Stev. 4.
V Mariboru januvarija 1892.
Tečaj XXVI.
izhaja vsak <etrtek in volim s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na »lom za celo leto 2 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 25 kr., za četrt leta
65 kr. Naročnina se pošilja npraviiištvn v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice hštv. 5. - Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine.
Nemških naeijonaleev sanjarije.
Kar so pri Čehih Mladočehi, to so pri Neincili njih nacijonalci in ime mladih Nemcev jim samo zato ni po volji, ker bi jih sicer že ime izdalo, da so na enaki stopinji z Mladočehi. Tega pa Bog varuj, kajti Mladočehi so slovanske, nemški nacijonalci pa so tevtonske krvi: obč pa se neki ločite, kakor noč in dan, vsaka od druge. Razumni možje pa sodijo, da so si oboji prav v rodu in v čemer je razlika med njimi, to je, če rečemo veliko, jezik ali v prvi vrsti jezik, pri teh nemški, češki pri onih, pijani od liberalizma pa so vsi. Iz tega pa izvira potlej pri obojih listo nestrpno rogoviljenje zoper vse. kar se ne uda njih volji, njih želji, njih misli.
Dobre reči pač naj nihče ne pričakuje od tacih IjLidij! Kdor ne spoštuje pravice drugih, tak skrbi tudi le slabo za svojo, Pravica varuje pravico ali pa ni pravica. V tem pa so nemški nacijonalci še slabši, za veliko slabši, ker že nemško ljudstvo uživa po vseh delih naše države pravico in deli se mu skoraj v vseh deželah večji kos kruha, kakor ostalim ljudstvom, kar jih biva v našem cesarstvu in torej nosi tudi vsa bremena cele države. Kaj še torej čejo za svoje ljudstvo? Nič manj, nič več, kakor to, da nam naj ostane nemško ljudstvd^za gospoda« še na dalje in to mora pa poslej biti celo postava, neprekljicljiva postava. Po njih misli gre Nemcu v naši državi mesto za mizo, drugim pa pri dverih ali še celo pred dvermi.
Isto čejo sicer tudi nemški liberalci, toda ne tako na glas. z vriščem. zato pa se njim šteje tudi za veliko krivico, ker so le-ti zadovoljni z enim ministrom pri c. kr. vladi. Nacijonalcem zdi se to še malo ter čejo kar celo roko, ne pa le prsta grofa Taaffe. Prej ali slej pride tudi do tega in če se grof Taaffe sedaj še obotavlja, on je na poti tje, kjer se reče, da je vsa vlada po polnem nemška, do cela liberalna. Nemški nacijonalci vidijo jo v duhu že pred seboj in kolikor je na-
Pnsamezni listi dobe se v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem trgu po 5 kr. Knknpi.ii m: ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Zu oznanila se plačuje otl navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16-&r.
njih, nadelava se že v redu pot za-njo. C. kr. namestnik v (iradei. baron Kubeck, je osivel v tej svojej službi ter je storil, kar je bilo mogoče, v njej, prav pošteno za nemštvo. To mu priznajo tudi nacijonalci, ali sedaj se jim dozdeva, da je že preveč mehak; njim neki ne vihti nič več s tako silo, kakor si je želijo, biča okoli glav slov. županov, ako pridejo ti pred-nj s prošnjo za drobtiho knkfe' pravice.
To pa je njim do volje, da kličejo: proč z njim! Njih glasilo pove to precej jasno, da-si se skriva za »govorico, ki noče utihniti«, za govorico namreč, da vzame baron Kubeck v kratkem slovo od svoje visoke službe. Mi ne vemo za tako govorico in brž ko ne tudi baron Kubeck ne, ona je le sanjarija v glavi nemških naeijonaleev. To se sklepa lahko že tudi iz tega, da imajo naslednika ces. namestniku kar k redu in njim sta celo dva na razpolaganje. Eden je deželni predsednik v C.elovci, baron Sc h in i d- Z ab i er o w in drugi je neki minister za trgovino, markij Bacquehem. Prvi je na Koroškem znan ter je »prijatelj« najhujih nemških kričačev, drugi pa je po takem tudi enak njemu, vsekako pa slab prijatelj slov. ljudstva. In vendar nas je dobra tretjina, ki pridemo tako pod njegovo »železno roko«, ako se izpolni želja nemških naeijonaleev.
Mi doslej nimamo uzroka, naj damo kaj na te sanjarije nemških naeijonaleev, vendar pa sodimo, da smo dolžni našim bralcem pokazati na-nje. kajti pri nas ni nič nemogoče. Naše želje, naše prošnje, naj se nam dajo tiste pravice, ki nam grejo po božji in človeški postavi — te so bile doslej še vedno sanje, iz njih ni bilo nikoli resnice, pač pa se izpolni »zatiranim« Nemcem rada vsaka želja, tudi taka, ki ima prej podobo sanj, kakor pa resnice. Tako je bilo doslej, tedaj v dobi, ko še vlada grofa Taaffe ni slonela na ramenih -nemške levice« in človek si celo lahko domisli, da bode poslej še vse lepše življenje za-nje. čemu pa bi*sicer imeli ministra nemške levice?«	T
Govor (lr. L. Gregoreca.
(V državnem zboru dne 16. decembra 1891.)
(lospoda moja! Kar sem povedal, to je dokaz, da je nemško-liberalna stranka preganjala grofa Taaffe-ja mnogo let prav po krivici, saj je vendar vzdržal ves uradniški stroj, kakor so si ga ustvarili Nemci, in dal jim ga je vedno na razpolaganje, kedar je bilo treba. Sicer pa je storil še več. Tej stranki na ljubo se ubija s punktacijami (glede na Češko), njej na ljubo moral je odstopiti Dunajewski, njej na ljubo uraduje minister (iautsch liberalno, protikonservativno in protislovansko.
S kratka, tudi za grofa Taaffe impla je nemško-liberalna stranka popolno svobodo, priliko in sredstva, delovati za svoj glavni namen, namreč za nemško, centralistično, jednotno državo v Cislitvaniji, in vzlic temu je še daleč od svojega cilja, dalje, nego kedaj poprej. J eden najodločnejših poslancev levičarskih, gospod grof Wurmbrand, je v predzadnjem svojem govoru v tej visoki zbornici rekel nenavadno besedo. Hekel je. da je od svojih predgovornikov »le ubogo malo slišal o potrebi, da se kot jednotna država razvijemo nasproti Ogerski.« To je popolnoma prav. Slovanska večina take jednotne države ne mara. saj je že teorija o individu-jalni jednakopravnosti za nas Slovane pravo strašilo. Taka individujalna jednakopravnost se nam ne vidi primerna in zato jo odklanjamo. Čudne so opomenje gosp. grofa Wurmbranda o češki spravi. Iz začetka bil je proti njej; ko je pa doznal. da bode ta sprava veljala samo za nemške manjšine na Češkem, ne pa za slovenske manjšine na Štajarskem in na Koroškem, bil je ves ginjen in je čestital ekscelenci grofu Taaffe. To je bil gotovo ginljiv prizor in nehote se spominjam egoistične najivnosti tistega kmeta, ki'je molil: »Sveti Florijan, varuj mojo hišo pa užgi druge!«
Plemeniti grof VVurmbrand je deželni glavar na Štajarskem, torej v deželi, v kateri biva glasom zadnje ljudske štetve nad 400.000 Slovencev. To ga ni motilo, na robe, morda celo vspodbudilo, da nas je v tej zbornici imenoval nevarne sanjače in fantaste in zakaj? Zato. ker smo slovenski in hrvatski poslanci imeli dne 2. oktobra 1890 v Ljubljani shod in ukrenili potegovati se za slovensko-hrvatsko upravno skupino, kar je po sodbi gospoda grofa državi nevarno podjetje, celo v tem slučaji, ako Slovenci in Hrvati o tem le sanjajo. No, jaz' sem bil sam pri tem shodu in izreči moram, da je izmed vseh treh navedenih točk le jedna resnična, ta namreč, da se je shod vršil. Neresnično pa je, da se je tedaj sklenilo, potezati se za slovansko upravno skupino, neresnično pa je tudi, da bi bila taka slovanska upravna skupina državi nevarna. Sicer bi bil pa želel, da je plemeniti grof izprašal politično svojo vest in premišljeval o uzrokih, kako to, da je Slovencem na Štajarskem in na Koroškem že nesnosno sedanje stanje, da se jim vidi kot rešilno sredstvo le še administrativna ločitev: videl bi bil, da zadene glavna krivda prav njega in njegovega tovariša na Koroškem in njiju nemško liberalne somišljenike, oziroma njiju ošabno majorizovanje in oviranje in trdni sklep, uničiti slovensko manjšino. Seveda on trdi, da nečejo germanizovati, ali oni to delajo in dokazi so uničujoči. Mi Slovenci bili bi prvi voljni, priznati hvaležno, ako bi nas ne namerjali germanizovati.
