Fonološki opis govora vasi Šentrupert (SLA 262)1
Vera Smole
Govor vasi Šentrupert je v okviru dolenjske narečne skupine eden najbolj tipičnih vzhodnodolenjskih govorov. Ker je Šentrupert točka v mreži za Slovenski lingvistični atlas (št. 262), je njegovo glasoslovje predstavljeno v obliko fonološkega opisa, ki skupaj s fonološkimi opisi drugih krajev pomeni predprivavo za izdelavo SLA.
Within the Dolenjsko dialectal group the local speech of Šentrupert is one of the most typical in Eastern Dolenjsko. Since Šentrupert is one of the points in the Slovene Linguistic Atlas (No. 262) its speech is presented in the form of a phonological description. This description will be used in the preparation of the SLA together with other phonological descriptions.
1. INVENTAR
1.1 SAMOGLASNIKI
1.1.1       Dolgi samoglasniki ie uo
j: u:
ä:      o: + or
a:
1.1.1.1 /ie/ in /uo/ sta ožja in bolj napeta kot     in /u:/.
1.1.1.2 /j:/ in /u:/ sta izrazito nenapeta glasova, po slušnem vtisu blizu širokima e in o, vendar z nastavkom ustnic za izgovorjavo i in u.
1.1.1.3 /a:/je za razliko od /o:/ izrazito širok e-jevski samoglasnik.
1 Ta fonološki opis je nastal na osnovi gradiva, zbranega v letih 1985-94 za jezikovno analizo govora vasi Šentrupert in okolice v moji magistrski nalogi in doktorskem delu. Čeprav je bil prispevek z povzetkom v angleščini, ki obravnava glasoslovje tega govora (obsežnejši povzetek magistrskega dela), že objavljen (gl. literaturo), sem se odločila za ponovno predstavitev tc teme, vendar v obliki fonološkega opisa. Šentrupert je točka v mreži za Slovenski lingvistični atlas, fonološki opisi pa so se pri delu za Slovanski lingvistični atlas izkazali kot izvrsten »priročnik« pri izdelovanju jezikovnih kart na vseh stopnjah dela. Ker je narejen na osnovi res obsežnega gradiva, lahko služi tudi kot vzorec za izdelavo popolnih ali morda samo diferencialnih fonoloških opisov drugih vzhodnodolenjskih govorov.
Vera Smole: Fonološki opis govora vasi Šentrupert (SLA 262)
2. DISTRIBUCIJA
2.1 SAMOGLASNIKI
2.1.1       Dolgi samoglasniki
2.1.1.1 /ie/ v položaju pred /j/ ni možen (aža.jcn 'oženjen', ža.jcn 'žejen').
2.1.1.2 Če se beseda začenja z /j/+/ie/, se prvi del dvoglasnika lahko zlije z /j/, naglas se prenese na njegov drugi del in skrajša, ostane pa rastoč; nastane fonemska različica /ç/ (jiérbas/jçrbasjiétka/jétkajiézon/jézon).
2.1.1.3 V vzglasju in na začetku besede neposredno za /v/ ter v posameznih primerih za labialom ali velarom ima /uo/ fonemsko različico /uo/ (uojster/ uôjster, uolie/uôlie 'volja, olje', mùoram/muàram, puôjstlie/puojstle).
74
^ 1.1.1.4    /a:/ je pri nekaterih govorcih rahlo zaokrožen.
^ 1.1.1.5    /ar/ v dolgih zlogih j e enofonemski diftong.
N
^ 1.1.2      Kratki naglašeni samoglasniki
^ / u
O (j)e    eh     uo
& a
'r* 1.1.3       Nenaglašeni samoglasniki
O i u
^ (i)e    eh     uo
a
1.2 SOGLASNIKI
N
>     1.2.1 Zvočniki 1.2.2 N e z v o č n i k i
»8 u m p       b f
^ v t       d
& l        r       n c s       z
j Č Š Ž
« (i) (tj) k       g x
^     1.3 PROZODIJA
1.3.1       Naglas ni vezan na določeno mesto v besedah. ^     1.3.2       Naglašeni samoglasniki so lahko dolgi ali kratki (kvantitetna opozicija), ^ nenaglašeni samo kratki.
v°     1.3.3       Naglašeni samoglasniki so lahko akutirani ali cirkumflektirani (tonemska opozicija).
1.3.4       Inventar prozodemov ima štiri naglase (V:, V:, V, V) in nenaglašeno kračino (V).
Vera Smole: Fonološki opis govora vasi Šentrupert (SLA 262)
2.1.1.4 V položaju pred Irl l\\l in /a:/ nista možna, zastopa ju /ie/ (skiera, pastier;     °^ zvier).
2.1.1.5 V položaju pred /v/ ima /o:/ položajno varianto /u:/ (sinô:vi/sonù:vi, udo:va/    w \ udy:va).
2.1.2 Kratki   naglašeni samoglasniki
2.1.2.1 /e/jepoložajna varianta /ie/ in /a/ za /j/ ali pred njim (najem, drèj 'drenj',     ^ zdèj).
2.1.2.2 /e/ in hI sta izgovorni uresničitvi polglasnika v določenem soglasniškem okolju, h/ je omejen na položaj pred (včasih tudi za) /r, m, n/ (grà^ 'grunt',    ^ dom); pred /r/ ima lahko prosto različico /a/ (boru/baru), pred ali za /m, n/ pa/e/, če je predhodni ali sledeči soglasnik palatal /j, č, ž, š/ (c^m 'hočem', mečkon 'majčken').
2.1.2.3 /i/ in /u/ sta zelo redka fonema in omejena na izglasje (ji 'jej\ju 'jedel'); /i/ ima v nekaterih primerih še prosto različico /e/ (u gradi/grade (M ed.), pçsi/pesè (D ed.), u vasi/vasè (M ed.)).
2.1.2.4 /uo/ je možen samo za labiali in velari (muošt, škuof), predhodni /v/ pa se
z njegovim prvim delom asimilira (uou 'vol'). ^
2.1.3 Nenaglašeni samoglasniki j>
2.1.3.1 Izgovorna uresničitev polglasnika je odvisna od njegove soglasniške    q soseščine. Ima dve osnovni položajni različici. Srednjejezični polglasnik
loi je omejen na položaj pred zvočniki /r, m, n/ (pu:tor, puobom (D mn.), ka:don). Pred /r/ in v vzglasju variira od srednjega polglasnika pa do /a/ (orjâ:u/arjâ:u). Pred drugimi soglasniki se govori svetel polglasnik /e/, ki je v prednaglasnih zlogih lahko z-jevske, v ponaglasnih zlogih pa e-jevske barve (bležjma, suosçt). Možen je tudi v položaju pred /m, n/ za /č, ž, š, j/ in /1/ </ (pla.čen, agy.len).
