&oriške vesti. —g— Učitelistvo goriške okolice je vlijudno vabljeno, naj brez odlašanja dopošlje letnmo za 1913 za Šolsko Matico na sedanjega poverjenika tov. Ignacija Križmana, nadučitelja v Dornbergu. — Po narpčHu ravnatelja Bežka: Fr. Bajt. —g— Za telovadnega učitelja na državni gimirazijii v Gorici je imenovan Rudolf Cvetko, nadporočnik pri 16. pešp. —g— Na goriškem ženskem učiteljišču so napravile koncern šolskega leta zrelostni izp.it sledeče slovenske gojenke, in sicer za Ijudiske šole s slovenskim in nemškim uonim jezikom: Bajt Zora (z odliko), Bežek Mila (z odliko), Brumen Apolonija (z odliko), Cenčič Marija, Čok Ana (z odliko), Drobnič Marija (z odliko), Hvala Danica, Kosiša Marija. Kunstner Marija, Lapajne Marija (z odliko), Noth Ana (z odliko). Novak Leopolda, Perko Ljudmila, Saksida Berta (z odliko), Simčič Adolia (z odliko). Sleiko Ema (z odliko), Tomažič Marija (z odliko), Vinšek Dora (z odliko); za ljudske šole s slovenskim in hrvaškim učnim jezikom: Ceščut Zora (z odliko), Podmenik Zora, Prodan Marija. Simčič Emilija, Spinčiič Sava, Špehar Zora. Turk Marta; za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom: Arrigler Marija, Brana Alojzija, Gorjup Enia, Kemperle Elka, Okroglič Ksavera, Povsič Lidija, Spazzapan Marija. Volk Angela. —g— Abiturientinje slov. učiteljišča v Gorici se tem potom najsrčnejše zahvaljujejo vsem onim, ki so se udeležili njihovega zabavnega večera. Obenem se zahvaljujejo vsem gospodom in gospem, ki so preplačali vstopino. Zahvaljujejo s,e tudi gg. trgovcem, ki so darovali darove za loterijo. Ker pa ni btfa dovoljena loterija, so se darovi oddali ženski podružnici C. M. D. v Gorici. Da je_v_eselica tako lepo uspela, gre čast v prvi vrsti g. Korfielu, ki nas je brezplačno poučeval. Srčna hvala tudi naši bivši koleginji g. H. Jerkičevi za njen trud. Dalje tudi ,gg. učiteljiščnikom - abiturientom, posebno g. Sancinu, g. Bratužu kakor tudi g. Nefiatu in g. Kogoj. Čistega dobička je bilo 280 K, od katerih se je da!o 180 K za C. M. šolo na Blanči in 100 K za Šolski Dom. — Abiturientke slov. učiteljišča v Gorici. —g— Repentabor. Dne 6. t. m. je vladalo v srcih vseh tukajšnfih občanov izredno veselje. Praznovali smo dan, ki je bil posvečen v čast našemu vrlemu nadučitelju tov. Antonu Fakinu. ki se poslav- lja po štiridesetletnem trudapolnem službovanju od svojih malih ter stopa v svoj trdozasluženi pokoj. — Isti dan }e priredila šolska mladina y lepo okrašenih prostorih tukaišnjega šolskega poslopja svojo veselico z lepim vzporedom. Ze hitro popoldne se je zbralo pred šolskim. poslopjiem mniogo občinstva, ki je z irestrpno napetostjo pričakovato pričetka veselice; pričakovalo. da se tudi ono dostojno zahvali in proslavi svojega učitelia in vsesplošnega dobrotnika. Ob štirrh popoldne se je začela veselica med neštetim pokanjem topičevz nastopno deklamacijo učenke Štefanije Škabarjeve, ki se je poslovila v lepih verzih v imenu šolske mladine od svojega učitelja; a še v lepši nevezami besedi pa se je zahvalil v imenu zrelih mož iz vse občine g. Anton Guštin svojiemu nekdanj^mu učitelju za neštevilne dobrote ter ga prosil, nai iih tudi sedaj ne zapusti, nai prebiva tudi sladke urice pokoja med njimi. Nato se prikaže na odru slavljcnec tov. Anton Fakin, se obema govornikoma iz srca zahvali, oriše delo sedemintridesetletnega službovanja v občini ter do sofe ginjen sprejema presrčne dokaze simipatij' vseh občanov ter izrazi svojo srčno željo, da ne samo živeti si želi med njimi, ampak tudi pokopan biti v njih sveti domači zemlji. Mislim, da mi ni potrebno posebe omenjati, da ie med temi govori porosilo marsikatero oko v znak neomejene hvaležnosti in ljubezni. Po teh govorih se je razvila veselica ob nabito polnih prostorih obeh šolskih sob z bogatim vzporedom: deklamaciiami, petjem. prizori in igro. Liudstvo se ie zabavalo, na slehrnem obrazu se ie čitala zadovoljnost. Vsa občina ie bila zbrana pri šolski veselici. le enega smo pogrešali, in to je g. župnika. Ne vemo, kaj je temu vzrok, saj fe bila vsa občina zbrana, najsibo kateregakoH mišlienja. Po šolski veselici se je zbralo starešinstvo v polnem številu, na čelu jim župan, v dobroznani gostilni g. Š. Ozbiča. kjer so se vršile vsestranske napitnice pri kozarcu kraškega terana med pokaniem in šviganjem umetalnih ognjev. Vsa čast zavednim občinariem, posebno pa še oibčinskemu zastopu!