V dokaz tega ozrem se le na kratko še na razdelitev kulturnih sredstev. Po zadnji ljudski štet vi je na Štajarskem 1,040.000 prebivalcev z nemškim in 500.399 prebivalcev s slovenskim občevalnim jezikom, teh dežel torej dve tretjini sta nemški, jedna tretjina pa slovenska. V zmislu razdelivne pravičnosti bilo bi torej kulturna in izobraževalna sredstva razdeliti po ključu 2 in 1. V istini pa ni tako, nerazmerje je uprav sramotno.
Cerkvene zadeve.
Janez K ram bcrgei*, župnik Vurberški.
(lospod liog mi je dal prisrčnega prijatelja, ko so mi mlada leta prijazno cvetela; dolgo časa sva se ljubila in v krščanskem prijateljstvu sva preživela veliko veselih ur. (lospod Bog mi ga je pa zopet vzel in dasi-ravno mi srce poka in mi solze oči zalivajo, rečeni vendar ves udan v presveto božjo voljo s pobožnim Joboin: »(lospod je dal. (¡ospod je vzel; kakor je bila božja volja, tako se je zgodilo: češčeno bodi ime Gospodovo!« Job. 1. 21.
I. Mlada leta. — Kjer je svoje dni Leopold Volk-mer svoje vesele pesmi zlagal in ukaželjno mladino pod široko lipo blizo bele cerkve sv. Vrbana učil, v tej sloveči fari so se č. gospod župnik Kramberger rodili dne 25. avgusta 1843. leta. Od farne cerkve Vrbahjske uživa oko tako lep razgled skoraj, da po vseh Slovenskih goricah. da se kar nič ne čudim rajnemu Volkmerju, ki sv. Vrbana niso mogli pozabili, ko so ga zapustili: ni jim dalo miru, dokler se niso zopel tje vrnili: tam tudi njihove koščice počivajo in čakajo veselega vstajenja. Ali tudi na rajnega časi. gospoda Krambergerja so spomini na veseli grič sv. Vrbana tako mogočno uplivali. da so si vedno želeli takega mesta za sebe, od koder se prav daleč po svelu vidi.
Hajni naš gospod so zrastli iz rodovine, ki je podala sv. cerkvi in tudi avstrijski domovini več odličnih mož. Eden izmed stricev rajnega g. Krambergerja se je učil pravice in se je tako odlikoval po svojej razumnosti in zvestobi, da je postal sloveč vladni svetovalec, posebno zveden v denarnih in gospodarstvenih stvareh. Drugi stric, vIč. g. Vršič, so si izvolili častili duhovski stan in so umrli kol dekan v Lučanah na nemški meji. Tudi z rajnim jareninskim č. g. dekanom Čučkom so si bili naš gospod župnik Kramberger v rodu. Le nekaj dni pred našim gosp. župnikom so pa umrli v (iradcu njihov bratranec, č. g. doktor Fraidi. slavni in pobožni profesor na tamošnjih bogoslovskih velikih šolah.
Ze v domači šoli so se naš gospod župnik takoj lepo obnašali in tako goreče so molili in pa učili so se lako pridno in lehko. da je bilo kar liilro očitno, da jih je ljubi liog za častili duhovski stan odločil, /a to so jih skrbni stariši poslali v latinske šole Mariborske,] kjer so bili rajni vseskozi med boljšimi učenci, z ozirom na lepo in modro obnašanje pa so bili brez dvoma ves čas najizborniši, ljubi Uogu in vsem poštenim ljudem. Zavoljo njihove res deviške sramožljivosti si ni upal nobeden razuzdanec v pričo njih katere umazane besede ziniti: če se je pa kedaj vendar kaj takega prigo-dilo, pogledali so naš mladi gospod na blebetača tako žalostno, da so se nam vsem usmilili in smo bur-kežu hitro jezik zavezali. Zato smo pa tudi mi tovariši vsega nedolžnega mladeniča že tedaj s spoSlovanjem imenovali pridnega Alojzija«, lilagor Tebi, rajni prija-j telj. ki si nas vse lako lepo učil s svojim pobožnim izgledom. kako je treba Hoga se bali in mu služili z mladih nog! Zdaj, ko Te je liog iz vrta sv. cerkve presadil kot neoniadeževano lilijo v nebeški raj, zdaj premišljujem z veseljem v skrivnem razodenju sv. Janeza pre-j lepe besede njegove: »Videl sem .lagnje stali na gori Sion in ž Njim sto in štiri in štirideset tisoč, ki so imeli Njegovo ime in ime Njegovega Očeta pisano na svojem čelu. Čul sem tudi glas iz nebes, kakor šumenje velike vode. in čul sem glas mogočen, kakor grom in glas, ki sem ga čul. je bil kakor od citrarjev, ki igrajo na cifrah svojih. Peli so pa novo pesem pred božjim prestolom; nikdo ni mogel tiste pesmi peti razun onih sto in štiri in štirideset tisoč, ki so bili odkupljeni od zemlje, ki se
z ženami niso oskrunili, ker so deviški ostali. Oni hodijo za .lagnjetom, kamor koli se poda«. Raz. sv. Jan. 14. 1—5. Preljuba šolska mladina, ki si moje največe veselje in ki boš, kakor upam, enkrat pri Rogu tudi moj venec, stojte trdno v Gospodu, preljubljeni!« Filip. 4, 1. Saj veste, kako se godi, ako vsled hudih nalivov kalna voda črez brege udari in cvetoče senožeti povali! Če ttidi pozneje dež travo spira, tako nje ne opere nikdar, da bi se nič več ne poznalo. Spokorne solze nam res grehe zbrišejo in milost božjo zopet pridobijo, a nedolžnosti ne morejo nam povrniti.
Mili darovi za družbo vednega češčenja:
Rizelj 14 fl. 20 kr., Gomilsko 7 II. 20 kr„ Šmarje 8 fl., Kozje 4 fl., Olimje 8 fl., Prevorje 2 fl. 50 kr., Sv. Vid pri Planini 8 fl. 72 kr., Hajdinj 18 fl., Prihova 11 fl. 10 kr.
Gospodarske stvari.
S kmetskega vrta.
(Konec.)