2.1.3.2 Različica /e/ nadomešča /ie/ in /a/ v položaju za /j/ ali pred njim (kmçtj.je, pla:čej (vel.)).
2.1.3.3 V hitrem govoru, predvsem pa v govoru vasi Zaloka, Horn in Hrastno, je slišati tudi zlogotvorne zvočnike /r, \, m, n/ namesto običajnejših zvez polglasnika in zvočnika.
2.1.3.4 Vzglasni lil pogosto postane nezlogotvoren (igràt/jgràt, imie/jmie).
2.1.3.5 /u/ se govori v vzglasju in izglasju, pred naglasom in po njem pa praviloma samo za labiali in velari (ušies 'uho', gôrlu, mucam, kurien).
2.1.3.6 /ie/ je možen samo v izglasju. Za /1/ </ in /r/je/lahko oslabljen (člešpl(i)e, ku:r(i)e), z I jI pa se prvi del dvoglasnika asimilira (/j/+/ie/ > je: kmeti :je). Nasploh je ta dvoglasnik nekoliko nestabilen: pri nekaterih govorcih je zelo izrazit, drugi pa pogosteje govorijo enoglasnik /e/.
2.1.3.7 /uo/ je možen samo v izglasju za labiali in velari (ža:gamuo xru:škuo), predhodnji Ivi pa se z njim asimilira (/v/+/uo/ > /uo/: krâ.uo).
2.1.3.8 /a/ ni možen v ponaglasnem in izglasnem položaju za palatalnimi soglasniki /č, ž, š, j/ in lil <l (čiešpl(i)e 'češplja').
y0
75
Vera Smole: Fonološki opis govora vasi Šentrupert (SLA 262)
2.2 SOGLASNIKI
2.2.1 Zvočniki
2.2.1.1 Fonem /u/je nastal z razpadom dvoglasnika ua: > /u/+/a:/. Daje /u/ fonem, nam dokazujejo naslednje opozicije: va.t (3.ed.) / ua:t (D ed.) 'vadi / vodi', vâ.du (del.) / uâ.du (del.) 'vadil / vodil'.
2.2.1.2 Fonem /1/je redek, saj ga mlajša, pa tudi že srednja generacija skorajda več ne govori. Tudi položaj pri tistih govorcih, ki ga še ločijo, je različen: nekateri ga govorijo pred vsemi zadnjimi samoglasniki, razen pred etimološkim u, drugi samo pred a. Krajevno gledano se nekoliko bolje ohranja v vaseh vzhodno in jugovzhodno od Šentruperta (Horn, Hrastno, Prelesje, Bistrica).
2.2.2 Nezvočniki
2.2.2.1 Zveneči nezvočniki /b, d, g, z, ž/ pred pavzo in pred nezvenečimi nezvočniki izgubijo svoj zven in dobijo svoje nezveneče pare /p, t, k, s, š/. To velja tudi za tiste zveneče nezvočnike, ki so prišli v tak položaj po samoglasniškem upadu (onemitvi) (mlet, u miét (M ed.)).
2.2.2.2 Pred zvenečimi nezvočniki sta /c, č/ postala zveneča: tâ.^ga 'takega', bufiežga 'boječega'.
2.2.2.3 V predložnih zvezah, in seveda tudi v stavčnih, po samoglasniški onemitvi podvojeni samoglasniki niso nobena redkost: priettie 'pred te', ssçbùoj 's sabo', vy.ttie 'vidite', nâ.jttie 'najdite'.
2.3 PROZODIJA
2.3.1 Enozložnice in besede s končnim dolgim naglasom so lahko samo cirkumflektirane (gra:x, xrà.st, kavà:c)\ akut se pojavi samo pod vplivom stavčne intonacije.
2.3.2 Dolgi akut, kije prišel v zadnji ali edini besedni zlog po onemitvi končnega samoglasnika, rastočo intonacijo za enkrat še ohranja: razlog je morfološko-semantičen: dlà:t, la:t, mla:k, pu ca.st (M ed.), mâ:m (D ed.).
3. IZVOR
3.1 SAMOGLASNIKI
3.1.1       Dolgi samoglasniki
ie <— dolgega cirkumflektiranega e: liet, miet, pieč, pçpieu, večier, večierje, smiet, plçvieu, šiest; droviesa, čroviesa, imiena (vse R ed.); sorcie, puljie, aldie, jesien; nasmietu (del.), razvçsielu (delj, vçsiela (prid.), uvieu; kjie, čcbiela. <— novoakutiranega e v nezadnjih besednih zlogih: ziélie, žienska, žiedon, piérje; riebra; kmiéta, pugrieba, usiésa, jçliéna, sorsiéna, urimiéna (vse R ed.); siédom, šiest, triét (vrst. štev.); miéfam, miécçm, ziénom, čiešcm, kliéphm, tiésçm; niésu, rieku, pieku, tieku, tiépu (vse del.); nasiéhn; toda: azàijçn 'oženjen' (disimilacija pred/j/);
Vera Smole: Fonološki opis govora vasi Šentrupert (SLA 262)_
<— stalno dolgega q in staroakutiranega ç v nezadnjih besednih zlogih: plet, imle, plest, dçvlet, deslet, žiela (del.), rïet, na grledex (M mn.), svlet, trlesu (dQ\.),glledam, splet (tip. del.); piétçk, viézçm, viémm, deviét (vrst. štev.), dçsiét (vrst. štev.),priédom, viézau (del.), kliécçu (del.), pliésem, priédom, ziébie, toda: ža.jen, zäma 'žejen, žejna' (disimilacija pred /j/); diétçlie, pukliékont; jiétra/jétra;
<— dolgih ê in i ter staroakutiranih ë in / v nezadnjih besednih zlogih v poziciji pred /r/: miéra, skiera, zvier, vierna, vier a, mlerom;
<— v izposojenkah: flerkçlc, liédar, viélbi (I mn.), pçdiéntarca, pleza, striéka, ziégsn.
