, cenjeno 1880 gld., oba dne 11 novembra v Metliki. Meteorologično poročilo. > čas opazovanja Stanje barometra v mm. Vetrovi 9. zvečer 7. zjatraj 2. popol. 7354 ;733-3 7341 12 8 si. jzahodj oblačno i 12-0 si. jzahod oblačno 114 ! si. sever I dež Srednja včerajšnja temperatura ll-8°, nor-male: 640. ZDuLiiSLJsisa. oorza Skupni državni dolg v notah. . Skupni državni dolg v srebru Avstrijska zlata renta .... Avstrijska kronska renta 4° '„. . Ogereka zlata renta 4'/0. . . Ogerska kronska renta 4° 0 . . Avstro-ogereke bančne delnice Kreditne delnice...... London vista........ NemSki drž. bankovci za 100 mark 90 mark......... 90 frankov......... C kr. cekini 99 gld. 80 kr. 99 „ 50 ■ 116 , 95 n 99 . 95 n 116 . 45 m 95 , 25 » 902 . — • 369 i 50 (t 120 , 70 59 . — • 11 . 78 9 , 58«/ 44 „ 85 * 5 , 70 n Vse vrednostna papirja preskrbuje BANKA MAKS VERSEC, LJubljana, Selenburgove ulica 3. Srečke na mesečna obroka po 2, 3, 6—IO gld. Zahvala. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam med boleznijo in o smrti naše iskreno ljubljene soproge in matere, odnosno stare matere in tašče, gospe Marije Mahorčič svoje sočutje izkazali, potem vsem onim, ki so drago pokojnico spremili do nje zadnjega počivališča, zlasti gospodom pevcem in darovalcem vencev, izrekamo svojo najprisrčnejšo zahvalo. Mokronog, dne 8. kimovca 1899. (2028) Žalujoči ostali. Zahvala. Povodom smrti drage moje matere, gospe Karoline pl. Bleiweis-Trsteniške dolžnost mi je zahvaliti se v svoje in v ime svoje rodovine kar najiskreneje za obilo udeležbo pri pogrebu, darovateljem mnogih krasnih vencev in šopkov, slavnim društvom „Sokolu", „Slavcu", „Ljubljani", „Čitalnici v Spodnji Šiški", »Slov. kršč. 80C. zvezi', „Katoliški družbi", ki so se pogreba udeležila z zastavami, in vsem ostalim društvom za častno spremstvo, pevcem „Slov. trg. pevskega društva", „Ljubljane" in „ Slavca" za gi nI j ivo petje, — sploh vsem, ki so za čas bolezni in ob priliki smrti moje matere izkazali nam svoje sočutje. V Lj ubi j an i, dne 8. novembra 1899. Dr. Karol vitez Bleivveis-(2030) Trsteniški. Zahvala. Pri hudem udarcu, ki nas je zadel, nam je bilo v veliko tolažbo o priliki smrti izkazano sočutje do ranjkega soproga, ozir. očeta. Zato izrekamo iskreno hvalo vsem onim, ki so z venci, sožal-nicami ali z udeležbo pri pogrebu njegov spomin počastili. Hvaležno bodi tudi omenjeno prečastito vodstvo Marijanišča, ki je dalo spremljevat pokojnega pogreb po gojencih zavoda. Ljubljana, dne 9. novembra 1899. (2031) Rodbina Pajkova. Kavčič & Lilleg Ljubljana, Prešernove (prej Slonove) ulice it. 1 „pri Zlatorogu" (2i-257, Zaloga najboljšega špecerijskega blaga po nizkih cenah. Ma đirobno in ama«, debelo. Za knjigoveznico tvrdke J. GIONTINI v Ljubljani se iščejo: I poslovodja, 2 delavca 2 dekleti. (2019—2) m Zahtevajte vselej Maršner-ov kakao ki ga Imenitni zdravniki priznavajo za najboljdega, in češko čokolado ki je tujim izdelkom vsaj jednaka ako jih ne prekosi. (I823-10) A. Maršner, Praga, Hral. Viaohrady. \a prodaj v IJuliljuiii imajo: Jos. Sumi, R. Petrič, Ph. Novotnv, Ivan Jebačin; v Mariboru: J. Pelikan; v Olji: F. Jakovič, Ivan Vrečko. Prva kranjska tovarna testenin Žnideršič & Valencič v Ilir. Bistrici 1a Juho priporoča svoje I ^ ■»«»■-■■testenine« kot fifiIw>»ice in i»«»n^n velespoštovanemu občinstvu. Prvi sijajni uspeh najinih izdelkov je ta, da se ni v našem okraju v treh letih toliko testenin zavžilo, kot najinih v teku enega meseca, kar jih izdelujeva. Spoštovana gospodinja! q (2029—1) Kezite |to tej Jedi, katero pri na* m mIomIJo še oni zavživajo, kateri izšel Stenski koledar a 25 kr., po pošti 28 kr. ******* r r (1988-3) Skladni koledar »*»*»** č 60 kr., po pošti 65 kr. * c?o sip S'etrič # tovarniška zaloga papirja * * * * # # # a £jabljani *= * # * * * * Sv. Petra cesta štev. 4. Pes, kr. avstrijske |if državne železnice. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. oktobra 1800. leta. Odhod ls LJubljane juž. kol Prog-a čez Trbiž Ob 12. ari 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec. Franzensfeste. Ljubno; če/. Selztbal ▼ Aas-te, Solnograd; čez Klein - Reifling v Steyr, v Line, na Donai via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj Oiobni vl*k v Trbiž, Pontabel. Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno. Dunaj; črz Selztbal v Solnograd, čez Amstetten na Dunaj. V oktobru in aprilu ob nedeljah in pravnikih v Line. — Ob 11. uri 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Belji-k, Celovec, Ljubno, Selzthal. Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludue osobni vlak v Trbiž. B- ljak, Celovec, Ljubno, Čez Selzthal v Solnograd, Lvnd-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, C irih, Genevo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, 1'lzenj, Marijine vare, H. b, Franzove vare, Karlove vare. Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga v Novo mesto in V Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri 4 m. zjutraj, ob 1 uri 5 m popolndne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod v LJubljano juž kol Proga is Trbiža. Ob 5. uii 46 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Lpskega, Prage Francovih varov, Karlovih v aro v, Heba, Marijinih varo?, Plznja, Budejevic, Solnograd:«, Linca, Steyra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljka, Franzensfeste — Ob 11. uri 17 m. dopo-lndne osobni vlak z Dunaja via Amstetten. Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda. Linca, Steyra, Pariza, Geneve. Curiha, Bregenca Inomosta, Zella ob jezeru, L nd-Gasteina, Ljubna, Celovca, L-enca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna. Selzthala, Beljaka, Celovca, F< anzensfesta Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer osobni vlak z Dunaja. Solnograda Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Proga lz Novega mesta in Kočevje. Osobni vlaki: Ob ti. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob 8. uri 48 m. zvečer. — Odhod iz LJubljane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. uri 2i m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6 uri i 0 m. zvečer. — Prihod v Ljubljano drž. kol. is Kamnika. Ob 6. uri 5s m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob (i. uri 10 m. zvečer. (120B| Medho ugodnost %a priienitev} V prijaznem trgu na Dolenjskem, m farne cerkve, se Išee za prodajalno , mešanim It I u komi In trafiko v dohnh razmerah od tO do 30 let star iiila