Tukaj vidimo drevo lepe visoke in košate rasti in gostih vej. .labelka so proti septembru kje že čedalje bolj rdeča, precej debela in bolj kupčaste podobe. Okus jim je posebno sladek in ker je meso in koža še precej trda, vstrajajo dolgo, ako jim le miši in podgane, katere jih posebno ljubijo, ne morejo blizo. Imenujemo jih »moč-nice« in so vrsta, ki zasluži, da se razširi med ljudstvom.
Sopet je na vrsti drevo lepe rasti, katerega veje skoraj zakriva gosto listje. Sadje je tudi kupčaste podobe, zelene, po solnčnej strani nekoliko rudečkaste barve ter sladkega okusa. Ker vsled mehke kože ne vstraja zlo dolgo, pripravno je tembolj za mošt, katerega daje precej, pa sladkega, kakor med. Ime mu je: zimska javšnica, te zori precej pozno, najbolj o Uršinem.
lilizo zraven je skoraj enako drevo, gostih vej polnih popkov in listja. Teh sadje prišli smo gledat sedaj prepozno, ker zazorilo je že o Velikem Šmarnu in gotovo so sladka, rumenkasta jabelka otroci že pojeli, njim so najbolj ljuba, zato ker so prva zrela. Vsaj nekaj te vrste dreves bi gotovo primerno bilo pri vsakej hiši, ker dajo zgodaj nekaj prigrizka, ime jim je pa: zgodnja javšnica ali tudi ječinenka.
To-le na pol posušeno in z mehom poraseno drevo je nas s svojim sadjem tudi ukanilo, če so ga pojeli prej, ko smo mi došli. Zorijo namreč med gospojnicami, zato jih tudi gospojnice imenujemo. Škoda, da na les le bolj slabo raste, kajti sad je lepo dišečega duha in prijetno sladkega okusa. Podoba mu je tudi prav mična, precej debelo in kopičasto jabelko ima namreč lepo rumeno rdečkasto pisano suknjo. Da pa mnoga ta drevesa imajo bolj slabo rast, izvira največ od tega, ker se jim pri vsajenji na kamcnita tla ni dosti prostorne jame izkopalo, kateri pogrešek v sadjereji se pri našem kmetu še v obče nahaja.
Rlizo lit in pogosto na okoli nahajajo se tudi vse hvale vredne vrste: jesenski kos, meč ali ledrarce, ka-terej obilno razširjanje priporočuje njen jako okusen in trpežen sad. kateri pa nosi ponižno rujavkasto suknjo. Ob enem se toplo priporoča vrsta tu imenovana »trdič«, drobno zimsko jabelko, lepe rudečkaste barve in sladkega okusa. Tudi se pogosto nahajajo razne vrste debelih, zeleno-rujavkastih jabelk kislega okusa, ki so najbolj primerne za kuho v razne juhe itd., pa dajo tudi veliko mošta. Sploh se nahaja še marsikje v kakem kotu dobra vrsta, o katerej se ne ve, odkod izvira, pa z obil-
nim in okusnim sadjem obilno povračuje kmetu trud in prostor, katerega potrebuje.
Videla sva torej, dragi bralec, da še' imamo doma in to na visokih hribih, kjer v časih celo pol leta na-letava sneg in brije burja, vendar precej sadnega drevja, katerega sadje daje kmetom precejšnjih dohodkov, posebno ob boljših letinah. Seveda toplo želimo, naj bi se našemu kmetu sadje, kolikor mogoče, pomnožilo in v ta namen dobivale se drevesa in cepiči od drugod, kateri našemu obnebju ugajajo in so glede na rodovitnost in okus vredni razširjanja, pri tem pa ne pozabimo domačih dobrih vrst, katere so nas v našej mladosti že razveseljevale. Najbolje bode, če v vsak kotiček zasadimo kakšno drevo, da bo tako naša zemlja podobna »malemu raju« in sadje z obilnimi prihodki kmetu lajšalo bremena stroškov, sedanji čas na njega naloženih.
Pohorski.
Sejniovi. Dne 29. januvarija v Št. Juriji pri Tabru. Dne 1. februvarija v Mariboru, Dobo vi in v .lurkloštru. Dne 3. februvarija v Št. Juriji na Ščavnici, v .larenini. v Dolu. v Lučanah. na Ptuji in v Vidmu. Dne 6. februvarija v Gornjem (iradu in v Št. Petru pod Sv. Gorami.
-.....
Dopisi.
S Ptuja. (»Slov. pevsko društvo«) v Ptuji je v svoji zadnji seji dne 6. januvarija 1892 sledeče sklenilo: 1. »Veliki koncert« se bode letos vršil dne 14. avgusta in sicer v Šoštanji v dični Šaleški dolini. Upamo, da bode udeležba izredno velika, ker je lansko leto naš koncert izostal, ker v Šoštanj lahko uporabljemo novo železnico in ker bode marsikomu dana prilika spoznavati krasno Savinjsko in Šaleško dolino. Pele pa se bodo večinoma pesmi, ki so bile za lani odločene: natančneji vspored koncerta se bode pravočasno naznanil. P. n. gosp. poverjenike pa prosimo, naj skrbe za to, da se bodo jele pesmi takoj vežbati, posebno sedaj v za to jako pripravnih zimskih večerih. Vsa slavna društva opozarjamo na ta naš »Veliki koncert«, ter jih prosimo, naj svoje veselice tako uredijo, da jim bode moč udeležiti se dneva, kateremu je naloga pokazati krasoto in moč slovenske pesmi, kateremu bode naloga zbrati vse slovensko razumništvo, kakor prosti narod v skupno raz-veseljevanje.
Iz Veržeja. (Bralno društvo.) Naše mlado društvo deluje dovoljno v kratkem času svojega obstanka. Dne 10. januvarija t. 1. so priredili veselo igro: »Svoji k svojim!', katera se jim je izvrstno obnesla; čeravno so hoteli imeti to igro samo za poskus, ker še menda v Veržeji nikdar ni kaj enacega bilo. Da-si se veselica ni naznanila okoličanom, vdeležilo se je vendar je mnogo ljudstva, ne samo iz trga, nego tudi iz okolice. Igra se je občinstvu tako dopadla, da se je morala dvakrat predstavljati. Po igri so pa darežljive roke precejšnjo svoto denarja našemu bralnemu društvu podarile, za kar jih tem potom najprisrčneje zahvaljujemo. Posebno se imamo zahvaliti našemu rojaku g. Fr. Tiplič-u, vseučiliščnjku v (Iradci, ki je ne samo, da je prevzel najtežjo ulogo ter jo izvrstno izpeljal, ampak je tudi djanstveno poučeval igralce, kateri so takrat prvič stopili na oder in izvrstno izpeljali vsak svojo ulogo. Želeti bi bilo, da bi se večkrat kaj enacega priredilo, ker to le vzbudi ljudstvo do večjega rodoljubja. Ob tej veselici je postalo bralno društvo spet za nekaj udov močnejše in le več jih še naj pristopi, da si zamore naročiti več knjig in časnikov. Takim poštenim veselicam se bodemo vselej radi pridružili in se držali gesla: »Svoji k svojim!«

iz Frama. (Vesele dneve) smo imeli v adventu | Vsako jutro smo imeli pred Lurškim altarjem, katerega smo še le lani dobili, slovesne svitnice, katerih se je prav obilno ljudstva udeleževalo, tudi zato, ker smo roženkransko pobožnost ob enem opravljali. Že 1/46 smo molili in vsako jutro speli iz »Venca« po osem Marijinih pesmic, ki so nas jih naučili č. g. župnik. Med sv. mešo pa so nam orgije milo pomagale Marijo častiti; akoravno nas je pravi organist novembra zapustil. Cvet pobožnosti je bilo obsluževanje osmine čistega spočetja M. D. Č. g. župnik so nam priporočili celo osmino doma moliti zvečer sv. roženvenec skupno. V cerkvi pa je bila služba božja tako slovesna, kakor na god sam. Ob nas je razveseljevalo ubrano trijančenje; pred sv. blagoslovom se je zapelo: »Tantum ergo«, pred drugim blagoslovom pa smo še molili litanije loretanske. Vsak dan .jih je bilo obilno pri sv. obhajilu.