<— novoakutiranega o v nezadnjih besednih zlogih: uolie/uolie, xuôje, buotra, nuošie, škuoda, kuožie, duota; nuosdm, pruosom; duobor, muoksr, uojster/uojster, muodor; uosom/uosdm; muoram, tuomm, uognom sie, upuogmm; bruodom, guomm, xuodom, luomorn, muôcem, nuosom, pruosom, uodom, uôzom; kuotem, rnuogu (del.); zluomhn, zuožcn, zada(v)uolon.
<— stalno dolgega q in staroakutiranega ç v nezadnjih besednih zlogih: klùop, drùok, krùok, pùot, rùop, sùot, gulùop, gùobec, prùot, Dùop, abrùoc, gùost, kùos, kùot, mùos, bùo, tùot; duoga, guoba, tuočie, kuočie, ruoka, guôsta, pùopek, suôset, atuôzçn; maguočie, uôzek/ uôzçk, muôka, buobm, luôka, truoba;
<— v izposojenkah: dragùonar, fùotar, lavùor, lùon.
<— stalno dolgega /: in staroakutiranega / v nezadnjih besednih zlogih: zlima, sviije, miiza, llist, zlit, krliš, xrlip slin; Hipa, rjiba, xjisie, tjič (I mn.), žjila;
<— v izposojenkah: brjitaf, Ijikuf, sjixt, šjma.
<— stalno dolgega u in staroakutiranega u v nezadnjih besednih zlogih: lytic, klyic, luibie, alùipek, lüipom, xryiska, plyicie; kyipa, krüixa, grymta (vseRed.); muixa, juizna, kuixat, byikau; cy.it, abyit, sezüit, asuit;
<— dolgega cirkumflektiranega o: nùic, mùic, ryik, byix, gny.j, lùij, mçsyi, Içpyi, sçxyi, xudyi, psrbçilsek, srùita, cvetyivi/cvçtôivi byili;
*— o:u: damyi; gQrmy.je, s Torbynl (R), vulùi (R mn.);
<— oit kumyic, pyi, syi, ubyigat;
<— vor. tyir, sy.j, dy.je;
<— izjemoma ç (po analogiji): gyis;
<— v izposojenkah: augynst, plùizna, fiiira, glazyita, spuicat; <— onomatopoetičnega u: kûikauca, y.kat.
Vera Smole: Fonološki opis govora vasi Šentrupert (SLA 262)
^ ä:  <— stalno dolgega ë in staroakutiranega ë v nezadnjih besednih zlogih:
^ gra:x, ba:u, la:s, ma:x, sma:x, lä:p, lä:ta (I mn.), mä:sta (I mn.),
n besa.da, snä:k, brä:k, slä:p, mä:sec, nä:mam, ča:šje, jä:s, cvä:t,
^ sva:t; v izglasju skupaj z /j/: dva:j, puva.j, sma.j, vä:j; crä:da, vä:ter,
^ ka:dm, sra.da; mlä.k, zvä:zda, svä.cie, trä:bux, cä:pec, brä:za,
O cä:sta, navä:sta, strä.xa, pä:na, lä:t, mä:st, kulä.n, pul'ä.n, klä:scie,
v*> lä:serjk, trä:bux, mlä:k, stä:na, gnä:st, zelä:s, ncdä:lie; sä:kat,
d'äikla, smarä:ka, rä.pa,plä.vie, lä:vorca, sä.mie, nä:som, gusä:nca, O zraibec;
^ <— dolgega e in e pred /j/: žaljen, zä:na, azà:jen;
2* <— a:j različnega izvora: md.xna, grä.sku, dä.tie (vel.);
^ <— e v knjižnih besedah: izlä:tnik, naslä:dnik, addä:lk, pusä:stvu,
prä.dnik, prumä:ta (R ed.), sladulä:t; N <— v izposojenkah: pra.mza, cä:gu, da:ka, prablä:m, svä:lar, ä:mar,
spä.jet, svä:rcat.
o:  *— dolgega / v besedah: sà.ncîe, sô:ncçnca, Hà:m; <— v pritrdilnici 'ja': jà:; <— kot dvojnica v množinski priponi -ovi, še zlasti za zvočnikom: ^ sinô:vi, valo:vi, rudo.vi, trako:vi;
<— v nekaterih lastnih imenih: Dô:lf, Do.ri, Fo:ns, Jo.ži, Krà:marjeva, ju Zo.ra.
# <— v izposojenkah in knjižnih besedah: bo:lnica, bo:mba, bo.rc,
čisto:čie, do:ba, farso :hrjga, to:p, strô.ji (I mn.).
"° a:  <— stalno dolgega a in staroakutiranega a v nezadnjih besednih zlogih:
w grà: t, prà:x, krà:l, ur à: t, dvà:, xrà:st, mlà.j, mà:j, kavà:c, trâ:va,
glâ:va, brâ:da, à:pon 'apno '; krâ:va, mâ:t, brâ:ta (R ed.), usâ.ka
'visoka';
<— cirkumflektiranega o in novoakutiranega o v nezadnjih besednih zlogih: dà:n, cà:st, là:n, là:s, mà:x, và:s; mà.siesâ.je 'sanje',pâ.jsi, vâ:ski, pramâ:knie, usâ:xnie;
<— e, kije prišel pod naglas po premiku naglasa s končnega kratkega zloga:
- včasih za /č, ž, š, (1, r)/: ča:u, rocà.n, zâ:lat, zâ:lt, rsša:t, pl(j)â:mie, l(j)â:tçt, r(j)â:kla;
- za drugimi soglasniki skupaj z /j/: tj à: ta, vjà:zie, sjâ:stra, zjâ:mlie, jâ:hn, jâ:son,pjà.kla, njâ:sla, tjà:pla, tepjà:na; napjâ.c (M ed.); njâ.'som, pumjâ:tom, pjâ.cçm; tjâ:sau (del.), tjâ:sat, pustjà:na;
<— e, ki je prišel pod naglas po kasnem premiku naglasa s končnega kratkega besednega zloga skupaj z /j/: pjâ:ta, jâ:zçk, jâ:cmon, mjâ:xka, tjâ.ska,pjà:tçx, dçvjâ:tçx, desjâ.tex, bl(j)â:dom;
<— ë, ki je prišel pod naglas po kasnem premiku naglasa s končnega kratkega besednega zloga skupaj z /j/: ur(j)â:mie;
78
Vera Smole: Fonološki opis govora vasi Šentrupert (SLA 262)
e    <— à(t): bçzèk, dès, pès, kuolçk, denès, tešč;
<— o, ki je prišel pod naglas po premiku naglasa s končnega kratkega zloga:
-v vzglasju: à: sa, a.čie, â:gi 'ogenj', â:km, â:su; - za labiali in velari skupaj z /u/: guâ.ra, kuâ:sa, kuâ:za, lçpuâ:ta, taguâ.ta, buâisa, zmuâ.gla, buà:la; buâ.ba, kuâ.je 'konja', kuâisie (vse R ed.); bua.šč, kuâ.zex, puà.rat; na muâ:st (M ed.); guâ.ru, xuâidu, uâ:zu (vse del.);guâ.rt, gauâ.rt, xuâidet, kuâ.pat, muâilt; -za drugimi soglasniki: tâ:rk, râ:sa, gordâ:ba, kunâ : plie, prâ: star, clâ.uk, srâika, dâibra, zâibat, nâ:st, pràist, zlàimt; na dâ:m (M ed.); snâ:pa, borlâiga, câ.pa, atrâika, stràipa (vse R ed.); <r- q po kasnem premiku naglasa s končnega besednega zloga: sàidba, tâ:zba, träixa;
<— v izposojenkah: ga.jžlie, cà.jt, rà:ufdrjk, šta.ja, stàiqga.
3.1.2      Kratki   naglašeni samoglasniki
/    <--i (s fakultativno varianto è): muški, usi, vaški; ugradi/-ç, u vasi/-ç,
u korvif-ç, por tebi/-ç (vse M ed.); pesi/-è (D ed.); <— i, e, è, ô + istozložni /j/ <— (j, ri):pi, ji, smi/sçmi 'semenj ', mi 'imej, manj'.
u   <--ù :jemù, ž nomu 'z njim ';
<--o : laxkù, samù, takù;
<— 9, i, ë, è, ù + /u/ <— (v, /): mlaču, pekù, nastù 'nastilj', bù, rù, puču, umù, molu, mù 'imel', atù 'hotel',yd 'jedel', sedù, sksrbù, tsrpù, usù, zaraxnù, cvù/cvetù, sezù, abù, smù, brù, zasù, grù, urù, cù.
ie   <— naglašenih è(t) in ç(t) v zadnjih ali edinih besednih zlogih: xmièu, kmièt,pugrièp, sklièp, moniè (Red.), usiè, mièt, nièst,pièct,prièst, tièct, zacièt; <— izjemoma iz i(:) pred /r/: sièr 'sir'.
e    <— à (t) v polžaju pred /j/ ali za njim: krèj, pjèn, or jeu, dvèjset, kjèle,
gdèj, atspudèj, zdèj, djèt, smejèt sie, zdièt; <— è(t), ç(t) in è(t) v polžaju pred /j/ ali za njim: drèj, ješprej, najem,
a^lèj, pracèj, bejš (vel.), lèj (vel.), najèt, arjè (3.ed.), ujèt; <— à v položaju za /r/ in pred /u/ <— (1): krèu 'kradel', srèu 'sral'.
uo <— kratko naglašenega o in q za velari in labiali večinoma v zadnjih besednih zlogih: kuou, kuoj, puot, muošt, škuof, glabuok, takuole, buôl, guar, arjkuol; <— v posameznih primerih iz o in i: (za labialom): uon 'ven', uos 'ves', muorn 'mimo' (preko momôl).
Vera Smole: Fonološki opis govora vasi Šentrupert (SLA 262)
<— i(t): bèk, mçs, mlatcč, nèc, gnçt,jçt, pèt, pestçt, vçt, upçt; <- èftfjén 'njen';
<— è(t): mçt, cvetèt, adèt, sedèt, torpçt; <- ù(t): krèx, kèp, lèft, skçp;
<— o, ki je prišel pod naglas po premiku naglasa s končnega kratkega
zloga: tébie (T ed.); <— v posameznih primerih iz à za /j, č/: jçst, tačes; <— v posameznih primerih iz a:j: mečkon. V vseh primerih gre za položaj ne pred /r/ oziroma za položaj ne za palatalnimi soglasniki in pred /m, n/.
0 <— oft), ift), eft), èft), ùft) pred /r/ ter pred /m, n/, kadar ne stoji za
palatalnimi soglasniki, včasih pa tudi za njimi: mon 'meni', abèn
'nobeden, dom, grant, Marten, stordçsçt, uskèrt, kodar; <— q, e v besedah s kasnim naglasnim umikom: monle, nôga, nômu,
tôma, mögla, pramôkont; <— f: in f skupaj z /r/: dérva, torta, gérda, dérzet; pèrst, vôrt, toron,
tort.
a   <— kratko naglašeni àft): bràt, deskà, pu guràx (M eà.),pçklà (R ed.),
pesa (R ed.), bugàt, damàc, mlàt, kàsen, x nàm (D mn.), nàs, uzgà
(R), dorgàm, pràu, gnàt, klàt, aràt, znàt, stàt, zràst; <— naglašenega o v zadnjih besednih zlogih v položaju ne za labialom
ali velarom: gràf gràp, plàx, snàp, usàk, dàl, dàst; <— a po premiku naglasa s končnega besednega zloga: u grât (M ed.),
u vas (M ed.), Mârton, strašnu, slâtka; *— i: skupaj z /u/: vàuk, dàuk, žauna, mâuzom, kâunsm, dâubsm,
pâunsm, taučem; vâuna, pâuxç (I mn.), dâuga, râuna; pàux, pàypn,
dàuk, tàuct, màust; <— o v položaju pred /u/ (različnega izvora) ne glede na predhodni
soglasnik: fçzàu, atpàut, spàut, apaunači, apàudne; <— a: in o: pred /u/ <— (v, /): klâuc, klâuca; lâuc, lâuca, lâuski; ràuonca,
kâutar, pâustar.