Iz Zlogone na Pohorji. (Beseda v prevda-rek — nekoliko o letini prošnja.) O letini poročati, posebno iz našega kraja, bilo bi že nepotrebno, saj se .je že v tem listu večkrat bralo o tem. kako škodo je napravila toča, posebno po našej okolici. Le o tem hočemo "nekoliko besedi spregovoriti, da se .je dozda.j še le malo usmiljenih dobrotnikov našlo, kateri bi poškodovancem po toči s kakimi darovi pomagali. Bralo se .je tudi. da so se nam kot take izkazale še le štiri župnije in pet zasebnih dobrotnikov. Sicer bi se spodobilo že zato, kar so ti dobrotniki že do zdaj darovali, se zahvaliti, pa kaj, ker darovi so se sicer razdelili, vendar največji poškodovanci še za to nič ne vejo, ker so vso podporo prejeli večinoma le viničarji. Sic^r je res, da so je nekateri potrebni a mnogo je tudi takih, ki je niso. pa so jo vendar dobili. Naj pa vendar vsakdo spozna, da imajo posestniki dosti več uzrokov prejemati podporo od dobrotnikov, kakor viničarji, oglejmo si na kratko škodo viničarjevo in kmetovo. Viničar ima setev pri kmetu n. pr. krompirja, turšice. repe, korenje itd. Dogovorita se, da se vse to odsluži črez leto, navadno pa odslužijo to ženske, moški pa grejo na razne kraje k drvarjem, ali pa na Ptujsko pol.je mlatit, da si preskrbijo. česar bo treba za zimo. Ko pa je toča dne 5. julija setve vničila, potem viničar ali njegova žena že ni šla več delat tje, kjer sta imela setev, ampak mož je šel drugam, se ve da, kjer je zaslužil denar. In res, kdor je čez leto bil priden in ne zapravljiv, prislužil si je lahko toliko, kolikor potrebuje za zimo, saj hrane si ne kupujejo samo letos, ampak to je pri takih vsako leto. Krompirja sicer pogrešajo, pa ali ga mar kmetje imajo? /daj si oglejmo pa še posestnika na.j bo večji ali manjši, kako se njemu godi! V spomladi seveda še ni bilo hudo, ker je bilo še vse s starim založeno in njive z najlepšim semenom obse.jane, delavci so*se lahko dobili, pa saj njim je bilo tudi ka.j dati. (Konec prih.)
Iz Slatine. (Bolna živina.) Pri nas je bila minolo leto živina močno na gobcih in parkljih bolna. Ljudje bolezni niso poznali, vedeli niso, da je prišla kuga nad živino. Ker živinskega zdravnika ni blizo ni, nam bilo najti pomoči. In vendar se živini lahko tudi v tej bolezni pomaga, ako se ravna z živino, kakor je prav in o pravem času. Mi smo* trpeli lansko leto veliko škodo, ker so bili vsi sejmi več mesecev zaprti, ker je politična oblast šiloma odvzela nekaterim baran-tačem živino, nakupljeno na Hrvatskem ter jo je pod ceno prodala! Kaznovanih bilo je po Slovenskem več posestnikov, ker niso znali, da se je kuga razglasila, ter se živina ne sme gnati od hrama. Dotična prepoved morala bi se hitro in vsestransko, tudi po slovenskih listih objaviti.
Iz Vojnika. (Hiralnica. Ogenj.) Poročal sem bil, da se je že odprla druga deželna hiralnica na slo-
venskem Štajarskem. Ta je v Vojniku, kakih pet dobrih četrtink ure hoda iz Celja po glavni cesti. Poslopje je lepo, po najnovejši tehniki delano in stane do 130.000 fl. Prostora bode notri za 150 do 170 bolnikov. Zdravnik, kakor je že znano, je v tem kraji zelo priljubljeni gosp. dr. Žižek. Bolnikom pa bodo stregle usmiljene sestre, katerih je že tukaj zdaj pet. Vseh skupaj bode osem. šest dekel in šest bolniških strežnikov. Oskrbnik pa je že bojda dalje časa tukaj neki Kitt ali Kick, kakor poročajo novine. Celo poslopje je okroženo z lepim plotom, kar vse obsega 11 oral. V prizemlji je 23 hiš in hišic in velika kuhinja. Dve hiši ste odločeni za kopel, kakor tudi v prvem nadstropji, ki šteje tudi toliko sob in lepo veliko sobano odločeno za kapelo. — Na treh kraljev praznik je zgorelo v Vojniški fari nekemu Brežkemu vse. še eden otrok. Žena je bojda pustila otroke v hiši v postelji, ne daleč od njih luč ter .je šla v hleve. Otroci so najbrž prišli k luči in ko je prišla gospodinja iz hlevov, bilo je že vse v ognji. Komaj je še rešila nekaj mesecev starega otroka, drugo je pa zgorelo, kakor pravijo. Pazite na ogenj in otroke!
0<1 Št. Janža na Peči. (Raznoterosti.) V meseci novembru .je bil tukaj pokopan otrok, ki se .je z gorečo petrole.jevo svetilnico ponesrečil, namreč jo .je zvrnil, ubil in ,je v tem na pol zgorel. Spet glasen opomin starišem: pazile na ogenj in otroke, posebno sedaj v dolgih zimskih večerih! Meseca decembra pa je ravno tam eden otrok umrl. ki se je. kakor pravijo, parkelna' na predmiklavžev večer preveč prestrašil. Savinjska železnica Celje-Velenje, .je. kakor že znano, od 27. decembra lanskega leta odprta za občni promet, vendar sem že veliko l.judi.j šlišal. ki pravijo, da .je vožnja na istej za blago in za ljudi precej draga, postavim od Velenja do Celja stane III. razred za osebo 93 kr., od Velenja do Šoštanja 20 kr. itd. Na Silvestrovo zvečer t. j. 31. decembra lanskega leta priredili so dile-tant.je iz Šaleške doline v krasno okinčanih prostorih gostilničarja g. Josipa Skaza v Velen.ji koncert na citrah, ki je bil mnogobrojno obiskovan; tudi o letošnjem pred-postu mislijo enak koncert prirediti: posamezne točke koncerta so bile prav pohvalno sprejete, tora.j se že veselimo na obečani predpostni koncert.
Politični ogled.
Avstrijske dežele.
Avstrijsko. Trgovinske pogodbe so obveljale tudi v - gosposki hiši drž. zbora in zato stopijo lahko že z dnem 1. februvarija v veljavo. Vlada je privolila v t"o, da se izplača državnim uradnikom nižje vrste nekoliko »tlraginjske« priklade, te pride na osebo sicfr malo, vendar pa bode državi za dva miljona več stroškov. Vodja »nemško-liberalne levice«, dr. vit. Plener, dobi neki višjo državno službo ter prepusti potlej svoje mesto drugemu možu, Mogoče je, da bode z njim shajal grof Taffe lažje, kakor doslej z »železnim vitezom«.