3.1.3      Nenaglašeni   samoglasniki
1 <— i : dœlauci,pùobi,fy:rmani, guspudà.rji, U):jci (vse Imn.);Frà:nci,
Ml:mi, lâuski, tj):rski; <--ë/-u v D, M ed. sam. m in s sp.: na brâ.gi, pùobi, pu krùogi, u
mâ.jniki, u ml'à.ki, por mù.sti; <— ji : là:dica, slà:bi, atruoei, stâ:ri, tçpiési, vleči; <— zveze j (< n) in i, e, o v izglasju: Tra.bi 'Trebnje', â:gi 'ogenj',
zà:di, cedâ:li.
<— ë, q, e, u v prednaglasnem položaju, večinoma pred zlogom z /j:/ ali /ie/: driviesa, žibleta (I mn.), žibj.ček, lislen, divlet, dislet, u
Vera Smole: Fonološki opis govora vasi Šentrupert (SLA 262)
pistiex (M mn.), zvičier; Pitilf.nau, +tituo (T ed.), ližiečie, dibiéla; kipi:um, apčitp.la (del.), zadišj: 'zaduši'.
u   <— u v vzglasju: upukuojçnc, usiés, umà.zan, umi:t, uvieu; v drugih položajih je tak /u/ redek, ponavadi analogičen po w-ju v naglašenem položaju: xudgà, luči:, trä:bux; ali pa je beseda knjižna oz. ekspresivna: zâ.druga, xudj:č; <— v+o v vzglasju: uzv.ček, udie (R), udi : la;
o in q v prednaglasnem in ponaglasnem položaju (če mu ne sledi istozložni /u/) za labiali in velari: kurien, kury.t, gulùop, guspà:, xudy.la (del.),pukri';t, puga.čie, muča:n, dvurf.ščie, davul(j)â:je; jâ:guda, malä.nkust, mâ.skurie, fa.jmušter; muzà:, gusj:,puti: (R ed.);
<— izglasnega -o sam. s sp., prisl. in del. na -lo (v položajih, kjer ni onemel): djâ.blu, gérlu, mâ.slu, dry.stvu, morzlu,praslà.bu, rä:tku, stràsnu; kusy.lu, tra:ščlu, zbuâ.lu 'zbodlo';
<— obrazila -ovZ-ev v R mn. samost. m. spola: cà:jtu, sxri.bu, krà:fu, muzà.ku, grf.lu, xlà:pcu,jù:rju, kuà:scu, krà.ju, stà:rsu;
<— končnice -qv: bù.ku, ciérku, žietu, bry.tu;
<— skupine vi:por ciérku (M ed.),put cierkuje (O od.), bû.kucie;paru;
usa:k 'visoko'; <— izglasnega -et djâ:bu; <— izglasnega -et ljâ:tu, ciépu, guâ:ru, zbuâ:lu; <— izglasnega-//: dy.bu, grâ.bu, klâ:tu, am'à.nu, nay.cu, nâ:su,prâ.su; <— izglasnega -/ za zlogotvornim /r/: izumàru, atporu, azàru, puzàru; <— ponaglasnega / : jâ:buk, jâ:bucerjk; *— skupine ov: stuoruje, Zabu.kuje;
<— o v tujkah in knjižnih besedah, tudi za labiali in velari: aruplà:n, uviera, nâ:rut, prumièt, sladula:t.
ie <— izglasnega e in q (pri čemer se prvi del diftonga s predhodnim /j/ < (J, n) asimilira, za /1/ < (/) in za /r/ pa je lahko oslabljen): križi:ščie, ura:mie, sä.mie,py.scie, brâ.zdie (Imn.), ca:stie (Imn.), izDrâ.gie (R ed.), na cä.pcie (T mn.), jy:nčkie (T mn.), kra.mpie (T mn.); drä:uje, gruojzdie, ča.šje (I mn.), svi:je (I mn.), čiešpl(i)e (I mn.), tjâ:l(i)e, ku:r(i)e (I mn.); <— izglasnega a in q po preglasu za /č, ž, š/, /j/ < (J, n) in /1/ < (/) (pri čemer se prvi del diftonga s predhodnim /j/ asimilira, za /1/ pa je lahko oslabljen): sva:čie, kuožie, xj:šie, z mra.žie (O ed.), ma:sie (T ed.), tuočie (T ed.); kmetj.je (I ed.), na kmetj.je (T ed.), na ča:šie (T ed.), ncdä:l(i)e (I ed.), u neda:l(i)e (T ed.).
uo <— izglasnega o in q za labiali in velari, predhodni /v/ pa se s prvim delom diftonga asimilira: na xrù.skuo (T ed.), z jà.muo (O ed.),
Vera Smole: Fonološki opis govora vasi Šentrupert (SLA 262)
zà:gamuo,puà:jçmuo; dä:ckuo, Vj:rjkuo, tà.rjguo; zbà.ruo (O ed.), krâ.uo (T ed.);
<— prednaglasnega o, če je analogično vnesen iz naglašenega položaja: kuolèk (po kupu), uorganf.st (po uorgl(i)e).
e <— pred- in ponaglasnega o v položaju ne pred /r/ in /m, n/, razen če ne stojita pred palatalnim soglasnikom: stebor, čebor, megla, peku, dežje (R ed.); xlà:pec, xlä:b§c, pä.sek, piétçk, žibliček; <— pred- in ponaglasnega i v enakem položaju: bležima, upetjie, pçsà.ia, cvely.la; klàitet, načy:dct sie, jiésçx, jâ:zçk, por ta ba:lçx (M mn.);
<— pred- in ponaglasnega u v enakem položaju: na Fežv.n, lepima,
mezekuâ:ntar, stedjàmc, asesèt; kuàizçx; <— pred- in ponaglasnega ë v enakem položaju: čepj.je, lçsni:ka,
rçsnj.ca, testy:, tely:, sçdçt, cedèt; suôsçt, mjâ:dvçt, vy.det, vi.sçt; <— pred- in ponaglasnega e v enakem položaju: pecièn, večier, nçbù:;
dja:leč, ablä.cen, agy:lçn, zelä:zon, ljâ:mes;
pred- in ponaglasnega ç v enakem položaju: mesu:, pçstj: (R ed.),
mçxà:k; pâ:mçt;
<— redko iz prednaglasnega o : čekula:da, gespyi;t, sebuôta, na jekà:jtie (vel.);
<r— ponaglasnega a za palatalnimi ali nekdaj palatalnimi soglasniki: s kupa:čem (O mn. ž. sp.), ab nedä.lex (M mn.),plâ:cen, napà.jet, sriečet, adgâ.jet,pusprâ.ulet, uprâ:set, kri:zçt.
o    <— o ob Irl in /m, n/, ko predhodni soglasnik ni palatal: ka:don, žiegon,
ciékor, kiéudor, liédor,py.tor; <— / v enakem položaju: ràuonca, trâ:uorjk, r.gorca, porjà:tu, porkà.zon,
jy:tor 'jutri', nùotor; <— u v enakem položaju: dorži:na, dorgà:c, dorgàm, orvà:l (del.);
ev enakem položaju: arzj.Vorzj: (I mn.) 'rez'; <— o v enakem položaju: ju:tor 'jutro', dâ:bor, xj:tor, puobom (D mn.); <— nenaglašenega f skupaj z /r/: četorti:na, čorni.u, dorva:ronca,
dorža.va, gormù.je,puportnhk.
a +- a, razen ponaglasnega in izglasnega za palatalnimi soglasniki: aprj.l, darj'm, marä.lca; glâ:va, xrù.ska, ža.gat, dä.lat;
<— o v vzglasju: atà:va, ačieta (R ed.), adjù:ga, atràk, amlâ.tet;
<— prednaglasnega in ponaglasnega o in ç ne za labiali in velari: dali.na, gnajà: (R ed.), klabâ:sa, nagie (I mn.), praca:sje, prasù:, salà:ta, dama:, naracçt, stapçt; dabrà.va, raci:ca, sas'à:da, zabie (I mn.); bry.taf, prâ:prat, siératka, zâ:last, la:tas; zalâ.t;
Vera Smole: Fonološki opis govora vasi Šentrupert (SLA 262)
T. Logar, Izhodiščni splošnoslovenski fonološki sistem, v Fonološki opisi... Sarajevo 1981.
<— pred- in ponaglasnega o v položaju pred istozložnim /u/ ne glede na predhodni soglasnik: i:\auca, Ly:kauk, â.jdau, by:kau; pausùot, parpaudvàu;
<--o/-e+m v O ed. sam. m, s sp.: z m}:sam, s kry.xam, s strj.cam, s
sô.ncam;
<--q v t in O ed. sam. ž sp. razen za labiali, velari in palatali: č§s cä:sta,
u dalj.na, uxùosta, na kupj.ca, s skùoda; <— /: skupaj z /u/ Q: je tu analogičen): sauzie (I mn.), dauzà.n,paunù:,
maučj.m;
<- ev nenaglašeni nikalnici 'ne' in iz e, ë, q v polžaju za Irl: navä:sta, nasriécie, naruodsn, pracèj, pravièc, prat xj:šie (M ed.), spramä.mba, spragliédat, rakuoč, graduoč.
3.2        SOGLASNIKI
3.2.1 Zvočniki
Zvočniki /v, u, j, r, 1, m, n/ so nastali iz enakih glasov kot v izhodiščnem sistemu2 ali v izposojenkah, poleg tega pa še:
u   <— sekundarno naglašenega o skupaj z /a:/ v položaju za labiali in velari: buâ.gnar, guâ.ra, kuâ:za, xuâ.det, kuâ.pat, uâ.det;
j    <— n, razen včasih v soglasniški skupini in v zaimku 'on', kjer alternira zini: ča.šje, kuoj, svj:je; kua.šna, jegà/negà; <— sekundarno naglašenega e skupaj z /a:/ mjâ:dvçt, mjâ.je, pjâ.xar; <— izglasnega ë skupaj z /ä:/: dvä.j, vä:j, smä.j; nä:j (po analogiji); <— v posameznih primerih kot prehodni /jI: uojster, y.jzda, y.jsta; <— v posameznih primerih kot protetični I jI: jçt '\i\\jen 'in' (redko).
/    <— l : kly:n, zjâ:ml(i)e;
<— l pred samoglasniki: lçpuâ:ta, lùon, dä:lala;
<— primarne skupine ti, dl: šj:la 'šilo' (R ed.), vi:l(i)e, ja:la (del.),
pumjâ:la; <r— n: lecjà.n 'encijan\plezjùon; <— n v skupini pn: Aplierjk.
r    <— f skupaj z hI: sors jen.
3.2.2 Nezvočniki
Nastali so iz enakih glasov kot v izhodiščnem sistemu, poleg tega pa še:
b    <— m v skupini mr-: braulî.nc, brâ.mur, bli.nci; d   <— n: žiedon 'ženin';
Vera Smole: Fonološki opis govora vasi Šentrupert (SLA 262)
k   <— ti v primerih, ko ta skupina ni bila analogično vzdrževana: kä:don, kjè;
t    <— v skupini tn\ knâ:u; g   <— d v skupini gn: gnà:r\
x        k, g pred t, kalim: moxkega (R), ny:xt; duoxtar, trâixtar, läixtrika; xmà:l 'kmalu'; <— iz predloga k v vseh položajih: x nàm; č   <— t': sva:čie;
z    <— z v O zaimka 'on': z jçmù, z juo, z ji: m;
c   <— k v posameznih primerih kot ostanek II. praslovanske palatalizicije:
y>5r atrü.cex, tiéc 'teci'; z    <— g v posameznih primerih kot ostanek II. praslovanske palatalizicije:
buozga 'ubogega'. s    *— š, ž pred c: xy.sca; mrä:sca, suôrsca 'soržica'; 3   <r— včasih k, g v posameznih primerih kot ostanek II. praslovanske
palatalizicije: tâ:^ga 'takega', bùo^ga 'ubogega'. 3   <— včasih č v položaju pred zvenečim samoglasnikom: bujié^ga.
Zveneči nezvočniki so nastali tudi iz nezvenečih po asimilaciji na sledeče zveneče nezvočnike, nezveneči pa iz zvenečih z asimilacijo na sledeče nezveneče nezvočnike in v izglasju; to velja tudi za nezvočnike, ki so prišli v omenjene položaje po onemitvi samoglasnikov.
3.3 PROZODIJA
3.3.1 Naglasno mesto v besedi je kot v izhodiščnem sistemu, le s to razliko, da sta naglašena refleksa za e in o, ki sta bila prej pred naglašenimi kratkimi zadnjimi zlogi: sjâ:stra, kuä:sa\ končniški naglas je ohranjen posamično zaradi vpliva drugih pregibnih oblik: atràk, kunčat. V enakem položaju je kot dvojnična oblika lahko naglašen tudi polglasnik: mogla/mogla.