Štajarsko. Deželni odbor v Gradci ,je odbil prošnjo večih občin iz Šaleške doline, naj se napravijo napisi na postajah nove železnice iz Celja v Velenje tudi v slov. jeziku. Odbor pravi, da za take napise ni potrebe. Od kod neki slavni odbor to ve! Nemški konservativni poslanci sklicujejo sedaj po gostem volilne shode ali pa se vdeležijo zborov političnih društev ter poročajo svojim volilcem o raznih rečeh, ki se gode v državnem ali deželnem zboru. Nemških kmetov prihaja vselej veliko na tako zborovanje.
Koroško. Nemški liberalci delajo na vse kriplje, da zmagajo nemškutarji po slov. krajih ter dobijo občinsko premoženje v svoje roke. Žal, da jim pri tem delu stoje gg. učitelji na strani in to skorej vsi, kakor da imajo za to povelje iz Celovca. Čudno je to, da o nemških konservativcih ni nikjer pri teh volitvah ne duha ne sluha.
Kranjsko. Deželni predsednik, baron VVinkler je bil te dni na Dunaji in nemški-liberalci so brž iztaknili, da mu hodi za slovo. To pa bode najbrž le njih »pobožna želja«. — V torek, dne 25. januvarija, je umrl v Ljubljani Ivan Železnikar, urednik »Slov. Naroda«. — 1'remogarji v Zagorji so segli sedaj precej klaverni za delo ter že niso imeli več dati svojim rodbinam pod zobe. Tri tedne zaslužka je šlo jim po vodi, ničesar pa niso dosegli: njih ščuvarji so še odnesli tokrat srečno svoje pete.
(¡oriško. Novo »bralno društvo« so si osnovale občine Kamenje, Dobravlje in Vrtovine. Ime bode pa društva »Sivi Čaven«. — Ljudstvo se čudi dež. glavarju, grofu C.oronini, zakaj da se je v drž. zboru tako vnel za trgovinsko pogodbo z Italijo, ali ga je laška kri spravila do toliko »koraže«?
Tržaško. Iz Trsta so doslej pošiljali veliko vina na Francosko, od dne 1. februvarija pa bode ta kupčija gotovo slabša kajli francoska vlada terja poslej za hI. vina 17 fr. carine. — Razna slov. društva imajo v Trstu sedaj svoje zborovanje, ali udje se jih neki nič ne vde-ležijo v toliki meri. kakor si želijo društva.
Istersko. Minister za drž. linance, dr. Steinbach. je zaukazal davkarijam, naj pišejo strankam vselej v tistem jeziku, ki ga one govorijo. Ta naredba je pravična in mi želimo, da dobimo tudi mi enako, kajti doslej še jo pogrešamo v naših krajih.
Hrvaško. Ker so Hrvati »pod ogersko krono«, zato imajo tudi oni volitve v državni zbor, ali kolikor se sodi, je vse eno, če pošljejo svoje poslance tje ali ne, kajti oni gredo radi skoz drn in strn z madjarsko vlado. Doslej pa še tudi nihče ne misli kaj na volitve.
Ogersko. Kakor je znano, teče po žilah pristnih Madjarov kri hitreje, kakor pa po naših, '¡'o se kaže tudi dokaj jasno pri volitvah. Sedaj pa utegne še biti huje pri njih in vlada si je nekam v strahu: tako pa prosi vojakov skorej vsako mesto, kjer so volitve. Te dni so šli od nas. iz Maribora »dragonci« doli v Kanižo, ker se boje tamošnji judje za svoje kožo. — Minister za trgovino, Baross, misli, da je skranji čas za to, da se vpelje pri našem denarji zlata, namesto dosedanje srebrne veljave. Prevelike sile pa pač ni za tako in sicer jako drago spremembo.
Vunanje države.
P i m. Veliko se je te dni govorilo o slabem zdravji sv. očeta Leona XIII. in po ulicah so »fakini« že tiskano poročilo prodajali o njih smrti. Se ve, da je to delo framasonov, najbrž kuhajo spletkarije za čas. ko sv. oče res umrejo. Daj l!og, da se to ne izgodi še tako k inalu!
Italijanska. Poslaniška zbornica je vsprejela trgovinsko pogodbo z Avstrijo in Nemčijo, glasov je bilo 177 proti 66. Ljubi Rog, kaj bi pa še radi od nas! Vsako leto dobimo iz Italije do 100.000 revnih ljudij ter jim damo pošteno zaslužka, zato pa imamo v Italiji zaveznico, ki ni nič kaj zanesljiva.
Francosko. Petero francoskih kardinalov je izdalo skupno pismo, v katerem razkazujejo, kako da republika dela s katoliško eerkvo in človek se lahko čudi poslej, če še more sploh kateri katolik biti za republiko in nje »moževe». Republikanci pa se tepo tudi med seboj in to v resnici: tako je uni dan minister Gonstans v drž. zboru dal poslancu Lauru dve gorki za uho, da mu je kar zašumelo v glavi.
Relgijsko. V poslopiji vojvode Arenberg v Rriisselu je nastal v uni noči požar in je zgorelo blizo, da celo poslopje in neznano veliko dragocenih stvarjj je uničenih.
Angleško, (¡ladstone, vodja angleških liberalcev, vzdiguje zopet glavo, kajti v novem času se kaže, da njegova stranka napreduje. Za Irce bilo bi to sicer dobro, ko bi sami med seboj že bili edini, ali ni še upanja, da pride k malu do sloge pri njih.
Nemško. Huda bode vojska v nemškem državnem zboru za novo šolsko postavo in tem hujša, ker še ministri niso vsi za-njo. Tako je minister Miquel že napisal prošnjo za svoje slovo, ali cesar Viljem ni vsprejel njegove prošnje, ker ne misli, da je uzroka do volje za-njo. — V Rerolin sla prišla kralj in kraljica \Vurttem-berška: se ve. da ju je domače ljudstvo vsprejelo z navdušenjem, kakor je to že navada v tacih rečeh.
Rusko. Na ruskem dvoru je tudi vzela smrt svojo žrtev in sicer strijca carjevega, vel. kneza Konstantina. V političnem življenji knez ni imel velike besede. Sedaj je utihnilo vojaško bobnanje ob mejah in je huda zima navala po vojaških šotorih, to se pravi: ruska vlada ima do volje drugih poslov ter ne misli, vsaj sedaj ne, na vojsko.
Bolgarsko. Prvi minister, Stambulov, se je neki malo obstrelil z revolverjem, ko se je vozil v društvu nekaterih gospodov zunaj mesta. Nekateri pa sodijo, da minister tega ni storil sam, ampak kdo iz zarotnikov ali vlada hoče celo stvar utajiti. To je lahko mogoče.
Srbsko. Vlada je odjenjala Rolgarom, ter je odposlala liizova čez mejo, ker se mu je dokazalo, da je roval v Relemgradu zoper Bolgarijo in njo-sedanjo vlado. Rizov pride pa neki na naša, avstrijska tla, upamo, da ne za dalje časa.
Turško. Po dolgem času hoče se turški sultan sprijazniti s Črno goro; glede na Rolgarijo pa se sultan ne upa ukrenili česar, kar bi ruski vladi ne bilo po volji. Sultan stori v tej reči modro in kar se opazuje pri njem že dalje časa, jako previdno ravna nasproti ruski vladi.
Afrika. Ustaja kabilov okoli mesta Tanger je pri kraji in je marokanski sultan odstavil svojega namestnika v tem mestu, ker ni bil ljudem po volji ter je hudo ravnal z njimi, če se ni izgodilo vse, kakor je on hotel.