3.3.2 Kvantiteta je kot v izhodiščnem sistemu z naslednjimi razlikami:
3.3.2.1 Dolgi so samoglasniki, ki so bili kratko naglašeni (akutirani) v nezadnjih besednih zlogih (krâ:va, da:u, jâ:gudd).
3.3.2.2 Dolgi so samoglasniki po mladem umiku naglasa s končnega kratkega zloga na prednaglasna e in o: sjâ:stra, kuâ:sa.
3.3.2.3 Kratki naglašeni so samoglasniki po poznem umiku naglasa s končnega kratkega zloga na prednaglasni o ter e, o in a - predvsem v vel. in O ed. sam. ž sp.: mogla, umokonl, tiéc!, kuosl, pâti, na vas (M ed.).
3.3.3 Tonematika je kot v izhodiščnem sistemu z naslednjimi razlikami:
V: <— po podaljšavi starih akutov in novih akutov v nezadnjem besednem zlogu (kra:va, kuožie); <— po mladem umiku naglasa s končnega kratkega zloga na prednaglasna e in o (sja:stra, kua:sa);
Vera Smole: Fonološki opis govora vasi Šentrupert (SLA 262)
V: <— V : po narečni metatonij i v prvotno zadnj em besednem zlogu (grä:x, kavà:c)\
<— V: po metatoniji, ki ni splošnoslovenska, v nekaterih pregibnih oblikah: je da:lala, abulia, s kavà:cçm (O mn.)Jeprj.dna;
<— po umiku naglasa z zadnje cirkumflektirane dolžine zaradi predloga ali predpone: na gù:ra,je naky:su;
V <— po poznem umiku naglasa s končnega kratkega zloga na
prednaglasni q ter e, o in a - predvsem v velelniku in O ed. sam. ž sp.: mogla, stébm, na vas (M ed.), tiëc (vel.), napuôt ga (ve\.),pât (vel.);
V *— novega kratkega akuta v prvotno zadnjem ali edinem besednem
zlogu: teč, kréx, kmièt, puât, gàt.
4. ONEMITVE
4.1 SAMOGLASNIKI
4.1.1 Onemevajo predvsem visoki samoglasniki i, ë, u (tudi -u < -o) ter q v položaju ob zvočnikih in v izglasju, redkeje v vzglasju.
4.1.1.1 Prednaglasni /' onemi v položaju ob zvočniku, v predponi iz- in še v nekaterih besedah v vzglasju: blà (del.),pjaičie, pjà.nc, sramàk, sryita, sjà:u (del.), sràk, zjèu (del.); zgy.ba, scä.la, scf.mt, zgiint, zgebèt, zlèt, zmy.zont; met 'imetiTaljà:n (toda imie/jmie). - Ponaglasni i onemi v priponah -ica, -(ič)ina, -ijan, -nica, -nik: bâ.pca, slâimca, jy:žna, rieušna, dabrj.čna, guspudj.čna, grabjà.n, dorva:ronca, šma.ronca, muočcrjk, ziemrjk. Onemi tudi pripona -/- glagolov IV vrste v nedoločniku, kadar se koren končuje na zvočnik, vse pogostejše pa so onemitve tudi za priporniki: brâ:nt, lâ:mt, miért, prâ.ut, sl.lt; abä:set/abä:st, dra:zet/dra:št, gaizet/ gâ.st. i v glagolski priponi -ni- (II. gl. vrsta) onemi v nedoločniku: rf.nt, porkla.ntsie, utâint. V osebnih glagolskih oblikah teh glagolov onemi i v odprtih notranjih zlogih in v izglasju. - Izglasni -i je ohranjen pri pridevnikih na -ski in -ški ali po zlitju s predhodnim /j/: plj:nski/plj:nski, trd: umski; atruočipa.jsi, vleči. Ohranjen je tudi v I mn. samostalnikov in pridevnikov m. sp., še zlasti v samostalniški priponi -ovi: Gura.nci, mužaikarji, glasu:vi, onemi pa ponavadi takrat, ko je intonacija ali kvantiteta korenskega samoglasnika drugačna od tiste v imenovalniku ednine: atrâ.c, bugata:š, kavaič, mužaik, šta.nt, urabf.č, damaič, šra:k. Podobno je v D in M ed. samostalnikov moškega in srednjega spola (ti so maskulinizirani), ko je končnica -i včasih še ohranjena, onemi pa največkrat tam, kjer ni možna zamenjava z imenovalnikom: x ačiet, ap krà:j, na kù:p, pu lù.ft, pu snä:k, na so:ne, por sôrc, u stâ:n, u skà:f, na knâ:l. Onemijo
Vera Smole: Fonološki opis govora vasi Šentrupert (SLA 262)
vse nenaglašene z-jevske končnice v prvi in drugi ženski sklanjatvi: xxj:š, na kmotj.j, ma:m, na mj:s, s kusà:m, z bâunom nagà:m, u mlady:st, bros pa:met. Končni -i onemi še v D in M zaimkov: mon, por tép, x sép, v določni obliki pridevnikov in v vrstilnem števniku: ta bä:l, ta triét in v prislovih: nasprù.t, akù.l, puna.č.
4.1.1.2 Nenaglašeni ë onemi ob zvočniku in v pridevniški končnici -ega: čla:uk, sjèt 'sejati', skiera, va:dla (del.), su:xga, usai^ga, velj.^ga.
4.1.1.3 Izglasni -u je ohranjen samo v D ed. pridevnikov in zaimkov: da:bormu, usâikmu; muôjmu, nomu, usà:kmu, kot samostalniška končnica pa je onemel: por brà.t. Onemel je tudi v prislovu xmà.l.
4.1.1.4 Izglasni -u < -o v samostalnikih ali prislovih onemi, kadar je pred njim soglasniška skupina, ki se končuje na r, m, n, pred zvočnikom pa se razvije polglasnik:pf.som, plàiton, čy:don, dâ.bar, navàiron,punv.žen, va.žen. -Do onemitve in skrajšanja besede za en zlog pride, kadar je pred njim samo en soglasnik ali soglasniška skupina zvočnik/pripornik + zapornik: kupf.t, lä:t, Skorliéu, vj:n, glabuâ.k, ma:u,putj:x, velf.k, ku:lk, n):lk; maist, gnä:st, takr.st.
4.1.1.5 Nekoč naglašeni polglasnik v zadnjem zaprtem zlogu je za zvočnikom onemel, skupina -ou < -ol seje asimilirala v -u, v drugih položajih pa je ohranjen: kuâ.nc, kuzàuc, stçdjà.nc, zguâ.nc; â:su, kuà:zu; sl'àipec,piétek, p'à:sçk. Etimološki nenaglašeni o je onemel le za zvočniki, sicer je ohranjen: apà:lk 'pajek'; aly.pek, čebor, xla:bec,jù:rcçk, kä:sel, krâmcel, martimček, stçbàr.
4.1.1.6 Onemitev e/q je redka: gnà:r, narjèn. 4.2 SOGLASNIKI
4.2.1       Zvočniki
4.2.1.1 Onemi l]l <nv izglasju ali vzglasju pred l\:l: â:gi 'ogenj ', mi 'manj ', j:va 'njiva'.
4.2.1.2 /j/ se pogosto asimilira naglašenemu ali nenaglašenemu z: bi, pl, zli 'bij, pij, zlij', kuozi, là:zi, vj.ši 'kozji, lažji, višji' in tako onemi.
4.2.1.3 V skupini čre-, žre- (< *čer-, *žer-) je /r/ ohranjen le še v posameznih primerih; crä: da, žra.bcc, čorpj:je/čepj:je, drugače je če-, že-: ča:šje, ca: va, cçvyi:, ča:uol, čies, zçbiè, zçbèl.
4.2.1 A    /v/ se asimilira sledečemu u: < o: v vzglasju ali za soglasnikom: y:s, na
y:da, y:sek, tù:r, sù.j, dy.je; dvoglasnikom ua:, uo in uo : uâ.da, uâ.jska, uou, trâ.uo (T ed.), v prednaglasni skupini vu- < vo-, če ji ne sledi zvočnik: ugà:u, uzhček, udien : vujà.k, vulâuski in v skupinah -ov, ov in včasih vi : by:ku, žietu, purjâ:slu, xlà.pcu (Rmn.), usàk 'visok', poru, por ciérku (M ed.).
4.2.2 Nezvočniki
4.2.2.1 Onemi p v skupinah pt- in pš- (izgovorna olajšava v t- in (u)š-): tcč, tj.či 'ptičji', šeni.ca, šcnj:čen, uša:n 'pšeno'.
Vera Smole: Fonološki opis govora vasi Šentrupert (SLA 262)
4.2.2.2 V prvotnih skupinah ti, dlje t/d onemel tudi v preteklem deležniku glagolov I. vrste (koren na d, t): guou, guola, guol, enako še: krièu, plièu, us jeu, blièu, buou, brièu, gnièu, pàu, prièu, pumièu, su, zvièu; brez d je tudi pretekli deležnik glagola 'jesti': ju, jä:la, jä:l.
4.22.3 Asimilacija tc> c oz. onemitev t v skupini tc je poleg splošno-slovenskega sorcie znana še v besedi dä:c, dä.ca 'dedec'.
4.2.2.4 č v skupini šč onemi samo pred pripono -ina po onemitvi dry:šna, pugriepšna, rieušna, tra:mnšna.
4.2.2.5 k')Q onemel v besedah: kâ:sçn, kàsçn, t\j:šen 'tolikšen'.
5. PREMET SOGLASNIKOV
nv > vn: paunf.ca 'ponvica';
m-ž > ž-rn: žj.rnt 'mižati'.
l-k> k-l: u tù.kelem (cà.jt).
Literatura
LOGAR, Tine, 1981, Izhodiščni splošnoslovenski fonološki sistem, Fonološki opisi Sarajevo, Akademija nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine, str. 29-33. RIGLER, Jakob, 1981, Ribnica (OLA 14), Fonološki opisiSarajevo: Akademija
nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine, str. 125-137. SMOLE, Vera, 1990, Govor vasi Šentrupert in okolice, Razprave - Dissertationes
II. razr., 13, Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, str. 257-
273.
SMOLE, Vera, 1996, Tonemski naglas glagolskih oblik v šentruperskem govoru, Razprave - Dissertationes II. razr., 15, Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, str. 269-288.
SMOLE, Vera, 1997, Sovplivanje samoglasnikov in soglasnikov v vzhodnodolenjskih govorih, Jezikoslovni zapiski, št. 3, Zbornik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, str. 167-173.
Phonological Description of the Local Speech of Šentrupert (SLA 262)
In the local speech of Šentrupert the system of long vowels is both monophthongical and diphthongical. The highest and the most tense in articulation are the diphthongs /ie/ and /uo/ (liet, imie; dùota, kluop), while /j:/ and /u:/ (zj: ma; my:xa) are typical lax vowels, their auditory impression resembling closely to the
Vera Smole: Fonološki opis govora vasi Šentrupert (SLA 262)
broad e and o, but with the lips shaped in the form of i and u respectively. In those Eastern Dolenjsko speeches where the monophthong /ä:/is replaced by the diphthong /a:j/ (graix : grafx) the above vowels can either broaden to the broad/e:/ and/o:/ (zé:ma; mo:xa), or diphthongize into/j : i///e: i/' or/u:u///o:u/(zj:ima/zé:ima; my:uxa/ mö:uxa). Characteristic, although not evident from the system, are also the bi-phonemic diphthongs ja: and ua: (sjâ:stra; kud:sa) which after disintegration increase the frequency of/a:/. - The distribution of short stressed and unstressed vowels originating from e, o and 9 depends on the adjacent consonants; the diphthongs /ie/and/uo/are also possible in both systems. -In the consonant system the frequency of the phonemes /j/ and /u/ is increased due to disintegration of the diphthongs ja: and ua:. - Stress position is not fixed; in long and short syllables quantitative and tonemic oppositions can be observed (V:, V:, V, V). - In this speech the dialectal tonemic shift occurred on the primary end-syllable of a word or on a monosyllabic word; primary monosyllabic words and words with the stress on the final syllable can only be circumflexed (grä:x, xrà:st, kavà:c). The long acute on the final or on the only syllable results from muting of the final vowel and is still preserved for morphological and semantical reasons (dlä:t, lä:t, mlä:k, pu cä:st (L sg.), ma:m (D sg.)).