Amerika. V mladi republiki, Braziliji še ni miru in ima pač sedanji predsednik le nekaj časa, da si odahne, a kdo zna, če že ne preži pa kje drugi »predsednik« na njegovo službo! O razstavi v Chicagi bode prihodnje leto tudi velik shod amerikanskih katolikov. Tudi od nas bi jim prišli prav, ko bi le tako daleč ne bilo Ije.
--*--
Za poduk in kratek čas.
Dve povesti iz naroda.
(Zapisal Rok Drovenik-Gorski.)
1. Ferm ilje.
Na lioči leži mala dolinica, katerej sploh pravijo Fermilje. O tem kraji pripoveduje nam ljudstvo naslednjo dogodbo.
Svoje dni bila je tukaj cveteča vas s farno cerkvijo, katera se je imenovala Fermilje. Ljudje so živeli srečno in zadovoljno, ker so imeli vsega zadosti. Sčasoma so se pa prevzeli Fermiljčani tako, da so popolnoma pozabili na Hoga. Niso praznovali praznikov, niso dajali miloščine in živeli so prav po živinsko.
Rila je Velika noč in ves katoliški svet je radostno ta veliki praznik praznoval, slaveč od smrti ustalega Zveličarja, le Fermiljčani niso hoteli praznovati. Nek kmet je celo vole napregel in šel orat. Ali strašna kazen jih je zadela. Zemlja se strese, zazija in požre celo vas s cerkvijo vred.
Od celega sela ni ostalo druzega sledil, kakor mnogoštevilne jame, katere se še dandanes vidijo. Le od cerkvenega zvonika molela je še dolgo časa potem zvezda iz zemlje, ali potem se je še ta v zemljo skrila. Star mož mi je pripovedoval, tla je njegovega očeta matere mati še videla ta poslednji sled od pogreznjene cerkve.
Za samostanom v Studenicah, kjer Stndeniški potok izvira, prišel je nedolgo potem pri vodenem žrelu volovski jarem na svitlo — tistega Fermiljčana, ki se je bil predrznil na Veliko noč orali.
Tako kaznuje Bog pregreho in hudobijo.
2. Svet in sv. I'eter.
Nekdaj je poslal Kristus sv. Petra na zemljo pogledat, kako kaj ljudje žive na svetu. Peter odide in ga ni bilo prav dolgo nazaj. Ko je naposled vendar-le prišel, vpraša ga Kristus nejevoljno, zakaj se je tako dolgo na zemlji mudil?
»Gospod«, odgovori sv. Peter, na svetu je zdaj tako veselo, da sem se komaj od njega ločil. Ker imajo ljudje vsega v izobilji, zato se samo veselijo, napravljajo si pojedine in svatovščin ni konca ne kraja. Skoraj ni tam doli veliko slaheje, kakor pri nas v nebesih .
Čez nekaj časa potem pošlje Kristus sv. Petra v drugo na zemljo, toda to pot se je Peter prav hitro nazaj povrnil. »Kako pa, da si zdaj tako hitro nazaj prP šel?« vpraša ga Kristus.
»0 Gospod«, odgovori Peter, »sedaj pa ni na svetu življenja; sila žalostno je tam doli. Leta so slaba, zemlja ne rodi in lakota je velika. Vse zdihuje in toži: Bog nam pomagaj, kaj bo, če bo tako huda na svetu!«
><llej, Peter«, reče Kristus na to, dokler so imeli ljudje vsega zadosti, niso mislili na-me, zdaj me še le kličejo, ko se jim godi hudo«.
Smešnica. Pri krčmarji so se mladi gostje sprli med seboj in krčmar stopi med-nje, da bi jih spravil. V tem mu pa nekdo podstavi nogo in mož pade na tla. Brž pa ga obdeluje že tudi več pestij po hrbtišči. »Gori«, zaupije na to mož. gori! Kje pa?« vpraša ga mlado - društvo. Na mojem hrbtišči«, odgovori mož ter skoči po konci, ne da ga ustavi kdo s svojo pestjo.
Razne stvari.
(Bela žena.) V Monakovem na Bavarskem je umrla vojvodinja Ludovika, mati naše sville cesarice, v 84. letu svoje dobe.
(Lepo slovesnost) priredi slov. čitalnica v .Mariboru dne 2. februvarija v prid zgradbi Prešernovega spomenika v dvorani pri »Gambrinu« ter sodeluje pri njej tamburaški zbor akad. društva Triglav v Gradc-i.
(Obsodba.) Pri porotni sodbi *v Gelji sta bila obsojena vsled tožbe dr. Riebla gg. dr. Preinšak na globo 200 in urednik »Mbg: Ztg. na 50 gld. ter oba skupaj na stroške cele tožbe. Le-teh pa je za več jezer gold.
(Čitalnica) v Šmarji ima v torek dne 2. lebruvarija svoje letno zborovanje v gostilni g. Jagodica.
(Redni občni zbor) kat. podp. društva v Celju s tombolo bode na svečnico ob 4. uri popoldne v dvorani Košerjeve gostilne »pri belem volu«. K obilni vde-ležbi vabi uljudno	Odbor.
(Društveno.) V nedeljo, dne 31. januvarija imajo občni zbor ta-le društva: čitalnica v Brežicah, bralno društvo pri sv. Kupertu v slov. gor. in isto tako v C ven u pri Ljutomeru.
(Poučno zborovanje) bode na svečnico v čitalnici v Ljutomeru in politično-gospodarskem društvu« pri sv. Lovrenci v slov. goricah: v obéh je ob enem občni zbor. kakor se tirja v njunih pravilih.
(Šaleška čitalnica) v Šoštanj i priredi na svečnico ob 6. uri zvečer tombolo, h kateri vljudno vabi
Odbor.
(Imenovanje.) Visoki štajarski deželni odbor v Gradci imenoval je gospoda med. dr. Anton Pavliček-a distriktnim zdravnikom Mozirskini, ter je on službo še isti tudi nastopil.
(Posojilnica v Gorenji Radgoni) začne poslovati dne 15. februvarija t. 1. Uradni dnevi so vsak ponedeljek in vsak četrtek od 11 12. ure predpoludne. Posojilnica bo dajala posojila po (> °/0. in plačevala od vlog il/3 °/n.
(Požarna hramba) Št. Janževska na Dravskem polji priredi zabavni večer s tombolo dne 1. svečana v gostilni g. Širne Frasa pri »tainboru v Rošnji. — Vstopnina 30 kr., začetek ob 5. uri zvečer. Pri veselici svira godba g. Gregoreca iz Ptuja. K obilni vdeležbi vabi	Odbor.
(»Bralno drštvo«) v Gezanjevcih pri Ljutomeru bode imelo v nedeljo dne 7. februvarija t. 1. popoldne ob 4. uri v učilniških prostorih svoj redni občni zbor. Vspored: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika in knjižničarja. 4. Volitev novega odbora. 5. Bazna društvena posvetovanja. Odbor.
(Dolgo spanje.) V Mvslovici na Prusko-Sileškem spi rudokop Latos v bolnišnici že 4 mesece. Zbodljeja z iglo ne čuti, diše pa mirno in redno ter drži trdno pestnice. Usta mu z vijakom odpirajo in vlivajo mleka na dan dvakrat po en liter.
(Napredek.) Odkar ima Ptujsko mesto lastno upravo, rastejo mu stroški naglo, za tako malo mesto gotovo prenaglo. Letos bode mu stroškov za 44.047 gld.. prihodkov pa ima v celem samo 17.540 gold. Celih 27.101 gld. mu tedaj ¡zmanjka, kje jih dohode?
(Nesreča v rudniku.) V nekem rudniku pri New-Yorku se je tovnej žgalna l vari na razletela in zasula je kacih 218 delavcev. Ljudje, ki so čutili potres, so prihiteli 5 mil daleč na pomoč. Ko so odkopavali, slišali so klice iz zemlje, žene onesrečenih pa so s svojimi otročki jokale in stokale pri jami.
(Posojilnica) v Gorenji Badgoni še ni oživela, ali žeji delajo nemškutarji iz Radgone in nje okolice za-vere. Vtem je čudno, da so se obrnili do c. kr. namest-liije v (iradci. naj nam je ona ne dovoli, ('.emú neki koj v Gradec? Nemškutarji pač vedó, da opravijo ondi, če le mogoče, še najhitreje kaj zoper naše slov. ljudstvo in njegove koristi.
(Slepar.) Nek agent je hodil lansko leto po več i h krajih štajarskih ter je kmetom ponujal srečke na obroke ali rate«. Najbolje se mu je neki godilo okoli Celja pri Sv. Juriji na južni železnici, pa tudi po slov. goricah, v Šentlenartski župniji so ga videli. Ime si je dal možic zdaj Sogan. zdaj Sima ali tudi Sorko, pravo ime pa mu je neki Arih Marchisetti. Sedaj ga išče c. kr. žandarmarija.
(Med vbožce na Dobrni) je graščak, g. Froh-ner dal ob prazniku Vseh Svetnikov razdeliti obuteli za 40 oseb. ob božiču pa 140 komadov raznovrstne obleke.
(Kravo) ukradel je mladič Šimon Papež nečemu posestniku v Digošah. Tatú so žandarji sicer vjeli, ali od krave ni več sledu. Najbrž je prišla pri kakem mesarji v mesnico ali pa je šla iz nje za vola.	^
(Nagla sin rt.) V Ljutomeru je umrl dne 13. jan. nagle smrti Ludovik pl. Vorbeck. boga I osebnik iz Gradca, ki je bil prišel s svojo ženo obiskat svojo hčerko. To je toliko bolj preplašilo Ljutomeržane, ker je ta gospod bil čisto zdrav, še le ¡"»ti let star in ker je letos v Ljutomeru tako zdrav zrak. da sta razen njega še le dve osebi umrli, med tem. ko jih je lani v tem času že bili umrlo osemnajst.
(Dijaški kuhinji v Mariboru) so darovali: Posojilnica v Makolah 10 ti., č. g. Janez Pešern, župnik v Koprivnici 3 ti. in Jakob Vidovič, kaplan pri sv. Ru-pertu v slov. goricah, 2 ti. Isto tako dva čč. gg. duhovnika v slov. goricah vsak po 5 ti. lz Konjic pa je poslal odvetnik g. dr. .lanez Rudolf 40 ti., katere so darovali čč. gg.: dekan Fr. Mikuš 5 ti., kaplan Marko Tomažič 3 ti. in kaplan Prid. Kukovič 2 gld.: zatem
pa gospa .los. Prus 10 ti. župan .1. Šepic, lekar J. Pošpišii; M. Ogorevc in dr. .1. Rudolf — vsak po 5 ti.
(»Pa vi i h a«.) V Ljubljani izhaja dvekrat v meseci nov šaljivi lisi z imenom »Pavi i ha«. Tiska pa se v Trst-u in stane 4 gld. na leto. Doslej ni imel noben list te vrste sreče, ali jo naj prerokujemo temu? Mi ne čutimo v sebi premalo preroškega duha.
(Umrl) je preč. g. dr. Matija Robič, častni korar v G rade i. v 90. letu svoje dobe in župan M. Šulek v Gralmh pri Središči.
(Duhovniške spremembe.) G. g. Vincencij Cepin, kaplan v Zrečah. .je postal provizor tamošnje Ju | iiiije.
fjot^erijtie š^e.villie.
Trst 33. januvarija 1892: 47, 34, 85, 82, 48 Line.	»	» 88, 68, 10, 84, 63
Proisiiija
do slovenskih posojilnic!
Podpisani prosim, da mi blagovoli" poslati vsaka posojilnica po eden izvod tiskanega računskega sklepa za 1891. leto.
Obljubil sem sestaviti slovanskemu denarnemu zavodu, od kojoga pričakujemo, da nam ustanovi centralo za posojilnice, v to svrlio zahtevane date.
Slovenskim listom bodem hvaležen, ako ponatisnejo to prošnjo.
V S m ar j i (St Marein hei Krlaclistein) dne 20. januvarija 1892.
Dr. Franc Jnrtela, odvetnik.
Naznanilo.
„Hranilno in posojilno društvo" v Ptuji ima občni zbor za leto 1891 dne I. februva-rija 1892 ob 10. uri dopoldne v društvenih prostorih po sledečem dnevnem redu :
1.	Poročilo ravnateljstva;
2.	Poročilo nadzorništva in nasvet glede računov in porabe čistega dobička ;
3.	Volitev ravnateljstva;
4.	Volitev nadzorstva;
5.	Razni nasveti.
Ako bi 1. februvarija ob 10. uri dopoldne ne prišlo zadostno število zadružnikov, skliče se ]*> § 40 društvenih pravil tisti dan ob 11. uri dopoldne s tistim dnevnim redom drugi občni zbor, kateri sme brezpogojno sklepati. Na vdeležbo vabi uljudno
Ravnateljstvo.
V P tuj i, dne 22. januvarija 1892.
Zaloga mizarskega in onravskega pohištva
Konrada Wo!flinga
llnrilmr. KOMpoake iilice šf.
priporoča bogato asortirano zalogo
žlebsnega in narezanega pohištva za spalnice, postrežnih miz, miz za salone, pisarnih in napravnih miz, kakor tudi raznih Inpetovniiili garnitur z;i salone, diva-nov, bakakov, otoman sof, kannpe-jev, naslanjačev. posteljnih vložkov
in žimnic. Tudi vsakovrstnih ptujedeželskih in domačih
/rcal in |»o«lol>
vsake sorte s čednim okvirjem, pozlačenim in črnim, kurnis in roset
DC /'«» mijniz.fi rt-ni.
ATa zuhleiutnfe rnSKtosnjujo xf ihifi/rnviinl cp-iiiki brezplačno hi franko. 2-20
Posojilnica v Framu
stopi dne 4. februvarija t, 1. v uradovanje. Iradoval» se bode vsak četrtek od 9. do 12. ure predpoldne.
Posojilnica v Framu, dne 27. jan. 1892.
Jime/. (>er(, načelnik.
Lepa jadolčna drevesa,
komad :tO ki*., prodaja 13-2G
Jože Janežič,
■ia Bizeljikrm pri Bre/.icali.
V sredo na Sv. Hln/.a. lian 3.
Kicraiia se bode novo dovoljen
živinska sejem
v Spodnji l'ol*kavi vršil. Kupci in prodajalci so povabljeni.
Občinski urad Spodnje Polskave, dne 27. prosinca 1892.
Harl llragtnik, obč. predstojnik.
Lepo posestvo
proda .fanez Erjaveč pri Mariji Snežni na Velki, pošta M ure k. Posestvo meri 22 oralov: lep sadunos-nik, vinograd, . njive in tudi boste. Hram in živinski hlev je obokan, vinska klet in zraven preša se proda
podceni.
2-2
Priporočba.
Podpisani se najtopleje priporoča slavnemu občinstvu. ]>nsebiio č. g; župnikom in dragim cerkvenim predstojnikom za vsakovrstna dela na strehi, 11. pr. prekrivanje in barvanji! zvoniških streh na vsak način. Priporoča se tudi za vsako delo, kar se tiče pločevine. Priznalnih pisem ima obilno na ogled! Naročila naj se pošiljajo pleharskemu delavcu Jožef Kramberger k Sv. Ani v Slov. goricah, pošta Mureck ali Sv. Lenart.
katero iz klneško rabarbare, kerhlikov-čevega lubja in svežih pomerančnih olupkov prireia G. PICCOL.I. lekar ,pri angelju' v Ljubljani, je mehko, loda ob enem uplivno, delovanje prebavnih organov urejajoče sredstvo, ki krepi želodec, kakor tudi pospešuje telesno odpretje. — Ra<pošnja jo i/.deluvatelj v zabnjč-kih po 12 111 več steklenic. Zabojček z 12 stekl. velja gld 1-36, z 55 stekl. 5 klg. teže, velja gld. 5'26. Poštnino plača naročnik. Po 15 kr. stokleničico razpodajajo lekarne: v Mariboru: Bancalari in Konig; \ Ptn ji: Behrbalk ; v Cel ji: Kupferschmid; v Gradci: Eichler, Nedwed, Trnkoczy in Franze.
22-25 .
Za svečnico.
• I <»sip I >11 fek,
11 e <• a k .1 o s i |» a I* e 1 i k a n a .
medica i* in svečar,
Viktringhof-ove ulice štv. 5 v Mariboru
priporoča preč. duhovščini svojo veliko zalogo lepih in pravih voščenih sveč po najnižji ceni. Dovoljujem si Vas še posebno opozarjati, da se pri meni vsako naročilo (ne le po želji, kakor pri konkurenci) po kilogramih tehta, kar je za naročnika zelo koristno..
S spoštovanjem
3-3
Josip Dnfek.

TTi»fmAP ®z p°®tene lliše' vsaJ 16 let
Ul^tjIIulj star, močen in zdrav sprejme se takoj v mojo iiHtijarlJo. Obleko dobi pod pogoji tudi od mene. Naslov:
Josip Raušl,
usnjar pri sv. Juriju ob Sčavnici.
1-3	(St. Georgen a. d. Stainz.)
Na prodajo
lepo iioseMtvo v prijaznem Fmm-u. Več povč lastnik Franc Divjak v Mariboru, Tegetthoff-ove »lice štv. 14.	3—3
flcnhp k® Pohajajo mnogo z ijudstvom UoUUC, v dotiko, morejo si brez truda zagotoviti
—E lep zaslužek, E—
ki se spreminja v stalen letni dohodek in se more uživati do smrti. Kapitala zato ni treba, pač pa mora dotičnik znati razločno slovenski pisati. — Občinski tajniki, gostilničarji, trgovci, cestnarji, dacarji, občinski sluge i" dimnikarji imajo posebno priložnost okoristiti se s tem zaslužkom. Pisma pošiljajo naj se pod šifro „J. Z. 31" poste restante v Ljubljano.	2-5
Janez Bregar,
klobučar v Mariboru
£UM|IONlte lili«-«'.
priporoča č. g, duhovnikom in slavnemu občinstvu svojo veliko zalogo vsakovrstnih
klobukov
in po vsem svetu znane lta-Ulobiikr. razno volneno in tudi lino z usnjem obšito oltuljc itd.
S spoštovanjem
5-10	J. Bregar.
Harmonična zvonila I
z jarmi vred proti poroštvu, da so dobro 1 vglasbena in iz najfiniše robe. a Zvončke za na steno, zvončke za _ g službo v cerkvi, za 3, 4, 5 glasov po H 6, 8, 10 gld. eden. Dalje:
Cerkvene svetilnike
3	=
D	lustre, svetilnice, svetilnike za na steno,	[[
|	kanontablice, masivne iz zmesi zlatu	¡1
si	podobne po izvrstno okusnih modelih	¡j
|j	lite, ki se krasno svetijo, kakor bi zlate	[j
|	bile, in so trpežne za več, kakor 100	r
|j let, solidno delane in jih po nizkej	p |j ceni priporočuje
Albert »Samassa,
n
[H IS
H
strojevc k. dvorni zvonar in fabrikant
in gasilnega orodja	¡¡J
v 1 jjubljaiii.
Podrobne cenilnike dopoSilja brez- ra plačno in franko.	1 [jn
035553555 5SaSa5aS35SSSSaS35SSSS35li
Narodne pravljice in pripovedke so mladini pa tudi odraslemu prostemu ljudstvu kaj primerno in priljubljeno berilo.	3-3
Takih hrani poleg drugih zabavnih in poučnih sestavkov, pregovorov, izrekov, pametnic, smešnic, ugank in rebusov — prav lepo število
Zabavna knjižnica
za slovensko mladino,
katero ureduje, zalaga in izdaje Anton Kosi, učitelj v Središči. Prvi zvezek rečene knjižnice, ki je zagledal ravnokar beli dan, stane le 15 kr in se dobiva pri izdajatelju v Središči, kakor tudi pri vseh večjih knji-gotržnicah po Slovenskem.
Pri istem pisatelju se dobi še po nekoliko izvodov teh-le knjižic: Narodne legende I. zvezek . 18 kr. Narodne legende II. zvezek . 20 » Narodne legende III. zvezek . 16 » Stariši podpirajte šolo!. . . 8 »
Zbirka legend je bila pri »Prvi slov. stalni učilski razstavi Pedago-giškega društva v Krškem« s častnim priznanjem odlikovana. Delce »Stariši, podpirajte šolo« pa je več spodnje-štajarskih okr. šolskih svetov krajnim šolsk. svetom v nakup priporočilo.
¡¡g" Ceneje kot vsiika konkurenca. ^
Velespoštovano občinstvo!
f
cS -O C
s.
N c«
eS
eS
>N £
a
N
Vsled povoljnih kupčij prišel sem v ugoden položaj, mojo zalogo posebno za sedanjo jesensko dobo s potrebnimi predmeti napolniti, ter je istodobno tudi moja najiskreneja želja, vsakega velespoštovanega obiskovalca moje trgovineile izključljivo dobro robo poslužiti.
Priporočam torej v najblagovoljnijo odvzetev vsakovrstna nepolratna ognjišča (šparherde) po 4—100 gld.,»peči iz zlitega železa in kositra po 2 50- 40 gld., pravo pozlačene grobne križe s kamenitim podnožjem po 8—50 gld. Dalje priporočam vse svoje druge k železu in i spadajoče predmete kot vsakovrstne stavbene okove, železo in kositer, (lrotene žreblje, spone, verige, kovane žreblje, zapenjače, drot, vsakovrstno kuhinjsko emailovano orodje iz zlitega železa in kositra, kleparsko robo, orodje, sekire, kladiva, zlite kotle in mlinarske delove v najblagovoljnijo odvzetev.
Proseč za mnogobrojno naročilo bilježi se
z najtoplejim velespoštovanjem
c
S
>o s
Dragotin Jantla,
žele/.nurski trgovec v Ljutomei-u poleg Vaupotičeve gostilnice.
3C Nn jski-bnejii podvorbu in reelna vaga.
rs
<v
n >
ei
"S
N
«S C
c«
>«
4> >
o eu
Naznanilo.
Dne 1. januvarija t. 1. sem 11. štajarsko napravo za pokapanje mrličev vsprejel na lastno roko ter se bodeni, kakor doslej, trudil, da ustreženi vsem željam, katere stavi p. n. občinstvo do mene in hočem vsa naročila v tej stroki ročno in točno oskrbovati.
Prodaja rakev nahaja se v Tegetthoff-ovih ulicah hštv. 18, kjer se vsprejemajo vsa naročila.
Po noči pa se mi naznani v tej reči vse v Blu-mengasse list v. 10.
Mariboru, line 1. januvarija 1892.
Spoštovanjem
Frid. Wolf.